Pričenjam 3. nujno Komisijo za narodni skupnosti. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. / pozdrav v madžarščini in italijanščini/

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci, in sicer Franci Kepa ter Alenka Helbl. Imam pa tudi eno nadomeščanje, in sicer doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča Jožica, jo nadomešča Jožica Derganc.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije po 64. členu Poslovnika. S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda seje, je ta določen kot je bil predlagan s sklicem.

Obveščam vas, da so na sejo vabljeni, in sicer Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Ministrstvo za kulturo - Direktorat za medije, Urad Vlade Republike za Slovence v zamejstvu in po svetu, uprava javnega zavoda RTV Slovenija, Regionalni RTV center Koper - Capodistria, in sicer za radio in televizijo za avtohtono narodno skupnost, avtohtono italijansko narodno skupnost, Studio madžarskih programov Lendava, in sicer za radio in televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost, Pomurska Madžarska samoupravna narodna skupnost, Obalna samoupravna narodna skupnost in Italijanska unija. Vse navzoče ponovno še enkrat prav lepo pozdravljam.

Prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, IN SICER PROBLEMATIKA FINANCIRANJA RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV AVTOHTONE ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI V SKLOPU RTV SLOVENIJA.

K tej točki ste sprejeli naslednje gradivo, in sicer informacijo o finančnih težavah s katerimi se srečuje Regionalni center Koper - Capodistria, program v italijanskem jeziku, ki je namenjen italijanski skupnosti, z dne 2. 4. 2025. Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Dodatno pa smo še sprejeli stališče Obalne samoupravne italijanske narodne skupnosti ter prevod gradiva z naslovom Informacija o finančnih težavah, s katerimi se srečuje Regionalni center Koper - Capodistria. Objavljen je bil tudi predlog sklepa k 1. točki dnevnega reda, in sicer z dne 8. 4. 2025. Gradivo je bilo objavljeno na e-klopi na spletnih straneh Državnega zbora.

Najprej bi podal besedo predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju Matevžu Čeliku Vidmarju, če želi besedo. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.

Zdaj vemo, da Zakon o Radioteleviziji Slovenije določa, kaj obsega javna služba. V zvezi s tem po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter radijske in televizijske oddaje še za romsko etnično skupnost. In obenem 4. člen tudi določa, da v okviru javne službe Radiotelevizija Slovenija zagotavlja tudi uresničevanje ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja in spodbuja povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom in vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe. Zdaj, iz letnega poročila za leto 2023 vidimo, kako so RTV programi za italijansko narodno skupnost in RTV program za avtohtono italijansko narodno skupnost potekali in kaj je bilo v okviru tega izvedeno, kakšen je bil obseg radijskega, televizijskega programa in tudi, da koliko, koliko ljudi je zaposloval Regionalni center Koper, kjer je bilo zaposlenih 229 ljudi za izvajanje teh programov. Programsko-poslovni načrt za letošnje leto pa tudi predvideva programe za televizijo, za radijski program v Kopru za italijansko narodno skupnost še posebej. Predvideva se, da število zaposlenih ostaja v teh okvirih kot so zdaj. In na letnem načrtu je še posebej omenjena Okvirna konvencija za varstvo narodnostnih manjšin, ki je bila ratificirana že leta 1998, in kaj v okviru te konvencije se bo izvajalo, kako se pač program za narodnostne skupnosti izvaja v okviru te konvencije. Zdaj, trenutna poraba še ni dokončna za financiranje programov, ampak letos je bilo skupaj za italijanski RTV program porabljenih milijon 600 tisoč evrov. In vemo, da so predvidena še neka dodatna sredstva, ampak za letos ta končna odločitev o tem, kakšna bodo, še ni bila sprejeta.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Dajem besedo predstavnici Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, vršilki dolžnosti direktorja urada gospe Ani Komac, izvolite.

Hvala za besedo.

Ja, vlada skrbi za dosledno spoštovanje in uresničevanje pravic obeh avtohtonih narodnih skupnosti, ki izhajajo iz Ustave, zakonodaje in tudi vseh veljavnih mednarodnih obveznosti in v okviru tega posebno pozornost namenja tudi zagotavljanju programske, kadrovske in finančne stabilnosti radijskih in televizijskih programov v jezikih obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Urad za narodnosti na podlagi Ustave, Zakona o medijih in Zakona o Radioteleviziji Slovenija zagotavlja sofinanciranje radijskih in televizijskih programov obeh skupnosti v sklopu RTV. Kot je že povedal državni sekretar, je bilo, je letos za italijanski RTV namenjenih milijon 633 tisoč in še nekaj evrov, za madžarski pa 624 tisoč evrov, pri čemer so v vsaki pogodbi določeni tudi nameni po skupinah stroškov, in sicer gre za tri namene. Prvi so sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim, potem so prispevki delodajalca za socialno varnost in pa premije dodatnega kolektivnega zavarovanja. V skladu s tem tudi Urad za narodnosti kontrolira namene porabe in s tem sledi spoštovanju pogodbe.

Toliko za začetek.

Hvala lepa.

Dajem besedo Nataliji Gorščak, predsednici uprave javnega zavoda rtv Slovenija, izvolite.

Pozdravljeni.

Ko sem podrobno prebrala pismo spoštovanega poslanca gospoda Zize, s katerim sva se slabo uro 17. marca, torej dobrih 14 dni pred nastankom njegovega dopisa, v prostorih RTV Slovenija pogovarjala o stanju tako v Regionalnem centru Koper Capodistria kot na RTV Slovenija, sem bila milo rečeno začudena, saj sva se namreč razšla v dialogu in željo ter dogovoru, kako bomo na RTV po eni strani delovali v smeri iskanja rešitev finančnega stanja, na drugi strani v skupnosti pa v smeri, da bi vsebine, ki jih producirajo v manjšinskem delu regionalnega centra, bolje odražale življenje italijanske manjšine v Sloveniji. Prvi stavek, ki ga je zapisal poslanec Ziza, namreč da se program v italijanskem jeziku srečuje s težkim stanjem glede poslovanja, realizacije programov in produkcije velja predvsem za RTV Slovenija v celoti in mnogo manj za manjšinske programe. Naslednji stavek, da je z nastopom nove uprave nastopil trend omejevanja programov v italijanskem jeziku, bolj velja za večinske programe kot za manjšinske, saj manjšinskih programov nismo omejili. Drži. Predlagali smo, da iz PPN izločimo programske vsebine, namenjene italijanski narodnostni skupnosti na Hrvaškem. Pri pripravi PPN smo se namreč dolžni ravnati po Zakonu o RTV Slovenija, slednja pa zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic avtohtone manjšine. V Sloveniji o tem, da naj bi slovenski plačniki RTV prispevka financirali programe v italijanski manjšini na Hrvaškem in za Hrvaško, zakon ne govori, zato smo iz predloga PPN vse to izločili. Naša naloga namreč je, da skrbimo za zakonitost delovanja tega zavoda, predvsem pa, da se vedemo gospodarno, posebej ko se znajdemo v tako težki situaciji, v kakršni smo. Z vidika plačnikov RTV prispevka je nerazumljivo, zakaj obveznost, ki bi jo morala plačevati hrvaška država, delno pada na pleča slovenskega plačnika RTV prispevka. Naj samo omenim, da ima Hrvaška radiotelevizija za vseh 22 manjšin, ki so na Hrvaškem, v svojem tv programu samo eno oddajo, in sicer Malinski mozaik. Ni čudno, da smo lani za to soočenje kandidatov za volitve poslanca italijanske skupnosti v hrvaški sabor imeli na TV Koper - Capodistria. Glede števila zaposlenih, najprej, zakaj so v tekstu za primerjavo, primerjavo vzete številke iz leta 2008 in 2018? Med leti 2016 in 2 18 je rtv Slovenija morala zaposliti vse honorarne sodelavce z elementi delovnega razmerja - bilo jih je nekaj več kot 300 -, zato je ravno v letu 2018 bilo povečanje števila zaposlenih na nivoju zavoda najvišje. Manjšinski programi so vedno sproti zaposlovali, medtem ko je bilo v večinskem več honorarnih sodelavcev in manj zaposlitev. Ob tem velja tudi omeniti, da je zavod v zadnjih desetih letih začel intenzivno delati na področju digitala, kar pomeni popolnoma novo dejavnost, in to skupaj s tehničnim razvojem. Kakšni so torej pravi podatki o številu zaposlenih? Med leti 2008 in 2018 se je na nivoju RTV Slovenija število zaposlenih povišalo za 65 oseb, torej za 8,2 odstotka; med leti 2008 in včerajšnjim dnem pa za 35 oseb - to pomeni za 1,7 odstotka. Kar pomeni, da na nivoju zavoda drastično zmanjšujemo število zaposlenih ter se približujemo številu zaposlenih iz leta 2008, kljub dodatni dejavnosti. Digitala med leti 2008 in 2025 se je število zaposlenih v italijanskem programu znižalo za sedem oseb, torej za 8,2 odstotka, medtem ko se je število vseh zaposlenih v regionalnem centru znižalo za 23 oseb, kar znaša 8,7 odstotka. V slovenskem programu regionalnega centra s produkcijo v red za 16 odstotkov je torej za 8,8 odstotkov. Torej, številke v dopisu ne držijo. Od leta 2019, torej od podpisa pogodbe, se je število zaposlenih v italijanskih manjšinskih programih - podatek je 7. 4., torej pred dvema dnevoma - zvišalo za eno osebo, torej za 1,3 odstotka. Obtožbi, da je prvič, sedanja uprava zamajala to, kar je bilo v zadnjih šestih letih doseženo z Vlado Republike Slovenije in drugič, da se sedanja uprava nagiba h kršenju pravic avtohtonih narodnih skupnosti sta neresnični in zavajajoči. To, da nasprotujemo novim zaposlitvam, drži. Drži, predvsem za RTV Slovenija v celoti, saj smo glede na finančno situacijo, v kateri smo se znašli ob povišanju plač lani in letos, to primorani storiti. Obenem nam je bilo obljubljeno podobno sofinanciranje manjšin kot lani, pa tega sofinanciranja še nismo prejeli, zato smo se odločili ter zaustavili večino ne nujnih zaposlitev. Predvsem na RTV Slovenija ob tem, da imajo trenutno kolegi v italijanskem programu enako število kadrov kot v preteklih letih v ostalih delih RTV Slovenija pa smo za zaposlovanje zaustavili. Predlagam, da si ogledamo tudi naslednjo obtožbo. Doslej se še namreč ni zgodilo, da bi pogodbe, ki so bile sklenjene na podlagi sofinanciranja kadrov iz pogodb za določen čas do leta 2026, torej še za celi dve leti, prevedli v pogodbe za nedoločen čas. Prejšnja uprava je iz točno določenega razloga pripravila pogodbe za določen, ne pa za nedoločen čas in ne poznam prakse, da bi kar brez poslovnega razloga spreminjali pogodbe iz določenega v nedoločen čas. Pavšalno pisanje o tem, da se konkretno zmanjšuje financiranje, ki je namenjeno za lastno produkcijo programov v italijanskem jeziku ne drži. To, da je bilo v zadnjih mesecih zaradi zmanjšanega financiranja skrčeno že nekaj programov, ne drži, drži pa, da je organizacija dela v Regionalnem centru Koper Capodistria pomanjkljiva. Pripravili smo razpis za vodjo centra in upamo, da bomo našli osebo, ki bo stanje uredila. Zgroženi smo tudi ob navedbi, da uprava onemogoča in celo prepoveduje financiranje ekipe za izvajanje RTV programa na področju hrvaške Istre. Zahtevamo, da avtor pisanja natančno navede, kdaj natančno je uprava onemogočila in prepovedala financiranje ekipe za izvajanje kateregakoli programa. Vodja Regionalnega centra Koper Capodistra ima popolnoma vsa pooblastila za angažiranje ekip, angažiranje sodelavcev v skladu s finančnim načrtom. Uprava se v delo vodja regionalnega centra ne vtika do trenutka, ko so presežena načrtovana sredstva. Glede sredstev pa od leta 2018 do leta 2024 so se odhodki za italijansko narodno skupnost 7 milijonov 387 tisoč 480 povišali na 10 milijonov 302 tisoč 562, torej za slabe tri milijone evrov rtv Slovenija iz svojega proračuna za vse manjšine skupaj nameni 10 odstotkov celotnega proračuna kar je enako strošku informativnega programa tv Slovenija.

Strošek programa za italijansko manjšino je na primer višji od proračuna za Razvedrilni program TV Slovenija in enak proračunu Vala 202 in programa Ars na Radiu Slovenija. Skupaj. Ob zaključku pisma, ko poslanec Ziza pišete o tem, da je komunikacija in način sodelovanja z upravo zelo težavno in neplodno, bi ponovno prosili za dokaze, kdaj se nismo odzvali na kakršnokoli pobudo in zahtevo, kdaj smo zavrnili sodelovanje. Mimogrede, v začetku marca sem obiskala vodstvo skupnosti na sedežu, bila v regionalnem centru Koper Capodistria ter se ob rednem stiku z vede vodja regionalnega centra. Ki je reden član vsakotedenskega kolegija in neposredno prejema vse informacije. Žaljive obtožbe, ki ste jih spoštovani, ki ste tukaj lahko prebrali, so neresnične. Še več, lani je uprava ponovno dovolila, da se RTV Slovenija včlani v Kopam, Sredozemsko združenje javnih servisov s sedežem v Rimu. Včlanitev so si želeli kolegi iz italijanskega programa. Od lani dalje se pogovarjamo z RAJ glede pridobitve italijanskih programov za TV Koper Capodistria. Ker sem s kolegi z raje v odličnih odnosih, zato ker tesno sodelujemo na vseh področjih, smo prejšnji petek uspeli rešiti neljubo zagato glede izmenjave programov in težav, ki so bile nevede povzročene RAI Trst, ter posledično tudi programov za slovensko manjšino v Italiji. Za zagato nismo iskali krivca, ampak smo jo z veliko dobre volje in na podlagi odličnih odnosov z RAI tudi rešili. Predlagala bi, da ta komisija naredi pregled, primerjavo manjšinskih programov v sosednjih državah, pregleda količino programov, število ustvarjalcev in predvsem vsebino programov, kajti menim, da bi se morali ukvarjati predvsem z vsebino. So oddaje o modi, zeliščih, londonski glasbi tiste vsebine, ki govorijo o manjšini za manjšino? O tem, dragi poslanci in gostje, bi bilo treba govoriti, pa tudi o tem, ali je v 21. stoletju medijska getoizacija manjšin smiselna ali pa je bolj smiselno delovati inkluzivno. Naj kot primer navedem ne narodnostne, ampak manjšino, ki je ena od bolj številnih v Sloveniji, in sicer invalide. Ko sem na mesto direktorice Televizije Slovenija leta 2019 Komisiji za invalidske vsebine na RTV Slovenija namesto še ene posebne oddaje za invalide predlagala, da bi vsebine, ki govorijo o invalidih in njihovih težavah, začela sistematsko vključevati v programe RTV Slovenija, je bilo veliko odpora, k sreči pa ne toliko, da s tem ne bi začeli. V zadnjih letih so vsebine o invalidih postale del našega programa. Ustvarjalci jih sploh ne jemljejo kot manjšinske, ampak jih jemljejo kot del problematike, ki jo je treba obravnavati. Vključevanje je tudi v razvitih deželah EU in članicah, kot je EBU, del medijske politike. Seveda ob odlični, predvsem pa več platformni produkciji o manjšini za manjšino s strani manjšinskih novinarjev in ustvarjalcev. Če bi želeli, da vam kolegi iz ILE, finske radiotelevizije, ki ima odličen program za sicer po velikosti neprimerljivo švedsko manjšino na Finskem, predstavijo svoje delo in to, kako vsebino v manjšini vključujejo v večinske programe, vas bom z veseljem povezala z njimi.

Za konec bi rada dodala le to, predvsem spoštovani poslanec Ziza, da želim s tem izvajanjem zaključiti neutemeljen način obtoževanja in sklicevanja nujnih sej komisij Državnega zbora. Menim, da je temo financiranja manjšinskih programov treba obravnavati občutljivo in v kontekstu primerjalnih podatkov tako finančnih, vsebinskih kot kadrovskih, predvsem pa v okviru finančne, kadrovske in vsebinske slike javnega servisa RTV Slovenija plačnikom rtv Slovenija, plačnikov prispevka za rtv Slovenija in našim uporabnikom to zagotovo dolgujemo. Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi vam za to vehementno podajanje svojih misli. Samo toliko bi pripomnil, pa bom več pozneje povedal, da zaenkrat mislim, da po Poslovniku Državnega zbora komisije sklicuje predsednik. In dovolite nam, da meni kot predsedniku oziroma poslancema narodnima skupnostma dovoljeno, da skličemo sejo takrat, ko menimo, da je kakšna zadeva na območju obeh avtohtonih narodnih skupnosti problematična, pa ne bom naprej komentiral. Želi še kdo besedo s strani RTV Slovenija? Vidim, da sta tu direktorji obeh centrov. Ne, če prav razumem tole. Tudi odgovorni uredniki ali urednici? Tudi, če prav razumem, ne. Potem bi pa..../oglašanje iz klopi/ ja, izvolite, se opravičujem. Monika Bertok, odgovorna urednica, izvolite.

Monika Bertok. Dober dan vsem. Hvala za besedo. Torej, zavedamo se vsi, da je regionalni center RTV Koper Capodistria v težkem položaju. In posledice se odražajo na ravni delovnega kolektiva ter posledično tudi na uporabnikih naših storitev. Kot odgovorna urednica TV programa za italijansko narodno skupnost TV Capodistria sem dolžna in si tudi želim osebno zaščititi interese zaposlenih v italijanskih programov in uporabnikov naših programov, ne glede na težave, s katerimi se sooča direkcija regionalnega centra RTV Koper Capodistria. Ostajam pač na razpolago za iskanje rešitev, ki bodo omogočile dobro delovanje naših uredništev. Naš program v sklopu pač italijanskega programa TV Capodistria. Lepa hvala za besedo in za pozornost.

Hvala tudi vam. Želi še kdo s strani RTV? Ja, izvolite.

Jaz sem Aljoša Curavić, odgovorni urednik italijanskega radia Koper Capodistria. Jaz mislim, da bi v tej fazi morali nekako umiriti žogo na relaciji uprave in regionalnega centra Kopra. Mi od vedno delimo usodo celotnega RTV Slovenija, delimo negativno usodo, prav tako pozitivno. Vendar določeni problemi sedaj so s to upravo, ker opažamo, da so določeni pritiski tudi v kontekstu vsebin programov, ki jih mi izvajamo. Če določene oddaje pač nekomu v svetu ali pa v upravi niso všeč, ker menijo, osebno menijo, da to ne spada v kontekst manjšinskega programa. Mislim, da to je svobodno, da tako razmišljajo. Vendar vsi programi, vse, vse oddaje, ki so vključene v naš program so racionalno vključene, tehtno vključene in mi se pogovarjamo redno z vsemi uredniki in tudi z našo publiko imamo stik, kjer opažamo, da ta program, ta program deluje.

Torej, zaskrbljenost v regionalnem centru, v manjšinskih programih danes je velika. Je velika tudi, ker nekako opažamo, da je pred nami neka negotovi način financiranja teh programov in upam, da ta način financiranja ne bo izločil ta 2 programa iz RTV Slovenija. Sploh pa ne bi hotel, da se ustvari neka getizacija med Ljubljano in manjšinskih programov, češ, da manjšinski programi ne zanimajo večinsko, večinsko publiko, kar ni res. Mislim, da tudi večinska publika na obali posluša in gleda radio in TV Capodistria. Tako da zdaj sicer mislim, da bi morali nekako umiriti žogo in skupaj deliti seveda probleme. Ampak tudi pričakujemo, da te zahteve, ki mi smo jih nedavno dali upravi, kar se tiče zaposlovanja, kar se tiče tudi sprememb določenih pogodb v novem kontekstu nove zakonodaje, kar se javnih uslužbencev tiče, mislim, da uprava bi morala to nekako obdelati. Hvala.