Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 102. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 102. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 18. aprila 2025, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlog za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 56 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je dnevni red 102. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O JAVNIH USLUŽBENCIH, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, magistru Francu Propsu, ministru za javno upravo.

Izvoli.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred vami je predlog zakona o javnih uslužbencih, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 142. seji februarja letos. Gre za sistemski zakon, ki ureja področje, ki ni bilo deležno vsebinskih sprememb vse od leta 2005. Zaradi izkušenj in spoznanj na področju zaposlovanja in ravnanja s kadri ter sprememb v družbi v zadnjih 20 letih, sedanje stanje kliče po posodobitvi. Danes se soočamo z izzivi, kot so dolgotrajni postopki zaposlovanja, nepreglednost natečajev. Ter težave pri pridobivanju ustreznega kadra. S tem zakonom želimo odgovoriti na te izzive. Naš cilj je sodobna, učinkovita, odzivna javna uprava, ki bo državljanom zagotavljala kakovostne storitve in zaposlovala najboljše kadre na podlagi jasnih, enotnih in poštenih meril.

Dovolite, da predstavim ključne rešitve. Osrednja novost tega predloga je ustanovitev centra za kadre, ki bo deloval znotraj Ministrstva za javno upravo, zato mu bom v predstavitvi namenil nekaj več pozornosti. Center bo prevzel prvi del izbirnega postopka za zaposlitev v državni upravi, ki vključuje objavo javnega natečaja, praviloma na določen dan v tednu, sprejem prijav in preverjanje izpolnjevanja pogojev, preizkus osnove poznavanja naše ureditve in presojo temeljnih kompetenc. Danes okoli sto posameznih organov vsako leto izvaja približno tisoč postopkov, vsak s svojo organizacijo orodij in kriteriji. Takšna razdrobljenost povzroča neenake pogoje za kandidate, podvajanje dela in neučinkovitost. Predlagana rešitev bo poenotila te postopke, kar bo pomenilo večjo objektivnost, preglednost in primerljivost rezultatov. Za kandidate bo to pomenilo, enake vstopne pogoje, večjo jasnost v postopku in možnost mobilnosti znotraj tako imenovanega trga dela. Uspešni kandidati v prvem delu bodo napredovali v drugi del postopka, kjer bo pristojni organ še vedno sam izbiral najprimernejšega kandidata. S tem bo zagotovljeno, da se bodo postopki pohitrili tako za kandidate kot za organe, ob tem, da bodo organi ohranili avtonomijo pri izbiri kadrov.

Naj na kratko opišem, kako bo izveden prehod na nov sistem. Celoten postopek bo digitaliziran, od prijave do preverjanja pogojev in rezultatov preizkusov. To bo, kot rečeno, pomembno skrajšalo trajanje postopkov, razbremenilo posamezne organe in zmanjšalo birokracijo. Pomembna novost je tudi, da bo informacijska rešitev zagotavljala samodejno preverjanje popolnosti vlog, zato teh ne bo potrebno dopolnjevati, kar bo dodatno pospešilo proces. Center za kadre bo lahko izvajal prvi del postopka tudi za lokalne skupnosti in druge državne organe, vendarle, poudarjam, vendarle, če bodo ti sprejeli avtonomno odločitev za pristop k uporabi storitev centra za kadre in pristopili k internemu trgu dela. Organi z lastnimi specifičnimi postopki, kot so policija, vojska, obveščevalne službe, ostajajo izvzeti. Tudi zaposlitve uradnikov za določen čas in strokovno tehnična delovna mesta bodo še naprej v domeni posameznih organov v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Prehod na novi sistem bo potekal postopoma med 1. januarjem in 30. junijem 2026, kar omogoča čas za prilagoditev, tehnično podporo in usposabljanje kadrov.

Naj omenim še nekatere druge pomembne ukrepe, ki jih predlog zakona vključuje. To so več fleksibilnosti pri ravnanju s kadri, spodbujanje mobilnosti javnih uslužbencev, prenovljen sistem usposabljanj ter ponovna uvedba kadrovskih štipendij, kot odgovor na pomanjkanje strokovnega kadra.

Spoštovani! Gre za premišljen, izvedljiv in nujen korak k bolj pregledni, strokovni in odzivni javni upravi. Zato predlagam, da skladno s 138 členom Poslovnika Državnega zbora po drugi obravnavi na isti seji opravite še tretjo obravnavo, seveda če bodo za to izpolnjeni pogoji.

Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in z mojimi sodelavci smo vam na voljo za dodatna pojasnila in razlage. Hvala.

Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici, gospe Jožici Derganc, izvolite.

Spoštovani podpredsednik, minister, vsi vabljeni, kolegice in kolegi! Odbor je kot matično delovno telo na 58. nujni seji, 16. 4. 2025, obravnaval Predlog zakona o javnih uslužbencih. Uvodoma je predstavnik predlagatelja, minister za javno upravo, podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter podrobno predstavil bistvene rešitve, ki jih prinaša. Mnenje o predlogu zakona so podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe, ki je podala tudi mnenje o vloženih amandmajih in predstavnik Državnega sveta. V razpravi je poslanka Poslanske skupine Nove Slovenije uvodoma izpostavila pripombe Združenja občin glede centra za kadre, ki ga občine ocenjujejo kot administrativno oviro, in izrazila pomislek, glede delovanja centra za kadre v zvezi z objavo javnih razpisov in poteka izbirnih postopkov. Zdi se ji pomembno, da imajo občine možnost izbire vstopa na interni trg dela, praksa pa bo pokazala, ali je bila ustanovitev centra za kadre dobra odločitev. Med drugim je opozorila, da v izbirnem postopku ne bo možno dopolniti prijave. Ker pa je že naknadno prejela pojasnilo ministrstva za javno upravo, da prijave kandidat ne more oddati, če ni popolna. Predlogu zakona zato ne bo nasprotovala.

Poslanci Poslanske skupine SDS so izpostavili nekaj pomislekov glede predloga zakona, predvsem glede ustanovitve centra za kadre, ki centralizira javne natečaje, kar se jim zdi neustrezno. Izpostavili so, da bi lahko postalo delovanje centra za kadre politično. Poleg tega se jim ne zdi ustrezno, da bi v okviru centra za kadre odločali o kadrih lokalnih skupnosti. Izpostavili so, da predlog zakona ne določa jasno možnosti, da bi občine, ki bi želele ohraniti samostojno izvajanje izbirnih postopkov to lahko tudi storile. Opozorili so tudi na mnenje ZPS in mnenje Združenja občin glede vzpostavitve centra za kadre. Sporno se jim zdi, da pri javnem natečaju ni možno dopolnitve prijave in da predlog zakona ukinja prostovoljno pripravništvo, čemur nasprotujejo. Povedali so, da podpirajo uvedbo štipendiranja, ki ga vzpostavlja predlog zakona. Med drugim so omenili tudi pisne preizkuse v okviru izbirnega postopka, kar bi lahko predstavljali težavo pri pridobivanju mladih kadrov, ki jih v javni upravi primanjkuje, saj se raje zaposlujejo v gospodarstvu. Predstavili so vsebino vloženih amandmajev njihove poslanske skupine in izpostavili predlagan amandma s katerim se člen, ki ustanavlja center za kadre, briše. Poslanka Poslanske skupine Levica je glede rešitev predloga zakona izpostavila, da imajo državni organi in lokalne skupnosti možnost izbire glede pristopa k internemu trgu dela in centru za kadre. Poslanci Poslanske skupine Svoboda so poudarili, da je trenutno veljaven Zakon o javnih uslužbencih potrebno modernizirati, da predlog zakona vsebuje izkušnje iz prakse ter izrazili zadovoljstvo, da ga podpira tudi Državni svet. Izpostavili so, da predlog zakona prinaša pozitivne rešitve, med drugim vzpostavitev centra za kadre, ki bo omogočil strateško upravljanje kadrov v javnem sektorju, ob tem pa poudarili, da je bila vzpostavitev centra za kadre del načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je Svetu EU v potrditev posredovala prejšnja Vlada leta 2021. Prepričani so, da bo centralizirano vodenje zbirnih postopkov omogočilo enoten in objektivnejši pristop k zaposlovanju. Ena izmed nalog Centra za kadre je podpora državnim organom in tudi lokalnim skupnostim pri delopravnih in drugih kadrovskih postopkih. Lokalne skupnosti se lahko avtomatično odločijo, ali bodo pristopile k internemu trgu dela in sodelovanju s centrom za kadre ali ne. Predlogi za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin v največji meri upoštevajo mnenje ZPS in pripombe, ki so jih sprejeli s strani Sodnega sveta in vseh treh združenj občin. Predlog zakona in predlogom za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin bodo podprli. Predstavnica predlagatelja predloga zakona je v nadaljevanju podala dodatna pojasnila na v razpravi zastavljena vprašanja. Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih Poslanske skupine SDS in o predlogih za amandmaje odbora poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Odbor je sprejel amandma Poslanske skupine SDS k 150. členu in amandmaje odbora, brezpredmetni so postali amandmaji Poslanske skupine SDS 57., 62., 64., 67, 68, 69, 91. 170. in 185. ter 189. členu. Odbor je v skladu z 28 členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Hvala za pozornost.

Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica, izvoli.

Hvala lepa. Predlog zakona o javnih uslužbencih, ki je pred nami, je pomembna točka na poti urejanja položaja pravic javnih uslužbencev, ki si ga je zadala ta Vlada. Prvi je bil plačna reforma, ki jo je Vlada po dveh letih pogajanj pripeljala do podpisa v jeseni. Naslednji korak je torej zakon o javnih uslužbencih, ki prinaša predvsem novosti na področju zaposlovanja. V skladu s pričakovanjem Evropske komisije uvaja enotno vstopno točko za delo uradnikov v državni upravi preko centra za kadre. Center bo izvajal tudi prvo fazo izbirnega postopka. Center bo preveril izpolnjevanje pogojev ter opravil preverjanje v osnovnem poznavanju državne ureditve in teh temeljnih kompetenc oziroma osebne sposobnosti za delo v državni upravi. Seznam kandidatov, ki izpolnjujejo osnovne pogoje, pa center posreduje organu, ki je razpisal delovno mesto, ki bo nato izvedel drug del postopka. Tako bodo potekale zaposlitve uradnikov na delovnih mestih za nedoločen čas. Izborni postopek pomeni korak k večji jasnosti in strokovnosti izbora. V prihodnosti bi seveda želeli, da se vsi zaposlitveni postopki, tudi tisti za projektne zaposlitve, oziroma za strokovno tehnična delovna mesta. Izvedejo preko centra za kadre, tako da bodo enotni, res za vsa delovna mesta. Daje se tudi poudarek na konstantni potrebi po usposabljanju uslužbencev, tako da bi pridobivali nova znanja, ki so vedno potrebna pri opravljanju njihovih nalog. Hkrati s tem predlog zakona naslavlja tudi pravico do kariernega napredovanja, ki se usklajuje z dogovorjenimi rešitvami, ki jih vsebuje Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. To prinaša tudi možnost hitrejšega napredovanja na začetku kariere. Ob tem zakon črta tudi možnost volonterskega pripravništva. Mladi tako ne bodo več izkoriščani v položaju, ki jim je nalagal v bistvu brezplačno delo za pridobitev izkušenj. Ob tem se oživlja kadrovsko štipendiranje v javni upravi, tako da bodo organi spodbujeni h kadrovskemu načrtovanju. Vsi ti ukrepi imajo cilj narediti javno upravo bolj privlačno tudi za mlade in bo omogočalo reprodukcijo kadra, kar je bil problem v preteklosti oziroma je še vedno. Ob tem zakon uvaja tudi enotne standarde varovanja pravic zaposlenih preko poenotenja pritožbene komisije, ki bo obravnavala sporna vprašanja ter jasneje opredeljuje vprašanja konfliktov interesov, tako da niso več v takšni meri prepuščena presoji posameznika. Besedilo, ki ga imamo pred sabo, torej prinaša rešitve, ki so potrebne za bolj kompetentno, hitrejše delovanje javne uprave in ostalih državnih organov ter organov lokalnih skupnosti v 21. stoletju.

V Poslanski skupini Levica bomo zakon podprli.

Hvala. Doktor Anže Logar bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, izvoli.

Predsedujoči, hvala za besedo. Zavedamo se pomembnosti sistema javnih uslužbencev v Republiki Sloveniji. Nenazadnje imamo v Sloveniji približno 190 tisoč javnih uslužbencev, to je skoraj ena četrtina vseh zaposlenih v državi, kar dela javno upravo največji servis državljank in državljanov v Sloveniji. Eden izmed razlogov sprememb je tudi uskladitev sistema javnih uslužbencev s spremembami plačnega sistema, kar pa je bil spet površinski, nepopoln ukrep, ki ni naslovil ključnih dilem v zvezi s prenovo plačnega sistema, kot nalaga načrt za okrevanje, in sicer odpravo plačnih nesorazmerij, variabilni del nagrad in pa spodbude za deficitarne poklice. Posodobitev zakona o javnih uslužbencih je potrebna predvsem zaradi prakse izvajanja dosedanje ureditve. Ki je pri svojem izvajanju pokazala potrebe po spremembah. Sicer sam predlog zakona izhaja iz predpostavke, da bodo določene vsebine urejene v kolektivnih pogodbah, zato je treba opozoriti, da je opredelitev pravic in obveznosti zakonska materija, kolektivna pogodba pa lahko te pravice ureja ugodneje, vendar v času krize je tovrstni sistem tudi težje spreminjati. Ena najpomembnejših novosti, ki jo prinaša predlog zakona, je vzpostavitev centra za kadre, ki bo izvajal javne natečaje za organe državne uprave in tudi za druge državne organe in uprave lokalnih skupnosti, če bodo to želeli. Ne pa za organe v sestavi oziroma organe, ki imajo drugačen način oziroma poseben zakon za imenovanje, tako, da bo generalni direktor policije še naprej lahko imenovan po postopku kot je bil Senad Jušić.

Predlog rešitve za ustanovitev enotne vstopne točke za zaposlitev v državni upravi, ki bo potekala preko centra za kadre ni napačna, če bo to pomenilo korak k bolj transparentnemu načinu zaposlovanja v državni upravi. Senca dvoma na to transparentnost pa pada zaradi sprejetja amandmaja koalicije na matičnem delovnem telesu, iz katerega izhaja, da merila za izbiro v drugem delu izbirnega postopka ne bodo vnaprej določena, kar pomeni, da se lahko organ prilagodi rezultatom izvedene presoje za točno določenega kandidata. v drugem krogu. Pohvalna odločitev, da se v organih državne uprave in lokalne samouprave ponovno uvede možnost kadrovskega štipendiranja, saj je to eden od načinov privabljanja kandidatov v javno upravo, posebej v deficitarnih segmentih. Dobrodošla rešitev, ki jo uvaja predlog zakona je tudi prenova kariernega sistema, saj pravna podlaga omogoča napotitev javnih uslužbencev na usposabljanja in izpopolnjevanje v smislu konstantne nadgradnje znanja.

Žal pa je poleg dobrih rešitev v predlogu zakona moč opaziti tudi nekatere sporne ureditve. Tu bi izpostavil predvsem ureditev za javne uslužbence na delovnih mestih v kabinetih, ki poleg odpravnine prejmejo tudi do deset plačnih razredov višjo osnovno plačo, kar je v neskladju z načelom enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba.

Kot rečeno, poslanci Stranke demokratov se zavedamo potrebe po nadaljnjem razvoju javnega uslužbenskega sistema. Predlog zakona, ki je pred nami ima določene pozitivne rešitve, ki so potrebne in jih tudi pozdravljamo, vendar pa predlog vsebuje tudi določbe, ki jih ne moremo podpreti, zato se pri glasovanju predlaga, zato bomo pri glasovanju o tem zakonu se vzdržali. Poslanci stranke demokrati stremimo k pripravi predloga, ki bo spodbujal strokovnost, / znak za konec razprave/ transparentnost postopkov in zavezanost javnih uslužbencev k zagotavljanju kvalitetnega, učinkovitega in predvsem pravočasnega servisa za državljanke in državljane Republike Slovenije.

Hvala.

Magistra Tamara Kozlovič bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvoli.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani!

Torej, predlog novega Zakona o javnih uslužbencih, ki ga danes obravnavamo, je poleg plačne reforme eden pomembnejših korakov k večji modernizaciji in profesionalizaciji javne uprave.

Gre za več kot spremembo, gre za začetek preobrazbe sistema, ki bo še bolj temeljil na strokovnosti, transparentnosti in učinkovitosti in bo lažje kos izzivom 21. stoletja. Osrednja novost, ki jo zakon prinaša, je vzpostavitev centra za kadre, strokovno neodvisno in centralizirano telo, ki bo skrbelo za učinkovito upravljanje s kadri in hitrejše zaposlovanje javnih uslužbencev. Center za kadre ne bo šele en nov birokratski organ, ne bo. To bo srce sodobnega kadrovskega sistema. Deloval bo kot enotna vstopna točka za vse, ki želijo s svojim znanjem in sposobnostmi prispevati k boljši javni upravi in boljšim javnim storitvam. Izvajal bo prvo fazo selekcijskega zaposlitvenega postopka, kjer bo objektivno ugotavljal izpolnjevanje pogojev posameznih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta in izvedel presojo temeljnih osebnostnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela.

Končno bo vzpostavljen mehanizem, ki bo ocenjeval kandidate po njihovih sposobnostih, ne po poznanstvih, po njihovih kompetencah, ne po povezavah, po njihovi integriteti, ne po priporočilih. Z zakonom tako krepimo strokovnost in neodvisnost javnih uslužbencev, zmanjšujemo možnost za politične vplive pri zaposlovanju, uvajamo standardizirane postopke, ker štejejo znanje, kompetence in rezultati, in ne pripadnost.

Zakon uvaja sistem stalnega spremljanja učinkovitosti, kjer bodo najboljši nagrajeni, nepravilnosti pa sankcionirane. Ne gre samo za to, koga zaposlimo, gre tudi za to, kako skrbimo za javne uslužbence. Zakon zato uvaja tudi sistem stalnega strokovnega usposabljanja in razvoja, kar pomeni, da javni uslužbenci postajajo stalni gradniki kakovostnega javnega servisa. Zakon uvaja tudi ukrepe za podelitev kadrovskih štipendij, nagrajuje obstoječi interni trg dela, ki bo odslej omogočal večjo fleksibilnost in hitrejše odzivanje na potrebe brez dolgotrajnih postopkov. Namesto, da se čaka mesece in izgublja dragoceni čas, bomo lahko zaposlene z njihovim soglasjem lažje razporejali glede na dejanske potrebe in na delovna mesta, kjer s svojim znanjem in izkušnjami lahko največ prispevajo. Ne smemo spregledati niti področja digitalizacije. Zakon omogoča elektronske prijave na prosta uradniška delovna mesta, avtomatizirano preverjanje pogojev in uporabo podatkovne analitike za strateško upravljanje s kadri. To ni le skrajševanje postopkov in debirokratizacija. To je pomemben korak proti učinkoviti moderni in zeleni upravi. Zakon utrjuje tudi socialni dialog, večjo vlogo bodo imeli zaposleni, sindikati in socialni partnerji. Ne gradimo sistema zase, ampak za vse. Sistem, ki temelji na pravičnosti, vključevanju in zaupanju.

Spoštovane in spoštovani! Zakon prinaša vizijo za boljše javne storitve, ki jih naši državljani potrebujejo in si jih zaslužijo, zato bomo zakon v Poslanski skupini Svoboda podprli, ker verjamemo v sodoben, pregleden in učinkovit javni sektor. Da si bomo za to prizadevali, je bila tudi naša zaveza volivkam in volivcem. Hvala.