Matjaž NemecSpoštovane kolegice, dragi kolegi!
Pričenjam z 12. redno sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma, da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. Najprej opravičila. Opravičuje se poslanec Ferenc Horvat. Nadomešča oziroma nadomestila pa imam tukaj namesto gospoda Franca Jurše, se opravičujem, namesto Ivana Hrška je z nami gospod Franc Jurša, namesto dr. Mateja T. Vatovec je z nami gospod Miha Kordiš in namesto gospoda Andreja Rajha je z nami gospod Marko Bandelli. Vse vabljene in prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Pred tem dovolite mi, da pozdravim ministra za zunanje zadeve ter ostalo ekipo z zadržanim sekretarjem na čelu. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O OBRAVNAVI MIGRACIJ.
Predlog je v obravnavo Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. V imenu predlagatelja pa bo pri obravnavi sodeloval mag. Branko Grims. K obravnavi te točke dnevnega reda smo povabili mag. Branka Grimsa kot predstavnika predlagatelja, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve. Lepo pozdravljam tako kot sem že uvodoma povedal državnega sekretarja mag. Sandija Čurina ter seveda ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerarja ter Zakonodajno-pravno službo. Članice in člani odbora ste se seznanili z naslednjim gradivom: s predlogom Poslanske skupine SDS za razpis posvetovalnega referenduma, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, z mnenjem Vlade Republike Slovenije z dne 13. 12., ki je prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in z mnenjem Zakonodajno-pravna službe z dne 20. 12. 2018 tudi objavljenim na spletnih straneh Državnega zbora. Naj tudi poudarim, da bo odbor na tej seji, ko smo v prvi fazi razpravljal in po končani razpravi glasoval o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za zunanjo politiko meni, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij primeren.« Torej na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora odbor zgolj glasuje in sprejme mnenje ali je podan predlog primer ali ni. To mnenje odbora pa za Državni zbor sicer ni zavezujoče. V primeru, da Državni zbor sprejme sklep o razpisu predlaganega referenduma odbor obravnava in pripravi predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in šele v tej fazi je možno amandmiranje predloga odloka.
Prehajamo torej na razpravo o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij. Želi mag. Branko Grims v imenu predlagatelja podati dodatno obrazložitev.
Izvolite. Mag. Grims, imate besedo.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!
Nobena tema ni tako delila zdaj v zadnjih letih Evrope in celotnega demokratičnega sveta kot vprašanje množičnih migracij. Tudi zgodba, ki smo ji bili priča včeraj in to je bilo neuspešno glasovanje o Brexitu, je na nek način povezana z njo, kajti zagotovo Brexita nikoli ne bi bilo in bi danes bila Evropska unija taka kot smo vanjo vstopili, če ne bi bilo množičnih migracij, ki so se valile tudi preko Republike Slovenije, 530 tisoč ljudi je šlo ilegalno oziroma nezakonito preko državne meje Republike Slovenije. Vse to seveda odpira oči in opravičeno se ljudje sprašujejo, kakšna bo Evropa, kakšne bodo nacionalne države, ki so njen sestavni del in kaj je tista zapuščina, ki jo bodo prepustili svojim potomcem. Samo vprašanje tega globalnega sporazuma oziroma globalnega odgovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah kot se zavajajoče imenuje, je samo dodatno razburkalo in osvetlilo to zgodbo, na nek način pa predstavlja tudi njeno nadaljevanje ali pa, če želite tudi stopnjevanje. Ker gre torej za izjemno pomembno vprašanje, ki ima tako socialno kot varnostno pa tudi kulturno, zgodovinsko in če želite, tudi civilizacijsko noto, je zagotovo predmet taka tema, da bi jo veljalo prepustiti tistemu, ki ima po Ustavi in demokratičnih normah edini v rokah vso oblast in je edini nosilec oblasti, to je ljudstvo. Zato predlagamo, da se o tej temi razpiše referendum. Predlagani je seveda posvetovalni referendum, kajti glede na trenutno ustavno in zakonsko ureditev Republike Slovenije drugačnega referenduma ni mogoče razpisati. Tak referendum je smiseln in tudi edino demokratičen, če se vsi v naprej zavežejo, da bodo spoštovali izid takega referenduma. To v preteklosti vemo, da ni bila ravno slovenska kvaliteta takrat, ko je šlo celo za zavezujoče oblike referenduma in zato je ta izjemno pomemben demokratičen institut, ki je dejansko edina učinkovita oblika omejevanja oblasti, katerekoli oblasti v slovenskih očeh, v očeh marsikoga danes žal na nek način izgubil tisto vrednost. Pa ne smemo pozabiti, da je država Slovenija nastala na osnovi neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe. Se pravi, na osnovi referendumske odločitve kjer smo se odločili za samostojno pot za samostojno državo Slovenijo. Danes se na nek način odločamo ponovno o smeri v kateri bo Slovenija šla. Bo torej to smer tistega čemur reče Makron, eurabija, ali bo to Evropska unija taka kot smo si jo predstavljali oziroma Evropa združena iz samostojnih suverenih držav kjer bo vsakdo spoštovan, kjer bo spoštovana slovenska kultura kjer bo ohranjena slovenska kultura, slovenski jezik, slovenska tradicija, slovensko izročilo, da bo to varna država, blaginja, taka kot smo si jo želeli, taka kot smo jo ustvarjali, taka za kakršno smo se borili in kakršno želimo prepustiti svojim zanamcem. Dejstvo je, da je marakeški sporazum oziroma kot se uradno imenuje globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah bil razglašen in tudi izglasovan v skupščini združenih narodov. To postavlja pod vprašanje kaj združeni narodi danes sploh so, ampak o tem bi se dalo precej razpravljati. Tisto kar je bistveno je, da se od tega sporazuma lahko odstopi. To sploh ni nobeden problem in nekatere države so to že storile. Zadnja med njimi in zagotovo ena najpomembnejših, je Brazilija. Ker je po tem, ko je zmagala desna stran, preprosto že dala kot volilno napoved, da bo takoj odstopila od tega globalnega dogovora in potem to tudi storila. Se pravi nič ni zamujeno, gre za vprašanje, ali smo dovolj demokratični vsi, ki smo v tem Državnem zboru, da prepustimo to odločitev tistemu, ki mu jo je edino vredno prepustiti, ljudstvu torej. Ob vnaprejšnji zavezi, da bomo ob sprejemanju nadaljnjih zakonskih ukrepov, vsega tistega, kar je povezano z Marakeškim sporazumom oziroma globalnim dogovorom, ko bomo to uzakonjali, tudi dosledno spoštovali.
Zdaj, sam ta sporazum je zavajajoč kot sem dejal, ker govori o globalnem dogovoru, o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Dejansko seveda to ni noben globalni dogovor, že zdavnaj ne, kajti od njega so odstopile nekatere najpomembnejše države na čelu z ZDA, še preden je bil razglašen. Kar je za Slovenijo tudi izjemno pomembno in je v popolnem nasprotju s tistim, kar smo poslušali v minulih mesecih je, da so od tega odstopili tudi praktično že vsi naši severni sosedje. Od tega je odstopila Madžarska, odstopila je Avstrija, odstopila je Italija.
Tako Slovenija ostaja vrh nekega balkanskega kotla, kamor si zagotovo – vsaj jaz upam tako, nihče ne želi, ki seveda daje drugačen signal. Kajti treba je vedeti, da v prvi vrsti je ta globalni dogovor nek signal vsem množičnim migracijam, kje so zaželene in kje niso. In ta signal gospe in gospodje je napačen, kajti s tem, ko Slovenija pristopa k temu sporazumu, je signal, da si tukaj želimo neomejenih migracij. Če ste o tem prepričani, če verjamete, da je to res, potem boste zagotovo z obema rokama zagrabili priložnost, da odločitev o tem prepustite ljudstvu. Jaz tega odkrito povedano ne verjamem, nikoli nisem in nikoli ne bom. Trdno sem prepričan, da velikanska večina slovenskih državljank in državljanov si ne želi nobenih množičnih migracij in si želi varnosti in blaginje. Zakaj je to dvoje tako pomembno? Najbrž je po vsemu, kar se je dogajalo od Pariza, Bataclana(?), Barcelone, Berlina – božičnega sejma tam, do vsega ostalega, čemur smo bili priča ali pa, če želite petim umorom zdajle v Avstriji, petim umorom žensk v zadnjih dneh, je težko govoriti, da migracije niso povezane z varnostjo. Vsaj jaz upam, da tovrstnih pravljic nihče več ne bo govoril. Ravno tako kot je popoln nesmisel bilo govorjenje, da tisti, ki prihajajo bodo delovna sila za Evropo. S tem se je manipuliralo s pojmom migrant, migracije. Migracije v preteklosti so bile nekaj drugega. Bile so tiste na nek način naravne migracije, bodisi je nekdo nekoga nekje spoznal, nastal je par, nekdo se je preselil k drugemu ali pa se je odšlo na delo v tujino – bodisi začasno, bodisi trajno – na »gasterbajt« se je temu včasih reklo in ljudje so s svojim delom, s svojim življenjem prispevali k bogatenju tiste države, v katero so se priselili. Take migracije so dejansko pozitivne.
Povsem nekaj drugega pa je to, čemur smo priče v zadnjih letih. Množične migracije, ki ne prinašajo več bogatenja ciljnih držav, ampak prinašajo socialni parazitizem. To je popolnoma nov pojem, s katerim se je potrebno zelo resno soočiti, kajti prihajajo množice, milijoni ljudi, ki ne delajo nič, ki potem samo živijo na sociali in zaradi katerih potem zmanjkuje denarja za ljudi, ki v teh ciljnih državah živijo. Za tiste, ki so dejansko pomoči potrebni in za kater bi normalna država, normalna oblast morala najprej poskrbeti. Ni prav, da je nekdo, ki je Slovenijo bogatil s svojim delom 40 let, danes životari s 400, 500, 600 evri, nekateri še z mnogo manj na žalost, čeprav je vprašanje koliko je to zakonito. Zagotovo pa ni prav, da ob tem pa tisti, ki pride od drugod, iz Afrike, Bližnjega vzhoda, reče, jaz sem azilant, hočem azil, in potem stane slovenske davkoplačevalce po ugotovitvi Računskega sodišča 1.963 evrov vsak mesec. To, gospe in gospodje, ni prav, to s humanizmom nima popolnoma nobene zveze več, to je lažni humanizem, ima pa zelo veliko s človeško pokvarjenostjo, neumnostjo in socialnim parazitizmom. S tem da to ni samo problem Slovenije, z enakim problemom se danes soočajo vse velike države, na čelu z Nemčijo, kjer gredo stroški za ilegalne migracije oziroma množične migracije v milijarde evrov, se pravi, desetine milijard evrov, ocene so sicer zelo različne, se gibljejo od 35 milijard evrov na leto pa tja do 100 in več, ampak katerokoli številko vzamete, je srhljiva. Tudi v Sloveniji. Edina transparentna številka, ki je bila, je bila leta 2016, ko se je v proračunu Republike Slovenije zagotovilo za področje migracij 123 milijonov evrov. Ni bilo 40 milijonov evrov za malico za vse otroke, ni bilo denarja za dvig pokojnin, ni bilo denarja za vse drugo, za migrante je pa bil. Tu je seveda na nek način pokazano, kako se je ta bolezen zažrla v temelje Evrope in izničila tiste vrednote, na katerih je moderna združena Evropa sploh nastala, kajti če želite pogledat, na čem je Evropa nastala, pojdite gledat izvorna besedila pa besede njenih očetov, pa boste videli, da to s tem kar se je dogajalo, nima prav nobene zveze več.
Poleg vprašanja socialnega elementa, varnostnega elementa je tu vprašanje spoštovanja kulture, spoštovanja prava. Tu tudi evropske institucije delajo strahotno napako. To, kar se je zgodilo zdaj že na Evropskem sodišču za človekove pravice, gre preko vseh razumnih meja - da je bilo presojeno, da se za Mohameda ne sme več niti reči, da je po modernih merilih pedofil, ker je to kaznivo. To je dejansko uvajanje šeriatskega prava, ker pomeni, da je izničena pravna država, kot jo poznamo v evropski civilizaciji. Ta je sicer v Sloveniji padla že leta 2015, pa ne samo v Sloveniji, žal, še kje drugje. Kajti nekdo si je vzel pravico, da je suspendiral velik del pravnega reda Evropske unije in tudi pravnega reda Republike Slovenije in zaradi tega je preko Slovenije zgrmelo 530 tisoč ilegalnih migrantov. In ta dotok seveda še vedno traja, celo krepi se. Ko sem v minulih letih opozarjal, da se bo dotok ponovno okrepil in bo ta zgodba za Slovenijo slabša, kajti takrat je bila Slovenija tranzitna država, vsi so samo želeli čim prej naprej. Danes je drugače, danes je Slovenija tudi ciljna država. In z globalnim sporazumom dajemo napačen signal, da si želimo biti ciljna država. Sem trdno prepričan, da si Slovenke in Slovenci ne želimo biti ciljna država za množične migracije s področja radikalnega islama, ampak da si želimo živeti varno in mirno v svoji državi. Vsekakor pa je to odločitev, ki bi jo veljalo prepustiti tistemu, ki ima, kot rečeno, edini po ustavi oblast - to je ljudstvo.
Sam akt se imenuje zavajajoče, torej, že to je velik problem. Moral bi se imenovati Akt Orwell-Soros. Orwell zaradi tega, ker govori o tem, da so vse migracije dobre, pozitivne, nekaj, kar prinaša kvaliteto. Dejansko vsi vemo, da to velja za posamične migracije skozi zgodovino, tiste naravne migracije. Ko pa pride do množičnih migracij, pa množične migracije skozi vso zgodovino prinašajo samo konec posamične civilizacije, konec posamičnih držav, prinašajo uničenje, razkroj, razpad, ničesar drugega. Zanimivo, da se Evropa iz svoje lastne zgodovine ni čisto ničesar naučila. Kajti Rim, gospe in gospodje, je razpadel na točno tak način - odprl je meje za germanska plemena, ta so množično prišla. Ena generacija je potem živela v miru, naslednja generacija pa je dvignila orožje in preden se je Rim dobro zavedal, kaj se dogaja, je bil Rim porušen. Pred tem je pa še prišlo do razkroja same družbe, ureditve, in to je zelo podobno tistemu, s čimer se soočamo danes. Prišlo je tudi do tega, ja, kot je zdajle gospod predsednik rekel, da nekateri nimajo pojma, o čem govorijo, in ne poslušajo tistih, ki pravočasno opozarjajo na to, kaj je res in kaj ni res.
Matjaž NemecNe vem, kaj ste mislili s tem, ali je to ena od vaših zgodbic o panterju, najverjetneje. Izvolite, kar nadaljujte.
