Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 25. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas vse lepo pozdravljam!

Na seji kot nadomestni člani odbora sodelujejo: poslanec Anton Šturbej, ki nadomešča poslanca Franca Rosca, poslanec Dušan Stojanovič, ki nadomešča poslanca Tomaža Laha in pa poslanec Bojan Čebela, ki nadomešča poslanca Teodorja Uraniča. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELOVNEM ČASU IN OBVEZNIH POČITKIH, MOBILNIH DELAVCEV TER O ZAPISOVALNI OPREMI V CESTNIH PREVOZIH,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 21. 2. 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 25. 3. 2025, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 4. 4. 2025 ter mnenje Sekcije za promet pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije z dne 28. 3. 2025. V poslovniškem roku so amandmaje k več členom predloga zakona vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, Državni svet, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za promet, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija za promet, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za infrastrukturo, to je državnemu sekretarju magistru Andreju Rajhu, da nam v uvodu poda uvodno obrazložitev Vlade. Izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni vabljeni gostje.

Pred vami je predlog zakona, ki ureja delovni čas mobilnih delavcev oziroma tako rečeno poklicnih voznikov. Predlog zakona ureja področja vodenja evidenc o izrabi delovnega časa oziroma določa, katere tahografske podatke morajo prevozna podjetja vključiti v vsebino evidenc, ki jih vodijo na osnovi zakona, ki ureja vodenje evidenc na področju dela in socialne varnosti. Tako dopolnjene evidence so nato podlaga za obračun plač voznikov, ki morajo biti obračunane na osnovi opravljenega dela in ne na osnovi prevoženih kilometrov. Predlog zakona dopolnjuje tudi vsebine: kaznovanje voznikov in prevoznikov, ki ne spoštujejo določil o časih vožnje, odmorih in počitkih in uporabi tahografov in s tem zmanjšujejo varnost v cestnem prometu in medsebojno konkurenčnost v cestnem prevozu potnikov in blaga. Cilj tako spremenjenih določb je večji nadzor nad spoštovanjem delovnega časa in obveznih počitkov mobilnih delavcev in s tem povečanje varnosti v cestnem prevozu. V pripravi predloga smo sodelovali s socialnimi partnerji, kjer je bil v razpravi izpostavljen tako interes delodajalcev kot sindikatov, da bi med socialnimi partnerji prišlo do dogovora o sklenitvi kolektivne pogodbe za prevoz blaga v cestnem prometu, podobno kot že imajo sklenjeno kolektivno pogodbo za prevoz potnikov v cestnem prevozu. Na tem mestu zato pozivam tako delodajalce kot sindikate, da svoj izraženi interes tudi uresničijo in začnejo s pripravo predloga kolektivne pogodbe za prevoz blaga in tako uskladijo svoje interese in pričakovanja znotraj kolektivne pogodbe. Kot že povedano, predlog zakona ureja področje vodenja evidenc o izrabi delovnega časa voznikov in hrambo tahografskih podatkov. S spremembo smo tako bolj jasno določili, da se vodi zgolj ena evidenca o izrabi delovnega časa, v katero se vnašajo tahografski podatki. S predlogom zakona se tako predlaga, da se z uveljavitvijo zakona preneha veljati pravilnik o prepisovanju podatkov o delovnem času iz zapisovalnih naprav in vodenju evidenc. Obstoječi pravilnik ima namreč v prilogi obliko in vsebino evidence delovnega časa osebe, ki opravlja mobilno dejavnost. Obstoječa ureditev povzroča različno razumevanje in zmedo glede vodenja evidenc delovnega časa, tako s strani prevoznih podjetij kot tudi voznikov in nadzornih organov. S spremembo bo dvojno vodenje evidenc odpadlo, s tem se bodo zmanjšale tudi administrativne obremenitve za prevozna podjetja. Vsi delodajalci morajo za zaposlene voditi evidenco o izrabi delovnega časa na osnovi zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Za mobilne delavce je sedaj jasneje določene določeno, da se v to evidenco dodatno vpisujejo tahografski podatki s katerimi tahograf razpolaga. Torej, ne gre za novo zbiranje podatkov in ne gre za ročno vodenje in prepisovanje podatkov, kot je to praksa do sedaj. V nadzorih se namreč ugotavlja, da so vozniki pogosto plačani na osnovi prevožene razdalje in ne na osnovi opravljenega dela, ki ga zabeležijo s pomočjo tahografa. To prakso želimo s predlogom odpraviti, saj bodo morali delodajalci voditi evidenco o izrabi delovnega časa v skladu z zakonodajo, ki ureja na področju dela in socialne varnosti, in v to evidenco vključiti podatke iz tahografa. Tako dopolnjeno evidenco z vsemi aktivnostmi, ne samo podatkov o prevoženih razdaljah, ki jih bo izvedel voznik, bodo sedaj delodajalci morali uporabiti za izračun plač. S predlaganimi spremembami se bodo tako uredile predvsem naslednje vsebine: dodane so kršitve za dopolnitev pravnih pravil vezanih na mobilnostni paket, določili smo kazenske določbe za spremenjena pravila o časih vožnje, odmorih in počitkih in uporabo tahografa, ki so bila sprejeta v okviru Evropske unije, obstoječe višine glob se zvišujejo za voznike, pri katerih nadzorni organi ugotovijo, da ne beležijo pravilno delovnega časa oziroma ponaredijo zapise na tahografskih vložkih ali imajo v vozilu napravo za manipulacijo podatkov, in sicer je sedaj globa od 2 do 5000 evrov, predlog se zvišuje na od 3 do 5000, dviga se tudi globa za pravne osebe in odgovorne osebe iz istega naslova, in sicer je sedaj globa od 6 do 24000. Predlog, ki jo zvišuje iz od 8 do 30000. S spremembo se torej tudi uvaja obvezna uporaba tahografa za vozila za odvažanje mleka, smeti, za prevoz živih živali s kmetij, za vozila, ki prevažajo gradbene stroje, za vozila za dostavo sveže betonske mešanice. Spremembo smo uvedli, ker se je v praksi izkazalo, da vozniki teh vozil ne beležijo ustrezno podatkov o opravljenem delu v vožnji. Te bi že morali po obstoječi zakonodaje Evropske skupnosti. In iz teh razlogov je sedaj predpisana obvezna uporaba tahografa. Ti vozniki namreč opravljajo tudi druge prevoze, kjer je potrebno beležiti vse aktivnosti. Nova določba je uvedena tudi zaradi zagotavljanja večje varnosti oziroma preprečevanja prekomerne obremenitve voznikov. Glede omejitve delovnega časa in nočnega dela se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja. Glede evidenc, obveščanja in hrambe tahografskih podatkov pa se uporabljajo določbe tega zakona.

Tretjič, s ciljem, da se vozniki tovornih vozil in avtobusov v postopku opravljanja izpita za pridobitev vozniškega dovoljenja ali spričevala o strokovni usposobljenosti s pravili o časih vožnje, odmorih in počitkih ter z uporabo tahografa, se vpisuje uporaba tahografa v tovorna vozila in avtobuse za učenje vožnje in opravljanje izpita za pridobitev vozniškega dovoljenja ali spričevala o strokovni usposobljenosti za poklicne voznike. Vozilo bo tako moralo biti pri teh prevozih opremljeno s tahografom in tahograf bo potrebno tudi uporabljat, kar pomeni, da bo moral učitelj vožnje ali ocenjevalec vožnje uporabiti voznikovo kartico. S tem bo učitelj vožnje in ocenjevalec seznanil voznika o ustrezni uporabi tahografa in za vpisovanje aktivnih in neaktivnih obdobij v tahograf. Glede uporabe voznikove kartice, ki jo uporablja učitelj vožnje ali ocenjevalec pri prevozih, ki so izjema, ni potrebno posegati v noben drug zakon, ki ureja področje avtošol.

Četrtič, vezano na vodenje evidenc, še enkrat poudarjam, da bo s sprejetjem predloga potrebno voditi zgolj eno evidenco in to je evidenca o izrabi delovnega časa, ki se vodi na osnovi zakonodaje o vodenju evidenc o izrabi delovnega časa. Ta evidenca se dopolnjuje s podatki iz tahografa in taka evidenca je osnova za izvedbo temeljitega nadzora na sedežu podjetja in osnova za izplačilo plače vozniku. Naj na tem mestu še povzamem, da Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti v četrtem odstavku 19. člena določa naslednje obveze za delodajalce; delodajalec delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja, in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko delodajalca enkrat, delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve iz prejšnjega stavka se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.

Petič, pristojnost nadzora. V predlogu je upoštevan predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo in sicer smo jasneje določili pristojnosti za opravljanje nadzora na cesti. Za nadzor nad izvajanjem zakona smo določili, smo dodali tudi inšpektorat, pristojen za potniški promet. Dovolite tudi, da na tem mestu pohvalim vzorno medsebojno sodelovanje vseh organov, ki imajo pooblastilo za izvajanje nadzora prometa.

Šestič, predlog sprememb zakona prinaša nekatere dopolnitve tudi na področju delavnic za tahografe, in sicer uvaja, uvaja se zahteva po strokovni usposobljenosti upraviteljev tahografskih delavnic. Dodane so tudi kazenske sankcije za prevoznike, ki izvajajo kontrolo tahografov na ozemlju Republike Slovenije v delavnici za tahografe, ki nima pooblastila izvajanja kontrole tahografa na ozemlju Republike Slovenije. Kazenske sankcije se uvajajo tudi za delavnice za tahografe, ki nimajo pooblastila za izvajanje kontrole tahografa na ozemlju Republike Slovenije, pa to vseeno izvajajo.

Sedmič. Z dopolnitvijo bo omogočen tudi dostop do podatkov o pravnomočnih kršitvah delovnega časa tudi izdajalcem licenc, ki preverjajo ustreznost prevoznega podjetja na osnovi zakona, ki določa pravila prevozov v cestnem prometu. Prav tako smo prejeli pripombe Obrtne in gospodarske zbornice, ki so bile naslovljene na Državni zbor. S tem v zvezi bi želel pojasniti, da so bili predstavniki zbornice aktivno vključeni v vseh fazah. Usklajevanja predloga, skupaj s sindikati. Njihovim ponovnim, nekaterim že usklajenim predlogom smo namreč v večji meri že prisluhnili. Vendar pa vsem zahtevam ni bilo mogoče ugoditi, saj bi bilo potrebno poiskati soglasje vseh deležnikov.

Spoštovani poslanke in poslanci, toliko za zdaj. Na predloge amandmajev, ki smo jih prejeli, se bomo tudi odzvali. Z mano pa je tudi strokovnjak z ministrstva, gospod Igličar, ki bo v nadaljevanju, če bodo kakšna podrobnejša vprašanja, pomagal pri pojasnjevanju. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger.

Izvolite besedo.

Dober dan, hvala za besedo!

Zakonodajno-pravna služba je preučila predlog zakona z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika in v pisnem mnenju oblikovala pripombe k posameznim členom.

Ugotovim lahko, da je bila glavnina pripomb z vloženimi amandmaji upoštevana in vloženi amandmaji zakonsko besedilo izboljšujejo. K členom predloga zakona, h katerim amandmaji niso bili vloženi je ob usklajevanju amandmajev predlagatelj podal dodatna pojasnila, ki sicer niso bila formalno vložena. Ne glede na ta pojasnila, pa bi ZPS želela izpostaviti pripombe k načinu oblikovanja kazenskih določb. Gre za več primerljivo oblikovanih določb, katerih je razvidno iz mnenja. Prva pripomba se nanaša na izrekanje globe, ki s trajanjem prekrška postopno narašča. Tukaj smo opozorili, da tak način odstopa od ustaljenega zakonodajnega načina oblikovanja kazenskih določb in pravno sistemske ureditve, ki je določena v Zakonu o prekrških. Ta Zakon o prekrških tudi določa, da se lahko predpisi, s katerimi se v Republiki Sloveniji določajo prekrški, uporabljajo le v skladu z njim, se pravi z Zakonom o prekrških. Druga pripomba je povezana s pristopom, ki je sicer tudi v veljavni, v veljavnem zakonu že uporabljen in kot prekršek določa kršitve tako uredbe EU kot člena, posameznih členov AETR, če se ta uporablja na podlagi uredbe EU. Taka, tak način določanja prekrška je po naši oceni precej nejasen. S predlogom zakona pa se ta ureditev še dodatno dopolnjuje tudi s kršitvami sporazuma o trgovini in sodelovanju. To je treba po naši oceni z vidika jasnosti in določnosti ponovno pretehtati in v kateri od prihodnjih novel ali pa v prihodnji ureditvi, pač določbe oblikovati jasneje. Hvala.

Hvala tudi vam.

Besedo pa dajem še predstavniku Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državnemu svetniku Leopoldu Pogačarju, da predstavi mnenje komisije.

Izvolite besedo.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci in vsi prisotni!

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predlog zakona obravnavala na svoji seji 31. marca ter se pri tem seznanila s skupnimi pripombami Združenja za promet pri Gospodarski zvezi Slovenije in sekciji za promet pri Obrtni zbornici Slovenije ter ustnim stališčem Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Mi smo seveda v tej razpravi, poleg vsega kar prinaša predlog, se osredotočili tudi na aspekt varnosti cestnega prometa. Komisija podpira predlog zakona in poudarja, da je zagotavljanje varnosti voznikov tovornega prometa ključnega pomena, saj to neposredno vpliva na varnost vseh udeležencev v prometu. Vozniki so vsakodnevno izpostavljeni številnim fizičnim in psihičnim obremenitvam, zato je nujna jasna in dosledna ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov voznikov, hkrati pa tudi pravilna uporaba tahografov in učinkovit nadzor nad spoštovanjem predpisov. Komisija izpostavlja, da mora biti varno in urejeno delovno okolje voznikov temelj zakonodaje. Spočiti vozniki vozijo zbrano, spoštujejo prometna pravila in s tem prispevajo k večji prometni varnosti. To koristi tudi delodajalcem, saj tovor prispe na cilj pravočasno, varno in brez poškodb. Statistika prometnih nesreč kaže, da so vozniki tovornih vozil vsak dan izpostavljeni visokim tveganjem ne glede na to, ali gre za komercialne ali nekomercialne prevoze. Nesreče povzročajo tudi gospodarsko škodo, saj je bolniško odsotne voznike ob pomanjkanju kadra težko nadomestiti, kar seveda otežuje delovanje prevoznih podjetij. Komisija zato meni, da bo predlagana zakonska ureditev pomembno prispevala k zmanjšanju tveganj in izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Ob tem komisija še predlaga, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku proučijo pripombe združenja za promet pri Gospodarski zvezi Slovenije in sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije glede evidenc, saj bi morebitno poenostavitev na tem področju administrativno razbremenile prevozna podjetja in izboljšala njihovo operativnost. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih?

Za magnetogram se prosim predstavite z imenom in priimkom ter navedite institucijo, iz katere prihajate.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Se sem Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90.

Samo malo, samo trenutek, se opravičujem. Vi niste bili povabljeni?

Ne. Smo pa včeraj prosili, smo poslali na elektronsko pošto....