4. redna seja

Odbor za obrambo

9. 5. 2019
podatki objavljeni: 9. 5. 2019

Transkript

Spoštovane in spoštovani, lepo pozdravljeni na 4. seji Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in 109. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam še enkrat vse prisotne članice in člane odbora in ostale vabljene! Obveščam vas, da svojo odsotnost s seje ni opravičil nihče izmed članov odbora, na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora sodelujejo: namesto Bojana Podkrajška, gospa Karmen Furman in namesto Andreja Rajha, gospod Marko Bandelli. Svojo odsotnost s seje so opravičili predstavniki kabineta predsednika Vlade. Prehajamo na določitev dnevnega reda, ki ste ga prejeli s sklicem seje. Na njem sta dve točki: Predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in Vprašanja in pobude članic in članov odbora. Ker v poslovniško določenem roku nismo prejeli predlogov za razširitev oziroma za umik posameznih točk, je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Ministrstvo za obrambo je zaradi obveznosti ministra za obrambo Karla Erjavca, zaprosilo za spremembo vrstnega reda obravnave točk. Ministrstvo prosi, da bi se najprej obravnavala 2. točka dnevnega reda, to je Vprašanja in pobude članov odbora, v okviru katere bi minister odgovarjal na postavljena vprašanja, saj bo na seji lahko prisoten do predvidoma 12.45. Pri prvi točki pa bi nato sodeloval državni sekretar, dr. Klemen Grošelj. Ali se strinjamo s tako pobudo? Je kdo proti?  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV ODBORA.  Prijavljena imamo že dva, še kdo bi se prijavil? Ni. Prva je prijavljena gospa Jerca Korče. Gospa Korče, izvolite.
Ja, predsedujoči najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Vemo, da se v zadnjem času v vojski veliko pogovarjamo o preteklosti ali pa o željah po politizaciji vojske, pa glede na to, da imamo danes tukaj ministra, je mogoče primerno, da včasih pogledamo rahlo tudi v prihodnost, ker je prihodnost vendarle bolj pomembna od preteklosti. Tako da vemo, da je v pripravi bela knjiga, pa bi ministra na tem mestu povprašala, v kateri fazi je, kdaj se pričakuje, da bo bela knjiga na mizi, kdaj jo bomo lahko obravnavali in videli in pa seveda kakšne učinke se predvideva, da jih bo imela? In pa drugo vprašanje se navezuje na delovno skupino, ki je bila ustanovljena in je pod vodstvom gospoda Šefica in sicer, kako vidimo, da se aktivnosti na tem področju dejansko odvijajo kar se da hitro. Me pa znanima, kako daleč so te aktivnosti glede ureditve statusa vojakov po 45. letu ter pa seveda glede ureditve statusa vojakov po 45. letu ter pa, seveda, najbolj pereča problematika, kadrovska popolnitev Slovenske vojske in ja, me veseli, da ta delovna skupina, se mi zdi, da dela aktivno, me pa zanima no, kakšni so že ti, če rečemo, vmesni učinki delovanja te delovne skupine. Toliko iz moje strani. Hvala.
Naslednji se je k besedi prijavil gospod Franc Jurša, izvolite.
Hvala lepa. Mene pa zanima bolj konkretno povezano vprašanje z napovedano interpelacijo. Ali se ste minister posvetovali z strokovno javnostjo oziroma z stroko glede uporabe varnostnoobveščevalne službe znotraj Ministrstva za obrambo oziroma Slovenske vojske? Ali je ta uporaba varnostnoobveščevalne službe bila v skladu z zakonodajo?
Hvala. Še kdo želi? Ja, gospod Mahnič.
Hvala. Jaz bi imel vprašanje za ministra oziroma bolj za načelnico - zanima me, če mi lahko poveste številke mesečnih prihodov in pa odhodov iz Slovenske vojske od meseca novembra 2018 do meseca marca 2019?
Hvala za vprašanje. No, prejeli smo tri sklope vprašanj, pa bi kar začeli z odgovarjanjem, da ne tratimo časa. Beseda je vaša, gospod minister, izvolite.
Karel
Ja, hvala lepa. Najprej glede na vprašanje poslanke Jerce Korče, v zvezi s pripravo Bele knjige o obrambi. To sem napovedal že, ko sem bil prvič zaslišan na Odboru za obrambo, kot kandidat za ministra za obrambo. Glede na to, da vemo, da je gospodarska in finančna kriza v zadnjih desetih letih zelo prizadela Slovensko vojsko, zlasti kar se tiče financiranja višine obrambnih izdatkov. To je imelo za posledico nižje plače in tudi, da praktično v zadnjih desetih letih ni bilo opravljenih nobenih večjih vlaganj v Slovensko vojsko. Glede na to, da je ta Vlada se odločila, da bo povečevala obrambni proračun, kot veste smo takrat, ko je bil na obisku v Ljubljani generalni sekretar Zveze NATO, nekako zagotovili, da bomo letno povečevali za 0,1 odstotka, tako da bi dosegli nekje leta 2024 1,5 odstotka glede obrambnih izdatkov v smislu bruto domačega produkta. Glede na to, da srednjeročni obrambni program ne sledi takšni dinamiki, glede na to, da tudi ni bila izdelana taktična študija glede srednje bojne bataljonske skupine, da je bilo veliko odprtih vprašanj, smo sprejeli odločitev, da naj Bela knjiga odgovori na vse te dileme, na vsa ta vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z razvojem in pa modernizacijo Slovenske vojske. Tukaj gre za vprašanje pridobivanja kadrov, to se pravi, en del, na katerega moramo dobiti odgovore je, na kakšen način pridobit kadre, kako skrbet za te kadre, tudi kako poskrbet, ko niso več profesionalni vojaki – glede na to, da je starostna omejitev 45 let – in tudi odgovore na to, v kateri smeri bomo razvijali Slovensko vojsko, kakšno opremo, katero opremo potrebuje, da bo lahko uresničevala svoje cilje. Ta Bela knjiga o obrambi – priprave vodi državni sekretar in bo lahko morda me kaj dopolnil – ima namen zlasti, da bo to podlaga potem tudi za sprejetje vseh dokumentov, ki se tičejo same Slovenske vojske. Vi veste, da imamo resolucijo o dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske, srednjeročni obrambni program in nekako za te dokumente pripravljamo preko Bele knjige izhodišča, kaj bi bilo treba dopolniti, spremeniti, zato, da bi uresničili tiste cilje, ki jih določa tudi zakonodaja, ko gre za   (nadaljevanje) položaj in vlogo Slovenske vojske. Mi nekako računamo, da bi ta bela knjiga bila pripravljena v prvem osnutku v mesecu juniju; morda me bo tu popravil državni sekretar. Zakaj? Zato, ker želimo, da bi ta bela knjiga najprej bila usklajena znotraj Ministrstva za obrambo, ker vemo, da smo se v preteklosti dostikrat soočali z različnimi pogledi že samo znotraj Slovenske vojske, so bila pač različna strokovna gledanja, kako in v katero smer razvijati Slovensko vojsko, in seveda tudi, ko gre za upravni del in pa za vodstvo Ministrstva za obrambo. Mi želimo, da bi bila ta bela knjiga čim bolj usklajena znotraj Ministrstva za obrambo, potem bi šla ta bela knjiga v razpravo v strokovno javnost - tu mislimo tudi na zunanjo strokovno javnost - in potem bi to belo knjigo predstavili Vladi, pa tudi vašemu Odboru za obrambo. In če bi dobili zeleno luč, bi to bila potem podlaga za spremembe in dopolnitve dokumentov, o katerih sem govoril, ker ti dokumenti ne ustrezajo ciljem, ki jih želi Slovenija dosegati. Kar se tiče delovne skupine, ki jo vodi gospod Šefic. Ravno v tem smislu je naloga te delovne skupine, da pripravi vse tiste rešitve, ki so potrebne za to, da bo vojaški poklic bolj atraktiven. Tu ne gre samo za plače, gre tudi za druge stvari, kot so bonitete in druge stvari, od izobraževanja, ki bi ga lahko omogočili znotraj Slovenske vojske, ker vemo, da je ena od težav tudi, da mora pripadnik Slovenske vojske, vojak, imeti srednjo izobrazbo. In bi lahko vzpostavili sistem, da bi sprejeli tudi osebe, ki nimajo srednje izobrazbe, pa bi jim lahko v času, ko so zaposleni v Slovenski vojski, omogočili, da pridobijo to stopnjo izobrazbe. Tako tu skupina ponuja različne rešitve. Ko bodo te rešitve tudi nekako dogovorjene, usklajene, jih bomo seveda tudi predstavili javnosti, pa tudi sindikatu, ker gre tudi za statusna vprašanja; želimo, da bi tudi sindikat podprl rešitve, ki jih bo predlagala delovna skupina.  Glede bele knjige moram povedati, da je tu zelo pomembna tudi ta študija, ki jo pripravljamo. Gre za študijo o srednji bojni bataljonski skupini. Tu moram reči, da je ta še v delu, zdaj je v fazi, ko bo to študijo obravnaval generalštab, in ko bo dorečena, jo bomo predstavili, zlasti zato, ker je tudi že Odbor za obrambo izrazil željo po tej predstavitvi. Že na naslednji seji Odbora za obrambo, ki bi jo imeli zunaj parlamenta, vendar do takrat, mislim, da študija za srednjo bojno bataljonsko skupino še ne bo usklajena znotraj Ministrstva za obrambo oziroma znotraj Slovenske vojske.  Kar se tiče vprašanja poslanca Franca Jurše glede interpelacije. Zaenkrat tega ne morem komentirati, jaz sem doslej komentiral samo tisto, kar je bilo objavljeno v medijih, in tisto, kar je govoril poslanec, gospod Žan Mahnič, ki je imel posebno tiskovno konferenco na to temo. Kaj več bom lahko povedal, ko bo interpelacija vložena, ko bom seznanjen z njeno vsebino. Vendar glede na očitke, ki so bili slišani s strani poslanca in so bili objavljeni v medijih, da naj bi bila zlorabljena obveščevalno-varnostna služba za to, da bi razrešili poveljnika poveljstva sil, moram reči,   (nadaljevanje) da to ne drži. Obveščevalna varnostna služba je vsa dejanja in vse aktivnosti opravljala v skladu z zakoni, v skladu s predpisi in tudi v skladu s soglasjem, ki ga je dala Vlada. Moram pa tudi povedati, da kar se tiče tega vprašanja, da tukaj stroka in strokovnjaki so že povedali, da ne vidijo nobene nezakonitosti. Kar se pa tiče same razrešitve poveljnika poveljstva sila pa moram še enkrat ponoviti. Ta razrešitev je potekala na enak postopek in na enak način kot vse razrešitve, ki so bile doslej izvedene v Slovenski vojski, ko je šlo za poveljnika, poveljstva sil tako, da te očitki zlasti s strani Sindikata vojakov Slovenije, da naj bi šlo za nezakonito razrešitev so netočne in jih lahko ocenjujem kot zavajanje s strani Sindikata vojakov Slovenske vojske, vendar kot rečeno več o tem, ko bo vložena interpelacija takrat bom lahko pač tudi odgovoril na vsa vprašanja, ki bodo pač izhajala iz interpelacije. Še enkrat pa pravim, če bo vložena bo seveda vložena brez nekih pravih razlogov, ampak bom pač štel, da gre za politični akt, ki ga ima pač vsaka poslanska skupina pravico izkoristiti. Kakšnih vsebinskih razlogov za interpelacijo pa ni tako, da štejem kot politični akt.  Glede na to, da tretje vprašanje, ki ga je postavil gospod Žan Mahnič in je bila izražena želja, da bo odgovorila načelnica Generalštaba predlagam, da ta odgovor poda načelnica Generalštaba. Hvala lepa.
Hvala tudi vam za enkrat. Mogoče dr. Grošelj bi želeli kakšno dopolnitev?
Klemen Grošelj
Pozdravljeni. Hvala lepa za besedo.  Dokument je v fazi notranjega usklajevanja znotraj ministrstva. Tako kot je tudi minister rekel predvidoma v juniju bo osnutek v javnosti in predmet je lahko, potem javne razprave, ki jo tudi mislimo s strani Ministrstva za obrambo organizirano spodbujati, da bi dobili čim boljša izhodišča za pripravo res kvalitetnega dokumenta.
Hvala lepa tudi vam. V zadnjem času smo opazili, da potekajo aktivnejše oziroma bolj intenzivne komunikacijske aktivnosti glede zaposlovanja dodatnega novega v Slovenski vojski tako, da sedaj na vprašanje gospoda kolega Mahniča predajam besedo načelnici.  Izvolite.
Alenka Ermenc
Hvala lepa.  Glede na vprašanje poslanca kakšno je številčno stanje prihodov oziroma odhodov od novembra 2018 do marca 2019 podajam naslednje podatke. Kar zadeva prihodov v novembru 2018 je bilo prihodov 7, v decembru 2018 jih je bilo 5, v januarju 2019 jih je bilo 25, februarja 7 in v marcu tega leta 10. Kar zadeva odhode iz Slovenske vojske v enakem časovnem obdobju je zadeva sledeča. V novembru je bilo odhodkov iz Slovenske vojske 22, decembra 19, v januarju 2019 je bilo odhodov 21, v februarju 19 in v marcu 24.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z vprašanji. Na vrsti je kolega Ivanuša.  Izvolite.
Lep pozdrav vsem prisotnim.  Jaz sem se oglasil naknadno, ker ko sem poslušal gospoda ministra Erjavca mi je vseeno dalo vprašanje glede te bele knjige. Kakšna bo podlaga te bele knjige, kakšno veljavo bo imela, kakšno časovnico bo ta knjiga imela v rokah? Ali bo to kratkoročno, dolgoročno ali bo to 20 let veljala ta podlaga za neko…? Ne vem, jaz iz tega nisem mogel razbrati. Zanima me tudi ali ta bela knjiga ima sploh kakšne zametke obveznega vojaškega roka ali ne ali se o tem sploh kaj razmišlja z vaše strani? Hvala lepa za odgovore.
Hvala za vprašanje.   (nadaljevanje) Preden nadaljujemo, je tukaj še eno pooblastilo. Gospoda Tonina na današnjem odboru nadomešča gospod Jožef Horvat. Še kakšno vprašanje za ministra?  Dr. Vatovec, izvolite.
Ja, hvala predsedujoči. Zelo kratko in na hitro vprašanje. Komisija za nadzor javnih financ je 4. aprila letos na 7. nujni seji sprejela naslednji sklep: »Komisija poziva Ministrstvo za obrambo, da spoti obvešča komisijo in javnost o ugotovitvah Notranje revizijske službe Ministrstva za obrambo v zvezi z nakupom oklepnikov oshkosh JLTV 4x4«. Od takrat do danes ni prišla še nobena informacija oziroma nobeden dokument na podlagi tega sklepa in me zanima, zakaj ne oziroma, ali ta revizija že poteka in kdaj bodo znani rezultati oziroma kakršnikoli izsledki?
Hvala, kolega. Še kakšno vprašanje?  Gospod Bandelli, izvolite.
Ja, mene… če lahko malo bolj pojasnite, kakšen je razlog ali pa zakaj se dogaja to – enkrat več odhodov kot tistih, ki so prišli notri v vojsko? To je malo zaskrbljujoča zadeva, tako da če lahko… če vi veste malo razloge zakaj je to? In kaj narediti, da ne bo to vsako leto tako. Bomo ostali brez vojske čez deset let. Hvala.
Hvala tudi vam kolega Bandelli. No, besedo pa predajam najprej ministru. Izvolite.
Karel Viktor Erjavec
Ja, glede bele knjige sem že danes veliko povedal, zato predlagam, da naj na vprašanje, ki ga je dal poslanec Ivanuša, odgovori državni sekretar, ki neposredno dela na tem projektu.
Klemen Grošelj
Ja, hvala lepa. Torej časovna perspektiva je do 2030. Tudi po tem iz tega izhajajoč bo dokument o dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske. Popolnjevanje je pomemben del tega dokumenta. Vključuje vse vidike, tudi obvezniški del, se pravi, da izhajamo iz tega, zakaj smo opustili obvezniško popolnjevanje in v katere opcije in to je zdaj tudi predmet tega dokumenta, so pravzaprav na voljo nam. Pri tem se opiramo tako na eni strani na izkušnje tujih vojska, ki imajo podobne izzive in pa tudi na to, kar pripravlja ta skupina, katero je že minister omenil. Tukaj je treba poudariti, da skupina je pripravila širok nabor ukrepov, ki niso vezani samo na plače, ampak tudi na druge bonitete in tudi na druge zadeve, ki so se izpostavile kot pomembne. Je pa treba povedati, da plača ni tisti ključni dejavnik, ampak gre za preplet različnih dejavnikov in to poskuša tudi ta dokument nasloviti. Se pa ta dokument potem tudi ukvarja s tehnično modernizacijo, organizacijsko, strukturno organizacijo in strukturo Slovenske vojske, tako da bo en tak celovit dokument, ki bo nekako prerez stanja in pa neke vizije razvoja obrambnega sistema do 2030. Seveda potem konkretizacija, pa potem sledi v teh dolgoročnih dokumentih. Še to, če smem – tisto, kar je tudi minister poudaril, zelo si želimo doseči nek konsenz znotraj hiše, kakšna je ta vizija razvoja in pa tudi neke v tem dokumentu bodo na mizo dane določene možnosti in opcije razvoja celotnega obrambnega sistema, ki bo potem predmet javne diskusije in poskušamo oblikovati neko, recimo temo družbeni ali pa širši politični konsenz, kako z obrambnim sistemom naprej.
Karel Viktor Erjavec
Glede vprašanja dr. Vatovca, naj povem, da je izvedena bila notranja revizija in da smo poslali ugotovitve in jih tudi predstavili v informacijo takrat pristojnemu odboru. Kar se pa tiče Računskega sodišča, pa moram reči, da še ni najavilo, da bi prišlo in tudi ni začelo nobene aktivnosti v zvezi s tem, tako da čakamo Računsko sodišče. Kar se tiče vprašanja poslanca Bandellija glede odhodov. Ravno to je razlog, zakaj smo ustanovili posebno komisijo, da ugotovi prave razloge. V javnosti se dostikrat govori o tem, da so samo plače razlog pa niso samo plače, so tudi druge stvari. Moram reči, da je sedaj bila tudi opravljana ena bolj poglobljena analiza, ki jo ima Slovenska vojska in da smo bili kar presenečeni,  (nadaljevanje) ko smo ugotavljali, kaj so tisti razlogi, ki bi pa morda privabili mlade, da bi vstopili v vojaško službo, tako da bomo to tudi takrat predstavili. Ravno zato, ker je teh odhodov preveč, moramo sprejet ustrezne ukrepe. In jaz tukaj tudi računam na podporo Odbora za obrambo in Državnega zbora zlasti, ko bo šlo za te specifike, ki jih ima vojaški poklic in ki bi jih bilo treba tudi v obliki različnih bonitet tudi uveljaviti. Je pa treba še nekaj reči. Slovenska vojska, odkar je profesionalna, ni nikdar dosegla ciljev iz svojih kadrovskih načrtov ne glede na to, kakšna je bila gospodarska situacija, tudi če je bila visoka gospodarska rast. Na primer jaz se spominjam mojega prvega mandata 2004-2008, smo imeli v enemu obdobju tudi, se mi zdi, skoraj 7-odstotno gospodarsko rast, pa zaradi tega nismo imeli kadrovske popolnjenosti v Slovenski vojski. In tudi v času najhujše krize, ko ni bilo služb, nismo dosegali teh ciljev. Zato je tudi eno od vprašanj, na katero mora odgovoriti bela knjiga, kakšen naj bo pravzaprav obseg glede na število prebivalstva, glede na financiranje, na to, koliko smo pripravljeni dati za financiranje Slovenske vojske. Tako da to bodo vprašanja, na katere mora bela knjiga tudi odgovoriti. Na vsak način pa seveda je treba pri teh odhodih tudi upoštevati upokojevanje, da se pač vojska tudi stara. Povprečna starost je previsoka. Mi bi jo želeli znižati, zato je treba tudi vedet, tukaj gre tudi za odhode, ki so povezani pač z upokojevanjem. Ne gre samo za fante, ki so pač se odločili, da ne bodo več službovali v Slovenski vojski, ampak gre tudi za to, da se je pač Slovenska vojska tudi v tem času pač postarala in nekateri izpolnjujejo pogoje in so nekateri(?) odhodi tudi s tem povezani. Zato je nujno potrebno, da smo bolj uspešni, ko bo šlo za pridobivanje kadrov. Jaz sem glede tega, moram reči, sem optimist. Mislim, da z ustreznimi inštrumenti bi lahko naredili tukaj en velik korak naprej, ker je treba vedeti, da Slovenska vojska ni samo pehota, ni samo tisto, kar vidimo, ampak danes glede na varnostne izzive, kot je kibernetske grožnje in podobne zadeve, se mora Slovenska vojska tudi na nek način tehnološko posodobiti, kar pa pomeni tudi drugačno strukturo. Potrebujemo inženirje, računalničarje. In mislim, da so to poklici, ki so zanimivi za mlade in ki so lahko zelo atraktivni tudi v tem smislu, da bi prišli v Slovensko vojsko. Samo bo pa treba te poklice tudi ustrezno ovrednotiti in tudi dati ustrezne pogoje, da lahko tudi v delovnem smislu mladi, ki bi sprejeli takšno dolžnost, takšno zaposlitev, da bi lahko tudi poklicno napredovali.
Hvala ministru. Mogoče bi, ja… Kdo želi še?  Gospod Grošelj, izvolite.
Klemen Grošelj
Ja, hvala za besedo. Bi še dopolnil ministra. V tem kontekstu smo posebno pozornost namenili pripadnikom Slovenske vojske po 45. letu, tako da zdaj trenutno že potekajo konkretna usklajevanja z Ministrstvom za javno upravo, Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za pravosodje o možnosti prehoda pripadnikov Slovenske vojske po 45. letu v njihove strukture, se pravi med pravosodne policiste, med policiste na schengenski meji in pa tudi sicer v javni sektor, se pravi po letu 45, torej to pripravljamo. In pa pozornost je bila tudi namenjena temu, ne samo, se pravi, kako pridobivamo kader, ampak tudi, da kader zadržujemo. Se pravi naš cilj je, da poleg tega, da, ko kader dobimo, to smo zaznali kot eno izmed težav, da nam kader odhaja relativno hitro in da ga bi skušal zadržat, ker to je v bistvu najbolj racionalna oblika popolnjevanja Slovenske vojske. Hvala.
Še gospa načelnica, bi želeli vi kaj dodat? Mikrofon, prosim.
Alenka Ermenc
Hvala. Samo mogoče, glede na to, da je oblikovana delovna skupina v Ministrstvu za obrambo, ki bo ob svojem delu in predlaganju ukrepov uporabila tudi vse izsledke raziskav, ki so bile v ta namen opravljene, mogoče dva podatka – da se je kljub temu, da veliko govorimo o izhodih iz Slovenske vojske na prelomu iz leta 2016 na 2017, ta kljub temu iz 2017, 2016 zmanjšal, če je bil še v letu 2016 na letni ravni odhod 348 pripadnikov, se je ta zmanjšal za 100 v letih 2017 oziroma v 2018. Zahtevnost vojaškega poklica in konkurenčnost na trgu delovne sile so vprašanja, s katerimi se ukvarja tudi delovna skupina Ministrstva za obrambo. Glede na to, da delovna skupina še ni končala z delom in da je v tej delovni skupini močna zasedba tudi s strani Slovenske vojske, bojo ti rezultati v tem delu, skupnem, elaboriranem projektu predstavljeni celovito. Tako da, nimam kaj na vsebino, ki je bila podana, dodat. Kar zahteva odhodov, poudariti velja, da so odhodi zadnjih dveh let predvsem na podlagi načrtovanih odhodov, kar pomeni upokojevanje, kar je povedal že tudi pred menoj minister in da se pa povečuje delež odhoda vojakov, ker imajo pač v Slovenski vojski odločbe za določen čas, kar pomeni sklenitev delovnega razmerja za določen čas, kar je njihova prednost v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci in iz tega izhajajoče pravice, ki jih imaš lahko v družbi. Poleg bonitet, bo Slovenska vojska predlagala tudi kompenzacije zaradi opravljanja vojaškega poklica. Bonitete so nekaj, kar pripadnik prejme v času službovanja, kompenzacija po službovanju, ker je pomembno za novačenje in pridobivanja kadrov tudi kako je urejen izhod iz Slovenske vojske. Hvala.
Hvala. Izvolite, gospod Grošelj.
Klemen Grošelj
Se opravičujem, ampak, pozabil sem eno zadevo. Hkrati poteka pa še, kot je bilo skladno s sklepom Vlade ob sprejemu zadnje uredbe o ovrednotenju delovnih mest, ponovno ovrednotenje delovnih mest v Slovenski vojski in pa, definicija posebnosti in specifik vojaškega poklica, ki bo izhodišče potem za to ovrednotenje v prihodnje.
Hvala lepa. Torej, zaključujemo ta sklop vprašanj. Imamo še dva prijavljena. Gospod Bandelli, izvolite.
Ja, hvala, predsedujoči. Ja, minister, vaš odgovor je bil zanimiv, samo, veste jaz malo razmišljam še naprej glede tega, ne? Zakaj sem rekel, da je to zaskrbljujoča zadeva – absolutno ne more bit za vojaka stimulacija plača. Mislim, plača mora bit zadnja od argumentov, ko se nekdo odloči, da gre v vojsko. To je moje mnenje, glede na to, da jaz sem služil vojsko, zelo vestno, sem zelo hotel ostati noter, ker sem imel določene funkcije noter takrat, ampak, mene to preseneča, ker to mora bit prevalentno mora bit motiv, mora bit zavest, mislim, mora bit, ne vem, sistem, disciplinska želja, predvsem pa stroka. Jaz mislim, da bi morali začet razmišljat o naši vojski drugače. Mi ne moremo razmišljat o naši vojski, da bomo dobili vojaka, da bo »pešadil« in delal in hodil okrog s tistimi 40, 50 kili in se »matral«. Mi rabimo strokovni kader. To, kar ste vi rekel, jaz se absolutno strinjam s tem. Inženirje, strokovne ljudi. Vojska naša je majhna, napram drugim državam. Kje lahko iščemo kaj drugega, kot stroko, ki imamo glave prave? Seveda, temu primerna so stimulacije(?), ja normalno, se mi zdi en inženir ne bo šel v vojsko za par evrov, če tako lahko rečemo. Ampak, če je strokovnjak na področju, se ga izuči za strokovne zadeve. Mislim, tukaj bi bilo treba res začeti razmišljati malo o tej notranji reorganizaciji sistema takšnega kot takšnega. Dajmo začeti pogledati, da ni več vojak, naš slovenski, ker le imamo, že zdaj imamo take strokovnjake, ki gredo, ki vežbajo, ki delajo, ki učijo na terenu, take rabimo. Ti morajo biti motivirani za priti notri, takoj, pa ne govorim seveda tistih od 45 let, ki hočete to spraviti na drugi konec ali kar je treba, ampak tukaj so prav uporabni ljudje, še vedno, če bi bili strokovnjaki od začetka. Tukaj rabimo, o tem je treba razmišljati za naprej. To je lahko ena pobuda za vas.  Še nekaj, da vam povem. V Italiji vem, da obstaja tudi sistem EL2, EL3, to se pravi, dvoletne in triletno vojsko, kjer pridejo ljudje za dve leti ali pa tri leta pogodbeno, potem se odločijo ne glede na to, tako da, ti jim nudiš drugi tip pristopa, ne vojaka, ampak strokovnjakov na področju, kjer lahko on tudi potem ostane notri in dela njegov, kariero, notranjo, v tem smislu. Govorim vedno o visoko izobraženih ljudi, predvsem teh tukajle.  Toliko z moje strani. Hvala.
Hvala tudi vam, gospod Bandelli.  Gospod Mahnič, izvolite.
Hvala.  Ena od glavnih treh točk stranke Desus, volilnega programa za lanskoletne parlamentarne volitve je bila ponovna uvedba naborništva za tri mesece. Glede na to, gospod Erjavec, da ste minister za obrambo, ki ima vse škarje in platno v svojih rokah za realizacijo te obljube me zanima: Kako daleč ste s tem?
Še kakšno vprašanje? Kot kaže, ne. Gospod minister, izvolite.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa.  Moram reči, da sem prav vesel razmišljanj poslanca gospoda Bandellija. V bistvu mi v to smer razmišljamo in samo potrjujete, da gremo v pravo smer, se vam zahvaljujem za to vašo podporo, tako da pričakujem tudi v nadaljevanju vašo podporo in hvala za to.  Kar se tiče prostovoljnega služenja vojaškega roka. Res je, stranka Desus ima to v svojem programu, in če bodo ostale stranke in v koaliciji, če bo podpora za to, bom zelo vesel, da bodo programska izhodišča, ki jih je dala stranka Desus, v zvezi s prostovoljnim služenjem vojaškega roka sprejete. Ampak o tem, kot rečeno, mora tudi povedati svoje stroka in pa seveda politične stranke, ker za to bo potreben tudi zakonsko podlago in upam, da bo stranka SDS, če bo prišlo do takšnega predloga, podprla ta del programa stranke Desus. Glede na to, da vidim, da že podpirate tudi en drugi del našega programa, ko gre za demografski rezervni sklad.
Najlepša hvala gospod minister. Še kakšno vprašanje? Vidim, da vprašanj oziroma pobud ni več in zato zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O STRATEGIJI NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, ki jo je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Najlepša hvala gospod minister.  Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. april 2019. Mnenje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb z dne 5. maj 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 9. maj 2019. K tej točki so vabljeni gospod Karl Erjavec, ki se je opravičil. generalmajorka Alenka Ermenc - načelnica Generalštaba Slovenske vojske, dr. Klemen Grošelj - državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, Dobran Božič - državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Sandi Čurin - državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, mag. Rajko Kozmelj - direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, predstavniki Državnega sveta, Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednika Republike in Kabinet predsednika Vlade…, no kabinet predsednika Vlade mislim, da je tudi dal že opravičilo, kar smo tudi že povedali. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 3. maja. v Poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Predlog resolucije na 9. seji, 25. aprila 2019, kot zainteresirano delovno telo obravnavala Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki k predlogu resolucije ni oblikovala amandmajev.   Pričenjam z obravnavo predloga resolucije. Odboru predlagam, da se razprava o vseh poglavjih resolucije združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi glasovali o vseh poglavjih resolucije skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k poglavjem predložene resolucije? / oglašanje iz klopi/ Izvolite.
Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Spoštovani predstavniki Vlade, gospa načelnica Generalštaba Slovenske vojske! Jaz nisem redni član Odbora za obrambo, sem pa parlamentarec. Proceduralno predlagam in verjamem, da bomo o tem tudi glasovali. Moj predlog je, da upoštevajoč, da obravnavamo najpomembnejši dokument o slovenski nacionalni varnosti, da to točko prekinemo in nadaljujemo takrat, ko bo gospod minister za obrambo na razpolago. Jaz ne poznam držav, kjer bi tako pomembne dokumente obravnavali brez ministra za obrambo z vsem spoštovanjem do državnega sekretarja, do gospe načelnice in tako dalje, ampak mislim, da tukaj mora biti prisoten minister. Ali gori voda, ne vem. Zdi pa se mi, da ni korekten odnos ministra do tega odbora, da nas je zapustil. Verjamem, da ima obveznosti. Morda res pomembnejše kot je delo v parlamentu, ampak moj predlog je dobronameren in prosim, da ga daste na glasovanje. Hvala lepa.
Hvala. Točke ne moremo prekiniti, ker je dejansko že uvrščena na terminski plan seje Državnega zbora in jo, bom rekel, na ministrstvo pa s polnimi pooblastili danes lahko zastopa državni sekretar dr. Grošelj. Postopkovno kdo? Dr. Vatovec, izvolite.
Hvala. Jaz se tu strinjam s kolego Horvatom in ne strinjam se z vami predsedujoči, da točke ni možno prekiniti, ne glede na to, da je na dnevnem redu redne seje, imamo še vedno čas do začetka te seje, tudi pred začetkom obravnave te točke. Tako, da mislim, da bi bilo prav, da se glede takšnega dokumenta zagotovi prisotnost ministra za obrambo, ne njegovega namestnika ali pa nekoga, ki predstavlja ministrstvo. Ne nazadnje kot je že kolega Horvat povedal, gre za osrednji dokument, ki bo za, lahko celo naslednje desetletje oblikoval kakšna bo naša nacionalna varnostna politika. Jaz predlagam, da kljub vsemu daste ta predlog na glasovanje in da pač, če ne drugega vsaj ta postopkovni vidik zagotovimo, da odbor o tem odloči, ne pa vi.
Hvala. No, moje mnenje je, da lahko s točko nadaljujemo. Ampak ker živimo v demokraciji bomo o tem glasovali. Želi kdo prekinitev za usklajevanje? Izvolite, gospod Mahnič.
Tudi jaz se pridružujem. Glede na to, da vidim, da imamo 16. maja ravno tako redno sejo jaz ne vidim nobenega problema zakaj ne bi mogli takrat to obravnavati. Vendarle je prav, da minister odgovarja na ta vprašanja, glede na to, da minister tudi bdi nad tem dokumentom. Bi pa prosil za 15 minut pavze pred glasovanjem v skladu s Poslovnikom v imenu Poslanske skupine SDS.
PODPREDSEDNIK ROBERT PAVŠIČ
Ja, do neke mere lahko razumem argumente, ki ste jih podali, da bi pri takem dokumentu moral biti prisoten minister, pa vendar jaz bom glasovala proti prekinitvi kljub temu, da lahko sklepam, ker toliko dobro znam štet, kakšen bo rezultat glasovanja. Gre se pa za to, da, če imamo željo danes tukaj razpravljati o vsebini te resolucije, imamo tukaj vse ljudi, ki vsebinsko o tej resoluciji vedo največ. In dr. Klemen Grošelj, državni sekretar je tisti, ki o vsebini tega dokumenta ta trenutek v tej državi najbrž ve največ in vam lahko odgovori na vsa vsebinska vprašanja. Poleg tega so tukaj prisotni tudi ostali predstavniki organov, ki so prisostvovali pri pisanju te resolucije. Imamo direktorja Sove, imamo državnega sekretarja iz Ministrstva za notranje zadeve, načelnico, državnega sekretarja iz Ministrstva za zunanje zadeve in tako naprej. Tako da, če je želja po vsebinski razpravi in temu, da raztrnemo oziroma si razbistrimo še tiste zadeve, ki nam mogoče niso jasne v zvezi z resolucijo, imamo danes to možnost popolnoma na mizi. Če pa je želja po tem, kar vemo, da opozicija rada se ob tem nasmiha, da se gremo neke igrice prekinitev, neprekinitev in proceduralnih zadev, se pa lahko tudi to gremo. In verjamem, da bo minister naslednjič prisoten, pa bo takrat najbrž velikokrat odgovoril, da politično on o tem dokumentu ve tudi veliko, ampak ima poleg sebe še strokovnjake, ki vam lahko obrazložijo dodatno. Tako da vprašanje je, kaj je zdaj tukaj, zahteva po proceduralnih zapletih in, če hočete, nekemu nagajanju ali je želja po iskrenem debatiranju okoli dokumenta in pa sprejetju dokumenta, ki je samo osnova za to, in bomo o tem dokumentu tako ali drugače razpravljali še ogromno, ko bomo šli, upam da, v implementacijo tega, kar je naša naloga, da bojo zakoni prilagojeni smernicam, ki so zapisane v tem strateškem dokumentu. Hvala.
Hvala tudi vam. Obrazložitev glasu ima gospod Mahnič.
Ja, hvala, podpredsednik. V Poslanski skupini SDS bomo predlog za prekinitev te točke dnevnega reda podprli. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti je kroven dokument, iz katerega izhajajo potem tudi drugi akti, ki jih bodisi sprejme vlada bodisi jih sprejme Državni zbor. In na podlagi tega, kar piše v dokumentu, verjamem, da državni sekretar ve dovolj, vendar pa je Slovenija zaenkrat parlamentarna demokracija. Ve se, kdo je za kaj pristojen. In ko govorimo o takšnem dokumentu, ko o takšnem dokumentu razpravlja Odbor za obrambo, ni nobene druge možnosti, kot je to, da je minister za obrambo pri takšni točki dnevnega reda prisoten. Mene ne zanima, kaj pravi državni sekretar, mene zanima, kaj pravi minister, ker minister tudi odgovarja za to in je nazadnje tudi tisti, ki se pod takšen dokument podpiše oziroma je pod njegovim okriljem nastajal. Lahko bi šli tudi v tej smeri glede na to, da se ta strategija dotika tako področja Ministrstva za zunanje zadeve kot tudi področja Ministrstva za notranje zadeve, da bi tukaj pričakovali  (nadaljevanje) tudi ministra s teh dveh področij. V teh petnajstih minutah sem šel preverit in čisto nobenega razloga ni, da če danes to točko prekinemo, ta točka ne bi mogla biti na majski seji. 16. maja imamo izredno pomembno sejo, to je stanje glede osrednjega vadbišča Slovenske vojske na Počku. In skrbi me, če ima minister za obrambo takšen odnos do tega parlamenta in Odbora za obrambo, da ga tudi takrat ne bo. Jaz upam, da bo, ker je Poček po mojem mnenju ravno toliko pomemben, kot je ta strategija. In glede na to, da zaradi Počka minister verjetno bo prišel, bomo v Slovenski demokratski stranki podprli širitev tiste seje 16. maja, če se bo to Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti takrat dalo na dnevni red. Glede na to, da pa se vse tako ali tako sprejema z zamudo, pa tudi ne vidim nobenega problema, če se ne ujame roka majske seje, če minister ne bo imel časa, pa se to obravnava na junijski seji; ne nazadnje je minister dejal, da bo bela knjiga pripravljena januarja, zdaj pa pravi, da bo mogoče junija.
Še gospod Bandelli, izvolite.
Hvala, predsedujoči. Jaz bom obrazložil svojo motivacijo, zakaj bom glasoval za prekinitev. Naj bo to jasno, absolutno tu ne gre za kakšno nagajanje, za kakšne reči, take in drugačne. Jaz sem takoj prišel, prvo sekundo, ko sem prišel noter, ko ste rekli, da boste spremenili dnevni red, ker minister mora oditi. Kako more minister oditi, če je taka točka dnevnega reda, mora biti tukaj eno uro in pol. Pa je imel čas, da se pripravi in da pride sem, in vem, da bi lahko to organiziral. In na taki zadevi, kot je Resolucija o strategiji nacionalne varnosti, mora biti prisoten. Mora biti prisoten! In tu sploh ne gre za opozicijo ali pozicijo, tako ali drugo. Moja vest mi to diktira. In kot tak, ker sem predstavnik ljudstva, moja vest pravi, da mora biti minister tukaj. In ne bo nič hudega, če bo ta reč obravnavana čez en teden, samo čez en teden, nič več. Toliko z moje strani.
Želi še kdo besedo? Še gospod Horvat, izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Najbrž je vsem jasno, da bom podprl lastni proceduralni predlog. Glejte, kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade, ne gre za nobeno nagajanje. Povedal sem, da nisem član tega odbora, kot parlamentarec, ki bo o tem odločal, ali danes na odboru, če bomo nadaljevali, ali pa nazadnje na seji Državnega zbora, pa moram vedeti, o čem odločam. Jaz se pač potrudim, kolikor se le da, da gradivo preberem. Prebral sem predlog te resolucije. Prebral sem zelo zanimivo razpravo, ki je bila na FDV februarja letos, in samo povem, da je to razpravo vodila predavateljica obramboslovja, gospa Maja Garb, in Maja Garb je resolucijo označila za (citiram) »dokument strateškega pomena za našo varnost, za našo politiko in za našo državo«. In moj sogovornik, prvi sogovornik, je predstavnik Vlade, to je minister. Še enkrat, z vsem spoštovanjem do odličnih ljudi, strokovnjakov, ki ste tu na tej strani, mi je žal, da morate zdaj to poslušati in morda bo kdo rekel, da se, kako že, »prepucavamo« - ne! Dajmo bit resni, imejmo tu ministra, da ga bomo lahko vprašali, da bomo videli, na kakšen način, s kakšno gorečnostjo bo on to zadevo predstavil, da bomo potem lažje sprejeli ta strateški dokument. Torej, glasoval bom za prekinitev.
Še gospod Jurša, izvolite.
Za začetek bom kar odgovoril na nekaj trditev. Zelo zanimivo, vsi govorite, da ne nagajate - nagajate! Nagajate. In bodimo resni. Bodimo resni, ja, sami sebi govorite in nam, da bodimo resni, sami pa niste resni. / oglašanje v ozadju/ Treba je vedeti, zaradi česa je minister odšel s tega sestanka oziroma seje Odbora za obrambo. In še nekaj vas bom opozoril. Tudi državni sekretar je namestnik ministra in ga zastopa. In ga v tem primeru kot strokovnjak, mislim, da bo dobro zastopal in utemeljeno zastopal. To je ena zadeva. Kot drugo bi pa rad spomnil nekatere, kaj je bilo leta 2012, ko ni bilo več ministrov, pa so zastopali organe ministrstev državni sekretarji. Spomnite se malo nazaj, tisti, ki ste že bili v tej hiši. Na tej točki bom končal.
Hvala, gospod Jurša. Še kdo? Potem si bom to pravico vzel tudi sam na koncu.  V bistvu je bila moja napaka, ker bi morali pred obrazložitvijo glasu odpreti razpravo o tem postopkovnem predlogu, ampak je pač nismo, zato sem tudi dopustil malce širšo obrazložitev.  Dejansko nameni so prozorni, ker če ne bi nekdo protestiral že, ko smo obravnavali dnevni red. In ko smo spremenili vrstni red obravnavanih točk ni nihče protestiral, ko je bilo jasno napovedano, da bo minister zadržan po 12. uri in 45 minut. Tako da tega argumenta ne zdrži, zato bom jaz glasoval proti.  Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (6 članov.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Prekinjam 4. sejo Odbora za obrambo.  (SEJA JE BILA PREKINJENA 9. MAJA 2019 OB 13.11.)