Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 17. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Članice in člane komisije ter vabljene lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da se današnje seje ne more udeležiti magistrica Meira Hot. Na seji pa kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: Jožef Jelen nadomešča Andreja Hoivika, Žan Mahnič Zorana Mojškerca in Sara Žibrat Dušana Stojanoviča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Težave in stiske državljanov pri postopkih dodeljevanja oziroma pridobivanja sredstev za odpravo posledic na stanovanjih in stanovanjskih stavbah po poplavah leta 2023 v povezavi s pravico do zasebne lastnine ter pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TEŽAVE IN STISKE DRŽAVLJANOV PRI POSTOPKIH DODELJEVANJA OZIROMA PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC NA STANOVANJIH IN STANOVANJSKIH STAVBAH PO POPLAVAH LETA 2023 V POVEZAVI S PRAVICO DO ZASEBNE LASTNINE TER PRAVICO DO OSEBNEGA DOSTOJANSTVA IN VARNOSTI.

Na sejo so bili vabljeni: doktor Robert Golob, predsednik Vlade, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za finance, Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023, Blaž Dolinšek, vodja državne tehnične pisarne, doktor Marjan Pipenbaher, predsednik Sveta Vlade Republike Slovenije za obnovo, Barbara Popit, ki je vlagateljica oziroma predlagateljica točke, Gašper Mastnak, predsednik krajevne skupnosti Vrbje, Nika Čretnik, članica krajevne skupnosti Vrbje, Denis Herle, član sveta krajevne skupnosti Vrbje, Alenka Žagar, Rafko Semprimožnik, Irena Semprimožnik, Roman Hudournik, Urška Tavčar, Majda Gosar, Aleksander Sešek in Milan Kralj.

Dodatno smo vabili še doktor Dijano Možina Zupanc, namestnico varuha človekovih pravic. Od vabljenih so se opravičili doktor Robert Golob, predsednik vlade, doktor Marjan Pipenbaher, predsednik Sveta Vlade Republike Slovenije za obnovo in ministrstvo za finance. S sklicem seje ste kot gradivo prejeli gradivo z dne 27. 2. 2025, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, pa gre za prejeto vlogo in gradivo z dne 27. 2. 2025, ki je bilo prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, gre pa za medijske prispevke. Po sklicu seje pa ste prejeli še predlog sklepov z dne 10. aprila 2025.

Pričenjam z obravnavo te točke in najprej dajem besedo vlagateljici, gospe Barbari Popit, da predstavi stališče v zvezi s problematiko, ki je na dnevnem redu.

Izvolite, imate besedo.

Priklopite se.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik komisije, spoštovani člani komisije, lepo pozdravljeni!

Pozdravila bi tudi vse vabljene in pa, bom rekla, posebej naše ljudi, ki imajo iste težave kot mi in nas spremljajo preko televizijskih ekranov. Jaz sem Barbara Popit in prihajam iz Vrbja, to je ena majhna vasica v neposredni bližini Žalca in se na vas obračam kot predstavnica žrtev naravne nesreče, ki je prizadela našo skupnost 4. avgusta 2023. Naša skupnost se sooča z velikimi težavami zaradi poplav, ki so uničili domove mnogih družin. Poleg fizične škode se spopadamo tudi z nepravilnostmi pri dodeljevanju sredstev za obnovo, kar ogroža naše pravice in našo varnost. V majhni skupnosti ljudje vedno stremimo k sodelovanju in medsebojni pomoči, še posebej, ko se pojavijo težave, nastale zaradi nepravilnosti in nezadostne obveščenosti. V okviru krajevne skupnosti smo se najprej obrnili na občino Žalec, kjer so pokazali razumevanje in so v bistvu poslali na ministrstvo pripombe na izvedbo postopka. Žal s strani ministrstva odgovora nismo prejeli. Člani skupnosti smo se na to odločili, da ne bomo obupali in da poiščemo pomoč pri predstavnikih Vlade ter varuhu človekovih pravic. V upanju, da dosežemo spremembe, smo pripravili neko pismo, v katerem smo podrobno in natančno opisali izzive, s katerimi se srečujemo V upanju, da dosežemo spremembe. Obrnili smo se s pismom na predsednika vlade Roberta Goloba, ki je znan po odprtem dialogu s prebivalci, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je vedno podpirala pobude za izboljšanje življenja ljudi, predsednico države Natašo Pirc Musar, ki je znana po svoji empatiji in zavezanosti človekovim pravicam, ministra za naravne vire in prostor, gospodu Jožetu Novaku, ki je imel ključno vlogo pri postopku odprave posledic naravne nesreče in varuhu človekovih pravic takrat Petru Svetini. Prejeli smo odgovor od predsednice s pojasnilom, da ni pristojna za reševanje tovrstnih težav, pa odgovor predstavnika varuha človekovih pravic, ki pa nam je dal v svojem odgovoru vedeti, da, da vidi problematiko, ki je nastala v okviru teh poplav.

Zavedamo se, da ste bili predstavniki vlade v časovni stiski in da je dejansko ta časovna stiska privedla do napak. Bili ste tudi v nezavidljivem položaju in ne mislimo nikogar obtoževati. Najprej smo vam za vso pomoč zelo hvaležni. Žal pa posledic, ki so nastale zaradi napak v postopkih, ne moremo odpraviti sami, ne da jih ne želimo, ne moremo jih. Denar smo porabili za vzpostavitev osnovnih življenjskih pogojev, mnogi nimajo več privarčevanih sredstev, nekateri zaradi svojega finančnega statusa niso kreditno sposobni, tako, da bi imeli to, kar se zdaj zahteva od njih, zelo velike posledice zanje. Smo zaradi tega pod zelo velikim psihološkim pritiskom, ki je za nekatere celo neobvladljiv, zelo, do zelo čudnih, bom rekla, informacij prihaja, kako so ljudje obupani. Zadnja možnost, da nastale napake brez uporabe pravnih sredstev rešimo, smo našli v tem, da prosimo za sklic seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in v dialogu, ki bo koristen za obe stran, na ta način poskušamo rešiti težave.

Poslužili smo se tudi, bom rekla, neke ankete, kjer smo pridobili, bom rekla, mnenje žrtev nesreč, ne, da zdaj, bom rekla, bolj suvereno govorimo lahko o tem, da večina ima enake težave, o čemer bom jaz zdajle govorila. Ob, v bistvu, bom rekla, se bi jaz zdaj dotaknila ene 12 toč, pa bi vam v teh 12 točkah poskusila približati, v čem je težava? Pa tudi mogoče boste spoznali, zakaj je do tega prišlo, pa da lahko potem naprej konstruktivno se pogovarjamo.

Zdaj, najprej bom rekla 1. točka, kar je bila, moram reči, da smo bili zelo prizadeti in skoraj užaljeni, ker so se v medijih pojavljale, bom rekla, take izjave, javno izražena slaba mnenja politikov o žrtvah poplave. To je v nas povzročilo totalno razočaranje in celo jezo, ker nam je dalo občutek, da je naša nesreča podcenjena. Tako, da smo se morali prav, bom rekla, malo nazaj vrniti, ne, pa se umiriti, pa, da gremo mirno v reševanje zadeve. V bistvu je vplivalo to na zaupanje v vladne institucije. Prav vprašali smo se, ali so naše vladne institucije sposobne upravljati s kriznimi, krizami in zaščitami naših interesov. Počutili smo se, kot da smo sami krivi za svoje težave, kar je dodatno povečalo stisko. In v bistvu ta slaba mnenja so nas spodbudila, da smo se civilno še bolj povezali in okrepili solidarnost ter podporo in povečala se je kritičnost do politikov in njihovih dejanj, kar, bom rekla, niso dobri vplivi, posebej na kakšne volitve ali pa kaj takega. Dala so nam tudi občutek, da mi nimamo nobenega vpliva na pomembne odločitve, ki zadevajo predvsem nas.

Druga točka, ki bi se je dotaknila, je obveznost države do svojih državljanov v primeru naravnih nesreč, kar je ključno za delovanje demokratične družbe. Osnovna obveznost je varstvo človekovih pravic, ki morajo v bistvu ščititi ozadje posameznikov. Menimo, da živimo v varni državi in smo prepričani, da država skrbi za svoje državljane, zato prizadeti v naravni nesreči nismo dvomili v to, da bodo, da bodo državne institucije delovale pregledno ter da bodo odgovarjale za svoja dejanja in odločitve. Računali smo na to, da nas boste natančno pravočasno obvestili o vsej razpoložljivi pomoči. Ki je na voljo, in o tisti, za katero je predvidena, da bo, da bomo pravočasno in natančno seznanjeni z obnovitvenimi načrti in z drugimi pomembnimi informacijami. Verjamemo, da se država zaveda dolgotrajnih posledic naravnih nesreč in nam bo nudila podporo tudi mesece ali pa leta po dogodku še. Želimo si dostojno obravnavo in spoštovanje našega človeškega dostojanstva v vseh fazah odziva in obnove. Prizadeti bi morali imeti pravico tudi do pravne pomoči in zaščite naših pravic v postopkih, postopkih povezanih z obnovo in odškodninami. Želimo si tudi, da bi država vlagala v preventivne ukrepe in izobraževanje, da bi zmanjšali vpliv prihodnjih naravnih nesreč. Varnost kot osnovna človekova pravica; varnost je osnovna človekova pravica, ki zagotavlja dostojanstvo in svobodo posameznika. V okviru mednarodnega prava in različnih konvencij, ko je splošna deklaracija človekovih pravic, je varnost nujni pogoj, zahteva aktivno zaščito in spoštovanje s strani države in družbe kot celote, ker v le varnem okolju posamezniki lahko uresničujejo svoje potenciale in uživajo v drugih pravicah ter skupaj z vami gradijo uspešno državo. Menimo, da je bila naša varnost v obravnavani situaciji nehote ogrožena zaradi nezadostne obveščenosti in nespretno izpeljanega postopka, ki je posledično v nas povzročil strah, nezaupanje in občutek prepuščenosti samemu sebi.

Pojasnilna dolžnost Vlade, 4. točka; menimo, da mora Vlada enako kot mnoge gospodarske institucije, zagotoviti odprt in popolnoma razumljiv dostop do nedvoumnih informacij vsem, v takšni obliki, ki jo preprosti ljudje lahko razumemo. Zaradi nezadostne obveščenosti je bila povzročena zmeda in negotovost, ki sta prav tako ogrozila našo varnost in naše pravice. Takšne pomanjkljivosti ne le da ovirajo obnovo po naravni nesreči, temveč tudi zmanjšujejo naše zaupanje v institucije. Menimo, da je učinkovita komunikacija med vlado in državljani nujna za razumevanje politik, politik in ukrepov ter za zmanjševanje morebitnih napačnih razlag oziroma razumevanj. Zakonodajni okvir vlade bi moral biti podprt z jasno določenimi pravili in postopki. Obveščanje o pravilih in zahteva bi moralo potekati preko vseh razpoložljivih sredstev, ki so v teh časih na voljo in so vsem enako dostopna. Vaši državljani smo različnih narodnosti in različnih jezikovnih veščin, različne izobrazbe, različno obvladamo uporabo digitalnih veščin, nimamo enakega dostopa do vseh sredstev obveščanja. Rodili smo se z različno sposobnostjo razumevanja in nimamo vsi enakega mentalnega zdravja.

Peta točka, pomanjkljiva vsebina obvestila o upravičenosti do prejema predplačila. Pomanjkljiva vsebina upravičenosti do…, se opravičujem. Na obvestilu je nespretno uporabljen izraz stanovanje. V samem naslovu je navedeno, da so sredstva namenjena za obnovo stanovanja, kar je, kar je nas zavedlo v največji meri.

Ljudje stanovanje razumemo kot funkcionalno opremljeno bivalno enoto z vso potrebno opremo, ki omogoča bivanje. Izraz stanovanje se uporablja za poimenovanje prostora, ki je namenjen bivanju posameznika ali družine, lahko je več, del večstanovanjske zgradbe ali pa samostojna enota hiša. Zasnovana tako, da omogoča funkcionalno bivanje, kar pomeni, da mora imeti osnovne prostore, kot so kuhinja, kopalnica, dnevna soba in spalnica, opremljeno mora biti z osnovnimi napravami in pohištvom, kot so kuhinjski aparati, postelje, sedežne garniture in drugi elementi, ki prispevajo k podobnemu bivanju, kjer si družine in posamezniki lahko ustvarimo dom. Stanovanje brez pohištva in opreme, aparatov, razumemo kot prazno stavbo. V stavbi brez naštetega namreč ni mogoče bivati in si vzpostaviti bivalnih pogojev. Na obvestilu nas ministrstvo ni obvestilo, kako prejeto plačilo lahko uporabimo. Obveščeni smo bili, da smo do sredstev upravičeni in da naj hranimo račune, kar smo tudi storili. Nikoli nismo oporekali, da bi prejeta sredstva ne…, dokazovali z računi. Težava je samo v tem, da bi se upoštevala tudi oprema in pohištvo. Tistim, katerim branje zakonov ne predpostavlja ravno težav, kar sem tudi sama, v takrat veljavni zakonodaji nisem zasledila podatkov o upravičenosti oziroma dovoljeni porabi sredstev. Nismo zasledili nobenega predpisanega roka za sanacijo, prav tako ne nobenih drugih pogojev, ki so bili 16 mesecev po prejemu predplačil v okviru poziva od nas zahtevani. Šele s pozivom smo bili 16 mesecev po prejemu predplačila natančno seznanjeni s tem, da moramo upravičenost prejema predplačila ponovno dokazati za katere elemente sanacije so sredstva predvidena, da bi morali postopek slikovno dokumentirati in da moramo tudi posredovati podatke zavarovalnic. Jaz bom tako povedala, mi imamo ogromno starejšega prebivalstva v vasi, ki nekateri niti telefona nimajo, nekateri imajo stare telefone, ki ga v bistvu samo delno znajo uporabljati in dejansko takrat se mi nismo mogli posvečati slikanju in imamo vsi nekaj fotografij, ampak ni to tako, bom rekla, dokumentirano, kot bi si, predvidevam, vi želeli.

V bistvu, v trenutku je v nas zavladal strah in smo izgubili občutek varnosti, kar je privedlo v, bom rekla, različne finančne in psihološke stiske, posebej starejši in drugi, ki zaradi različnih razlogov že sedaj živijo na pragu revščine in niso imeli privarčevanih svojih sredstev, ki bi jim omogočila sanacijo, so prejeto predplačilo uporabili za ponovno vzpostavitev osnovnih bivalnih pogojev za življenje. Mnogi od njih bi morali sedaj zaradi nepravočasne in nezadostne obveščenosti neustrezno porabljena sredstva vrniti, kar bi resno ogrozilo njihovo psihološko in finančno varnost. Posebej pri starejših ljudeh obstaja večji strah pred državnimi sporočili, kar lahko privede do skrajnih rešitev, saj mnogi ne najdejo izhoda iz te situacije.

Podrobnejša pojasnila za dodelitev sredstev državnega proračuna za obnovo poškodovanih stanovanj so prišla prepozno. Ministrstvo je šele 16 mesecev po poplavi, točno 31. 1. 2025, javno in podrobno na svojem portalu opisalo, kateri stroški bodo v okviru dokazil upoštevani. Prepričani smo, da teh navodil mnogi niso videli, če niso brskali po strani ministrstva oziroma če nimajo dostopa do spleta. Niso se uporabila vsa sredstva, ki so bila možna, da bi omogočila ljudem dostop do teh podrobnih pojasnil 16 mesecev po poplavi. Menimo, da je celo ministrstvo s tem javno izkazalo zavedanje, da so bila navodila do sedaj pomanjkljiva oziroma jih ni bilo.

Ohlapnost zakonodaje je veljavna takoj po poplavi. Omogoča različno razlago. To je točka šest. Na temo izboljšanja jasnosti in razumljivosti zakonodaje je bil konec leta na strani predlagan Vladi.si podan Vladi celo konkreten predlog, na katerega se je odzvalo Ministrstvo za javno upravo. Ministrstvo se zaveda, kako pomembna je jasnost in transparentnost zakonodaje, ki bi bila razumljiva predvsem ljudem, katerim je namenjena. To je zelo pomembno za njihovo pravno varnost. Eno od glavnih načel pravne države je zapisano v 2. členu Ustave in zahteva, da so predpisi jasni in določni, tako da je mogoče nedvoumno ugotoviti vsebino in njihov namen. Zahteva po jasnosti in določnosti seveda ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ni treba razlagati. Uporaba predpisov vedno pomeni njihovo razlago in tako kot vsi ostali predpisi, so tudi zakoni predmet razlage.

Z vidika pravne varnosti pa postane predpis sporen takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ne moremo priti do jasne vsebine predpisa. Zato menimo, da sta interventni zakon in Zakon o odpravi posledic naravne, naravnih nesreč, sporna, ker ne moremo priti do njune jasne vsebine z običajnimi pravili razlage. Glede na ohlapnost zakona je državnim organom omogočeno arbitrarno odločanje, kar posega v našo pravno varnost. Zakon je tako ohlapen, da si ga lahko vsak razlaga po svoje in ima prav, torej tudi mi oškodovanci. Samo jasna in podrobna pravila zagotavljajo pravno predvidljivost situacij, v katerih se lahko znajdemo. Trenutno pa dejansko obstaja možnost, da se lahko organi odločajo čisto po svoje.

Sedma točka; pravica do različne višine pomoči skladno z namembnostjo poplavljenih prostorov. Prizadeti smo imeli poplavljene različne prostore naših bivališč. Eni so imeli poplavljene stanovanjske prostore v celoti. kar pomeni, dnevne sobe, kuhinja, kopalnice, spalnice, ki so namenjeni bivanju in vsakodnevnemu življenju. Drugi pa pomožne prostore, kar pomeni veže, hodnike, garaže, kleti in druge prostore, ki niso namenjeni neposrednemu bivanju. Razlika v namembnosti prostorov močno vpliva na stroške in postopke obnove, zaradi tega, ker tisti, ki smo imeli poplavljena stanovanja v celoti, so ta zahtevala, da nismo mogli več bivati v svojih nepremičninah in tako dalje. Medtem, ko so tisti, ki so imeli samo pomožne prostore poplavljene, dokaj normalno lahko živeli naprej. Primer: trinadstropna hiša v velikosti 300 m2 je po oceni vredna več kot pritlična hiša v velikosti 150 m2, ampak večnadstropna hiša je imela poplavljeno le spodnjo etažo, ki je znašala na primer 100 m2, ostali bivalni prostori pa so bili nepoškodovani in so omogočali normalno življenje.

Pritlična hiša je bila poplavljena v celoti in prizadetih je bilo 150 m2. Bivanje v taki hiši ni bilo mogoče. Na nek način menimo, da smo bili lastniki poplavljenih stanovanj v celoti pri tem načinu izračuna oškodovani in da nam bi v sistemu Ajda morali priznati višji odstotek škode. V nobeni od oblik pomoči, ki smo jo prejeli s strani države, ta kriterij ni bil upoštevan.

Osma točka; sanacija objektov in stanovanj po poplavi v lastni režiji in ovrednotenje lastnega dela. Sanacija v lastni režiji je bila nujna, ker izvajalcev ni bilo na voljo, hkrati pa so izkoristili nujnost situacije in zelo, zelo dvignili cene. Prve štiri mesece smo obnovo financirali sami, zato si nekateri nismo mogli privoščiti najema izvajalcev. O državni pomoči v obliki predplačil takrat še nismo bili obveščeni, zato nismo nanjo računali. Znašli smo se po svoje, se globoko zadolžili, delali, bom rekla prvi mesec cele dneve in popravljali vse tisto, kar smo pač sami znali. Odstraniti smo morali najprej mulj in poškodovane elemente, za kar smo potrebovali različno orodje. Organizirati smo morali prevoz odpadkov na deponijo, kar je zahtevalo najem prevoznika ali nakup prikolice. Površine bilo treba temeljito sprati, kar je zahtevalo visokotlačne čistilce, zaščitno opremo, čistila in razkužila. Zagotoviti smo morali sušenje, za kar smo si morali sposoditi, kupiti ali pa najeti profesionalne sušilnike prostorov. Sproti smo morali ugotavljati tudi stopnjo izsušenosti, kar je zahtevalo spet opremo ali najem strokovnjaka. Določiti smo morali potrebne materiale in njihovo količino ter poskrbeti za njihov nakup ter dostavo na dom. Ugotoviti smo morali, koliko ljudi potrebujemo za pomoč, ter priskrbeti si orodje in zaščitno opremo. Poleg tega smo se pa morali še poučiti o načinu izvedbe del. Kljub temu, da smo delali sami, bi bilo treba upoštevati vrednost našega časa, ki smo ga porabili za sanacijo. Naše delo je prav tako vredno in zanima me, koliko bi zaslužili, če bi bili ta čas v službi. Pomoč prijateljev in prostovoljcev prinaša tudi stroške za hrano, pijačo in druge oblike povračila. Obnova naših domov v lastni režiji je bila psihično in fizično zelo naporna. Materiale smo plačevali po 22 procentni stopnji, kar je država takoj prejela nazaj, saj je z nakazili predplačil avtomatsko spodbudila potrošnjo. Vlada je izjavila, da smo zganjali sivo ekonomijo. Sprašujemo se, jaz se resno sprašujem, ali je tudi kuhanje, pranje, čiščenje mojega doma, likanje, košnja trave in urejanje vrta siva ekonomija. Motivacija za delo v lastni izvedbi je bila nujna za normalno življenje. Nismo se želeli izogniti obveznostim in odgovornostim, prej smo, bom rekla, hoteli šparati kot pa kaj drugega. Spretni in dela vajeni ljudje, ki smo sami gradili svoje hiše in znamo marsikaj narediti, znamo položiti talne obloge, zamenjati vrata, pobeliti stanovanje, prebarvati poškodovane lesene površine, oprati fasado, dvorišče in tako dalje. Žal ne znamo pa si narediti omar, kuhinjskih elementov, postelj, vzmetnic, sedežnih garnitur in kuhinjskih aparatov, tega pa ne znamo. Prosimo, da na nek način ovrednotite naše lastno delo. Zavedamo se, da je težko to ovrednotiti, zato predlagamo, ne vem, nekakšen pavšal, kolikorkoli ga bo, bo boljše kot nič, glede na kvadraturo, ne vem, da najdemo nek način.

Škoda na pomožnih objektih in okolici stanovanjskih objektov. Poleg hiš in stanovanj nam je poplava uničila tudi naše sadne, zelenjavne in okrasne vrtove, ute, paviljona, dvorišča, nadstreške, zunanje sedežne garniture, mize, bazene, okrasna korita in še bi lahko naštevali. Vse to smo morali prav tako očistiti in sanirani, pa do sredstev za obnovo nismo bili upravičeni. Želimo, da se kot dokazila o porabi sredstev upoštevajo tudi stroški na stali na vrtovih, pomožnih prostorih in v okolici hiš, ker obnova teh, bom rekla, objektov je prav tako pomembna za našo kakovost življenja. Kmetje so za poškodovane pomožne objekte prejeli denarno pomoč, pa je marsikdo, ne želim nikogar žaliti, ampak je šlo za neko uto ali ne, nek, bom rekla, kvalitetni objekt. Zato ne razumemo, zakaj mi do tega nismo upravičeni in bi želeli, da se tudi nam priznajo stroški tovrstne sanacije.

10. točka: padec tržne vrednosti nepremičnin vpliva na našo prihodnost, Vrednost naših nepremičnin se je po poplavi na teh območjih znatno znižala zaradi več dejavnikov, kar vpliva na naš občutek varnosti in na naše premoženje. Zavarovanje nepremičnin na poplavljenih območjih je pogosto dražje, če je sploh še mogoče. Padec tržne vrednosti nepregradbenih parcel in nepremičnin nam povzroča izgubo občutka varnosti, ker naše parcele in hiše enostavno niso tržno zanimive in je s tem onemogočena prodaja. To nam onemogoča nakup enakovredne nepremičnine na varnejšem območju, onemogoča nam tudi možnost prodaje za druge namene. Na primer, ne vem, jaz, ko bom starejša, ne bom mogla hiše prodati, da si omogočim bivanje v domu starejšim ali pa starejših ali v varovanem stanovanju. Vrednost nepremičnin na poplavnih območjih je padla za 20 do 50 procentov v primerjavi z drugimi nepremičninami. Gradbene parcele pa so zaradi prepovedi gradnje vredne 90 procentov manj. Ampak to pomeni, da to ni več gradbena parcela. In to tudi pomeni, da ne vem, če je prav, da dobim položnico za nezazidano stavbno zemljišče.

11-a točka: načrt sanacije Savinje oziroma drugih vodotokov. Zanima nas konkretni načrt sanacije Savinje, saj le ta lahko zagotovi, da se nesreča ne ponovi in da se s to sanacijo se bo tudi nam povrnila vrednost parcel in nepremičnin. Prizadeti zato želimo vedeti, kakšen je izvedbeni in terminski načrt sanacije, saj je Slovenija iz EU sklada prejela 428 milijonov evrov pomoči, kar pomeni, da ni razlogov za hitro in učinkovito sanacijo. V regionalnem razvojnem programu vzhodne Savinjske razvojne regije za obdobje 2014 do 2020 je bilo zapisano, da je na poplavnih območjih potrebno izvesti ukrepe za zmanjšanje škode, ki nastanejo v poplavah in ti ukrepi se žal niso izvedli, zato smo bili leta 2023 zopet poplavljeni. V 34 letih od prejšnje poplave leta 1990, se na protipoplavni zaščiti ni naredilo nič. Zaradi občutka naše nemoči se civilna iniciativa v Savinjski dolini vse bolj krepi. Vrednost našega premoženja je moč povrniti le s kakovostno sanacijo vodotokov. Zato bi mi bili zelo radi seznanjeni z dejstvi, koliko denarja je v programu EKP namenjenega za urejanje povodja Savinje in kateri ukrepi so predvideni? Kdaj je predvidena izvedba državnega prostorskega načrta DPN za zagotovitev poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline in iz katerih sredstev? Ali gre v tem primeru za kohezijska sredstva, nacionalni proračun? Pa še to, ali je izvedba predvidenih ukrepov DPN načrtovana že v tej finančni perspektivi ali šele v naslednji? To nam je bistvenega pomena.

Zdaj bi pa še, zadnja točka, je pa naša zaskrbljenost zaradi naravnih nesreč in krizni načrt države. Klimatske spremembe so postale realnost, s katero se moramo soočiti. Naravne nesreče, kot so poplave, suše, požari, se dogajajo pogosteje in z večjo interaktivnostjo. Menimo, da je nujno, da se država vnaprej pripravi na te izzive z ustreznim kriznim načrtom, ker vsa podjetja imamo krizne načrte in če bi imeli dober krizni načrt, bi bilo bistveno manj teh zapletov, o katerih se danes pogovarjamo. Tudi v kriznem načrtu bi lahko prebivalci Slovenije vnaprej prejeli neka navodila, kako ravnati v primeru naravnih nesreč na kaj biti pozoren, na kaj paziti, da ne bi naredili teh napak, ki smo jih. Z ustreznim načrtovanjem lahko tudi bistveno zmanjšamo škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče. Omogoča tudi hitro usklajeno reakcijo vseh vpletenih, zagotovijo se jasna navodila, kot sem že rekla, uvesti bi bilo potrebno nove obrazce za popis škode po naravnih nesrečah, ker, bom rekla, do nekaj zapletov je tudi prišlo, ker smo uporabljali 30 let stare obrazce, ki v osnovi sploh niso bili temu namenjeni. In jaz sem prav žalostna, da 30 let nismo spisali takega obrazca. Organizacija delavnic in povezovanje z lokalnimi skupnostmi bi tudi moral biti del načrta kriznega. Jaz mislim, da država mora prevzeti odgovornost in pripraviti ta načrt, ki bo omogočal učinkovito odzivanje na izzive, ki jih prinašajo klimatske spremembe. V bistvu je pa, bom rekla, priprava takega načrta dolžnost vseh nas in tudi tisti, ki smo to doživeli, lahko s svojimi izkušnjami pomagamo predvideti situacije in tak načrt kreirati.

Kot sem že rekla, bi vam ob zaključku sporočila, da se zaradi zgoraj omenjenih nepravilnosti civilna iniciativa krepi. Skupaj želimo pozorno spremljati prostorske načrte in sanacijo vodotokov ter imeti vpogled v vse vrste dokumentacije, ki smo jo navedli. Naša prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje pravične obravnave vseh prizadetih ter iskanje trajnostnih rešitev za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja v naši skupnosti. Prizadeti ljudje v poplavah smo različnih narodnosti, kultur, verovanj, ozadij in življenjskih okoliščin. Kljub različnosti smo se povezali in smo en do drugega politično korektni. Naravna nesreča nima političnega predznaka in nikakor ne sme biti predmet političnega obračunavanja, kar smo med vami žal zaznali. Poplavljeni smo bili pripadniki vseh strank, ljudje, ki smo vam na volitvah izkazali zaupanje in v težkih časih na vas računamo. Le vi nam lahko pomagate, ker imate znanje in to moč. Poudarjamo, da to ni tekma strank, temveč naravna nesreča, ki se je zgodila vsem nam. Ne pozabite, da računamo na vašo pomoč, saj smo vam na volitvah izkazali svoje zaupanje in vas podprli, sedaj pa je napočil čas, da to zaupanje opravičite. Ne zahtevamo, da ste med sabo prijatelji, vaša dolžnost do volivcev pa je, da ste dobri sodelavci in da še posebej v primerih, ko so naravne nesreče, ne pozabite na nas. Želimo si mirnega in konstruktivnega dialoga ter zaščito naših pravic, želimo si mirne rešitve za to. Za dosego naših pravic nismo uporabili medijev ali pravne zaščite, kljub temu, da imamo to možnost. Verjamemo, da je rešitev mogoča tudi brez tega in da smo v Sloveniji tega sposobni. Življenje ni sestavljeno zgolj iz skrajnosti, ni le črno in belo, v njem je mnogo sivine in ravno ta omogoča izzive in kreativnost, če jo le znamo izkoristiti. Takih dogodkov, kot je danes in se dotika tako velikega števila državljanov, v zgodovini samostojne Slovenije še ni bilo. Taki dogodki pišejo zgodovino Slovenije zato izkoristimo to priložnost, bodimo tako kot v športu, tudi v sodelovanju politike z državljani boljši od drugih.

Hvala za vaš čas in za vašo pozornost.

Hvala tudi vam za to izčrpno predstavitev in pa tudi pobude.

Sedaj pa pričenjamo obravnavo te točke in dajem besedo ostalim vabljenim.

Najprej bo dobil besedo minister za naravne vire in prostor, gospod Jože Novak, izvolite.

Izklopite, če se prosim.

Izvolite, ja.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, poslanci in pa seveda prizadeti, ki ste predlagali, bom rekel, tudi to točko.

Najbrž ga ni v Sloveniji človeka, ki ne bi s spoštovanjem, pa tudi s priznanjem aktivnosti vseh, ki so najprej, bom rekel, doživeli te strahote iz te velike katastrofe in to deli cela Slovenija in tudi izkazala na več nivojih. Mislim, da bolje kot v katerikoli drugi državi v Evropi in hitreje kot v katerikoli drugi državi v Evropi, kjer so imeli podobne ali pa celo hujše posledice.

Ta solidarnost, ki se je pokazala in ukrepi, ki so se, bom rekel, izkazali, so, lahko rečemo tudi, ko slišimo in ko obiskujemo, bom rekel ostale v Sloveniji nadpovprečno kvalitetno dobro n sicer narejeni. Seveda, nikoli dovolj, nikoli v zadostni meri. Sigurno, bom rekel, je veliko stvari za postoriti, bilo, pa tudi, pa naj vseeno povzamem, bom rekel, ključne stvari. V tistem času je bilo poškodovanih veliko vasi, čez 7 tisoč objektov. Nekaj tisoč stanovanj, ko rečem, stanovanj, bivalnih enot, kakorkoli, hiš ali karkoli hočete temu reči in vse ostalo. Civilna zaščita in solidarnost ljudi se je izkazala nadpovprečno dobro v primerjavi s komerkoli drugje. Lahko seveda tudi rečemo vedno / nerazumljivo/ bolje. Država se je odzvala izredno hitro na vse, bom rekel, zadeve. Takrat me ni bilo v tej funkciji, ampak glede na obseg zadev je država tudi imenovala poseben, posebno službo vlade za obnovo, ki je tudi koordinirala te začetne dele. In jaz trdim, v tem imenu pa se pohvalim tudi njihovo ekipo, ki je takrat seveda nosila težo vsega dela. Zelo hitro je bila organizirana državna tehnična pomoč. In tudi posamezna sredstva za to, da se je, bom rekel, to reševalo.

Seveda, najprej bi moral / nerazumljivo/ o razlogih, to, kar je gospa Barbara že omenila. Če me nekdo vpraša, kaj je ključno, bi botrovalo v tako velikem obsegu škode in tako naprej, sta po moje dve stvari, ena objektivna in ena popolnoma subjektivna, gledano na vse skupaj. Prvo, podnebne spremembe seveda so. dočakali marsikatere države nepripravljene. Veliko se je domnevalo, da podnebne spremembe prihajajo, pa da se bo že kaj zgodilo. Seveda ta količina padavin v tako kratkem času je praktično zgodovinsko daleč največja. In seveda država, niti kdo drug ni bil pripravljen, tudi ljudje ne, seveda, nihče praktično na tem.

Ta drugi del je pa to, da imamo v zgodovini Slovenije od nastanka države, če hočete od leta 1990 radikalno črtanje sredstev za vzdrževanje voda, rek, zmanjšanje obsega, bom rekel, ljudi, ki so na tem področju, na tem področju delali, sredstev, celo zapiranje podjetij kot je Puh in še kogarkoli drugega in praktično so naše reke 30 let, če lahko rečemo, slabo, lahko bi celo rekel nevzdrževane. Tisto malo vzdrževanje je pomenilo bolj, jaz rečem, česanje obrežnih zadev, reke so se polnile, v hudourniškem zgornjem delu je bilo prodja, lesa in vsega ogromno, in ko se je ta količina, predvsem nad Kamniškimi Alpami, ne glede na smer Kamnika ali Savinjske doline ali Koroške, vsula dol, je prišlo v dolino vse, kar je lahko šlo in to so bile višine, ne samo nad višino stavb, praktično tudi nekaterih večjih razsežnosti in prihodnosti, narejene.

Ta opomnik je za celo državo, kako je, kakšne so posledice nevzdrževanja, bom rekel, / nerazumljivo/ dela in zavestnega usmerjanja sredstev celo v elektrarne ali v energetiko ali kam drugam, namesto vzdrževanja, službe so praktično preplavljene(?) bile, direkcija v 10, 20 procentih zasedena, da ne rečem še kaj drugega. To je botrovalo, bom rekel, tudi večjemu, posledicam, ki bi jih sicer lahko drugače pričakovali.

Zdaj pa odziv. V Sloveniji je bilo prvič zagotovljenih tudi sredstev za predplačila, kot najboljši možen namen za to, da se ni čakalo dve leti ali več let, tako kot v ostalih nesrečah, ki so se zgodile pred tem, kot pomoč k temu na podlagi istih zakonov in istih predpisov za celo državo, ki veljajo v osnovi z rahlimi dopolnitvami, tudi za poplave, praktično že tudi desetletja nazaj, pa so veljale tudi za potres na Posočju, pa so veljale v drugih manjših poplavah, ne takih obsegih, pa tudi plazovih ali kje drugje. Prvič je bilo izplačanih 35 milijonov evrov takoj, v višini teh do 20 procentov od znanih, bom rekel, stroškov oziroma predvidenih, bom rekel, v Ajdi priznanih oziroma ocenjenih stroškov, s pojasnilom, da je to predplačilo in da se bodo upravni in ostali postopki samo zaradi tega, da bi lahko pomagali ljudem, obračunali po upravnem postopku, tako kot zakon veleva, v času po tem, ko seveda pride ta najhujši del mimo.

Fizičnim osebam je bilo izplačanih tudi 58 milijonov evrov, 58 milijonov evrov denarnih socialnih pomoči, predvsem za tiste, ki so seveda bili do tega upravičeni. Fizične osebe so dobile tudi iz državnega proračuna preko Karitasa in Rdečega križa preko deset milijonov evrov. Skupaj je bilo samo iz tega naslova upravičencem izplačanih krepko čez sto milijonov evrov, predplačila tako obsega manjši delež teh prejetih delov. Za tisti drugi delež seveda ni bilo nikoli zaprošeno ali pa pojasnjeno, da je treba vračati ali karkoli dokazovati, ker so bili ukrepi za preživetje, za prve socialne, bom rekel, ureditve in vse ostale zadeve. Seveda predplačila so bila pa narejena in tu je ključni nesporazum, pa ne danes v pogovoru, ampak saj smo imeli s temi in podobnimi ekipami več pogovorov, pa vidimo en osnovni, bom rekel, nesporazum. V primeru naravne nesreče naši predpisi in naši zakoni ne govorijo o povračilu nastale škode. V Sloveniji ni principa povrnitve škode, pa tudi v drugih državah ne. Nobena država nima povračila škode v Evropi. V Sloveniji imamo pa ta solidarnost, da pomagamo pri obnovi objekta, stroških obnove stanovanja, če hočete, primarnega stanovanja, stanovanjske enote in nič drugega, ne avtomobilov, ne pomožnih objektov, ne zemljišč, ne česa drugega. To je osnovni princip, ki ga drži, bom rekel, to. V drugih državah je še manj tega. Če slučajno se naleti, da so objekti tisti, ki so znotraj ozkega vplivnega območja, recimo voda, v primeru tega, država vse kar naredi ali pa regije ali kar hočete, pa občine odkupi tisto, hišo, če stanovalec, če je lastnik te hiše, to želi. Drugje imajo princip zavarovanj, imajo princip kreditov in ostalih zadev, ki tudi seveda delno pomagajo. Manj socialne so kot v Sloveniji v tem delu. In jaz mislim, da je, še enkrat bom rekel, ne dovolj, ampak veliko, bom rekel, narejeno. In večina, zelo velika večina ljudi je seveda zadovoljna, da je ta del dobila.

Okrog povračila v sistemu povračila škode, ki pa pomeni popolnoma drugačno zakonsko osnovo, ki tudi ne more veljati za nazaj in je lahko to predmet pogovora o morebitni spremembi in dopolnitvi ali pa celo novi, to kar ste predlagali, tudi razmisleku o novem sistemu odgovarjanja. bom rekel, da naravne nesreče v tem kontekstu, če bi bilo, ampak večinoma nas silijo, da to niso proračunska sredstva, ampak da se poiščejo tudi drugačne in druge. Ampak jaz mislim, da bo v Sloveniji ne glede na obdobje ta solidarnost vedno dovolj visoka in da bo vedno v tem deležu ta princip, ki je bil zdaj postavljen, ki je večji kot v drugih državah, ostal tudi ostal tudi naprej.

Ko pogledaš bom rekel teh nesporazumov oziroma teh osnovnih principov, bom rekel, dela je seveda takoj, ko smo lahko ocenili te zadeve na Vladi, pa tudi seznanili Državni zbor, sprejeli program odprave posledic po naravni nesreči in je ta program zajema petletno obdobje v višini 2,3 milijarde evrov. Od tega gre del ali pa vsaj polovico približno gre za urejanje vodotokov in dokončne ureditve. Bom še kasneje se vrnil tudi k tistim ukrepom, ki so bili narejeni. En del gre za obnovo občinske infrastrukture in občinskih, bom rekel, stvari, delno tudi drugih. Precejšen delež pa tudi kot pomoč pri obnovi objektov v trajnih, bom rekel, zadevah. Na ta način pri teh slednjih, če pustim tiste druge, je en delež, kar bo kolega Šefic, pa tudi ostali razložili, je bilo nekaj objektov takih, ki se odkupijo, se porodijo in ljudje za to dobijo plačilo, da se iz tistih območij, ki so najbolj ogrožena, to je predvsem ob vodotokih ali nekaterih delih, ki so poplavnosti malo večje, tudi postavijo na noge. In te cenitve niso bile tako skromne in majhne. Bo tudi potem razložil, v kakšnem obsegu je, in večina ljudi je tudi ta sredstva raje prejelo, kot pa v pomoči pri iskanju, bom rekel, drugih stvari. Preostali imajo pa vsi v skladu s tem dobili poziv, da dopolnijo in pripravijo prave zahtevke, ki niso nujno enaki oceni v Ajdi. In to je vsem jasno, zato ker v ajdi je bila seveda splošna ocena, bom rekel, narejena tako, kot so jo znali komisije občinske in skupaj s civilno zaščito takrat opredeljevati. Če se strinjajo, da so stroški obnove samega stanovanjskega objekta, take kot so bile tam ocenjene, je to seveda osnova tudi, da se dobi sredstva v skladu z, ko bom kasneje razložil še enkrat, s principom. Če se ne strinjajo s tem, lahko dokazujejo na dva načina tudi drugače. Lahko prispevajo s predračuni, računi in ostalimi zadevami. In da je neka obnova neke stavbe za to, da lahko polno zaživi, drugačna. Ali pa to ocenijo na podlagi, bom rekel, drugih, bom rekel, vidikov. Tako da pridemo do sto procentnega zneska, koliko je za vsak objekt računa. Potem so pa po predpisanih zadevah posamezni deleži v 40 procentih, 60 procentih, odvisno od situacije. Še enkrat govorim, za primarna stanovanja in nič drugega. Žal k temu niso opredeljena ne v zakonu, ne kje drugje in tudi drugje niso bile ne oprema, nekaj drugega, čeprav se razume, da je vsak imel lahko tudi stroške, bom rekel, s tem, ampak zakonske določbe niso v tej smeri, sploh ne dopuščajo take možnosti, da bi, da bi lahko tudi drugo opremo in vse ostalo, bom rekel, lahko kasneje. Bo kolega lahko tudi zelo natančno citiral in člene in zakone in vse ostale, bom rekel, stvari. V tem kontekstu je tako služba Vlade za obnovo kot tudi gradnjo teh pisarna denar, je pa sploh bila zadolžena za pomoč posameznikom, da lahko pri tem pomagajo in tudi jim pomaga pri, bom rekel, teh pripravah in vseh ostalih zadevah, tudi občinam. Bilo je seveda nekaj časovne stiske zaradi tega, če je kdo hotel naenkrat, ampak v končni fazi je do zdaj praktično prišel vsak na vrsto, ki je želel, bom rekel, to pomoč. In to je tisto svetovalno pomoč, ki jo lahko uporabi še danes, kdorkoli je.

V tem pozivu je bilo dano, da se predlaga, da bi obračune poslali v čim krajšem času. Tudi določen je bil en rok samo za to, da bi tisti, ki so želeli čim prej svoje stvari opraviti in so že v obnovo, praktično šli, da so dobili poplačano polno. In teh se je kar nekaj javilo in so dobili poplačilo tudi v tisti višini v polnem znesku, kot je pač določeno na predpise v kakšnem deležu lahko dobijo. Ta rok je bil inštrukcijski in je bilo pojasnjeno, da lahko katerikoli podaljša termin do kadarkoli v tem času, dokler velja ta petletni program, tudi kasneje bo lahko vedno program se tudi nov vezan je pa na to obdobje. Torej tudi danes lahko še vsak pride, bom rekel, s tem končnim zneskom ugotovitve, kakšen je pač potreben, kakšen je potreben za obnovo posameznega stanovanjskega objekta in na kakšen način bi ga lahko uredil.

Še o višini. Če si predstavljamo, da je do 20 procentov stroškov, ki jih rabi za obnovo, dobil po predplačilu, si lahko prestižno predstavljamo to, da danes pri takih obnovah je navadno, bom tako rekel, približno polovico stroškov gre za material, polovico pa za delo. Lahko tudi 10 procentov manj ali več, odvisno od situacije kjerkoli je. Večina ljudi obnovo šele začenja. In jaz sem prepričan, da tisti, ki je za 20 procentov, nima možnosti računov dobiti v naslednjih petih letih, verjetno tudi škoda ni pol sto procentna oziroma strošek obnove. Nekateri se bodo prav tega lotili zato, da bodo temeljito obnovo naredili in v ta strošek obnove ne gredo stroški, ki so nastali zaradi kakršnihkoli zadev, kot so zablatenje, očiščenje in to, kar ste prej razlagali, pa vrtnina in vse ostale zadeve, ki so brez drugih virov kot pomoč posameznikom dale. Se pravi, to gre za obnovo. In jaz trdim, da vsak, ki bo resno povedal, da je 100 procentov toliko za to hišo, recimo, da je 50000 ali pa 100000 evrov, ni vrag, da nima za 20000 možnosti še, bom rekel, dobiti, če želi, bom rekel, obnoviti svojo hišo. In ko so ta navodila in pojasnila ljudje dobili, so večinoma razumeli, da ne gre za stroške, ki so jih imeli takrat, ne gre nujno za to, ampak za tisto, kar so, bom rekel, tudi trajno pisali. Jaz predlagam samo to, da tisti, ki so vmesniki tega, poskušajo večino ljudem tudi pojasniti in dati zadeve, da se lahko pravočasno obrnemo, sva pa z gospodom Šeficem zdaj razumela, da kljub deseterim, stoterim sestankom, bomo šli še v katerikoli kraj, v kateremkoli posamezniku, da dobi dodatno pojasnilo, kako lahko, bom rekel, svoje reši. In večinoma smo na teh priporočilih, ki jih je dal, tudi ustrezno, bom rekel, rešili.

Iz samega, tez, ki ste jih postavili, razumem, bom rekel za želje, da bi se tudi malo drugače postavili. Lahko danes rečem, da jaz nisem videl negativnega mnenja niti enega politika, ki bi lahko rekel, če veste za koga, bom tudi jaz to lahko slišal. Večina vseh, ne glede na barve, take ali drugačne, so priskočili na pomoč. Jaz sem več tudi v avtu, pa tudi, pa nisem edini, so tudi drugi, imam škornje in sem verjetno v Savinjski dolini in še kje drugje več in pa tudi pomagal sem marsikateri fizični osebi takrat, jaz ne na vašem koncu, na katerem drugem. Tudi poslanci, nekatere sem prav posebej lahko, sem videl, da ste pomagali delati(?). Niti v sanjah mi ne pride na misel, da bom terjal kdajkoli, da mi bo kdo poplačal, da sem tiste tri noči in tri dneve nekomu, bom rekel, iz kleti reševal ali pa nekatere stvari ven dajal, ampak je bila moja solidarna pomoč. In iz tega naslova se razume, da lastnega dela ne moreš dobiti, ampak je to pomoč k temu, da lahko obnoviš nekaj, kar si postavil na nekaterem območju, ki seveda ni najbolj primerno.

Po tej plati, mislim, da so tako obveznost države do državljanov kot tudi varnost do temeljnih človekovih pravic, zagotovljena. In še enkrat sem povedal, da če je bilo teh stoterov sestankov, pogovorov, premalo, jih bomo še nadaljnjih sto lahko naredili s posamezniki, skupinami in ponovili tudi z ekipami, ki smo že bili, vsaj nekaterimi od vas, že skupaj in nadaljevali zadeve. Imamo voljo in željo, bom rekel, to narediti in mislim, da bomo prišli tudi do nekaterih stvari tudi naprej.

Zdaj, ta pojasnila so seveda bila dana v več koncih. Imeli smo ustanovljeno posebno pisarno, ki je odgovarjala samo na številki, vi veste katera, bo mogoče Šefic tudi povedal, odgovarjanje posameznikov, veliko teh pojasnil, da ne rečem preko občin in vseh ostalih, tudi pomanjkljivo, zadeve, morda bi jih lahko bilo še več. Nič ne rečem, ampak jaz mislim, da so po tistih uvodnih zadevah veliko teh stvari dobili tam. Da so različne višine pomoči za obnovo stanovanj, ne škode. Jaz seveda moram reči, da morajo biti isti princip za vse enako. Ne razumem te različne pomoči, za še(?) enkrat, če niso pomožni objekti, seveda gre za temeljno stanovanjsko enoto in bom rekel, v teh delih, mi imamo problem tudi tam, ko so bili vikendaši, pa vikendaši ne pridejo več v poštev, zato ker je država dala pomoč za obnovo primarnih stanovanj, niti česarkoli drugega ne.

To, kar govorimo o padcu tržne in funkcionalne vrednosti, lahko samo pohvalim ekipo službe Vlade, gospod Šefic, vas, in ostale, da so v predstavitvah upoštevali tudi problem, ne samo škode na samem objektu oziroma stroške novega objekta, ampak tudi probleme bivanja in ne, in pa prisilne na nek način ali pa ne, neželene selitve, karkoli in so večje kot v povprečju, bom rekel, na tistem območju. Je pa logično, da če vsi zdaj vedo, da je moja hiša v poplavnem območju ali pa vedo v Ljubljani, da je moj blok zgrajen leta 1960 in da je potresno nevaren, bom težje prodal za višjo ceno, kot bi sicer lahko, ampak to je realno dejstvo. Tega jaz ne znam, bom rekel, potem spremeniti. Jaz mislim, da mogoče je, seveda, zdaj, na tej strani nam(?) še kaj drugega za narediti, kako bi vendarle boljše, bom rekel, prišli tudi iz tega ven.

Kar se tiče protipoplavnih ukrepov, mi smo Državnemu zboru poročali v novembru lansko leto za zaključene in uspešno zaključene vse intervencijske ukrepe, da smo junija lansko leto zaključili vse interventne ukrepe na vodah v celotni državi, po vseh občinah, na vseh delih, da so bili vodotoki ponovno narejeni. Mi smo podeseterili obseg delavcev za to, da smo ta cilj dosegli, od tu naprej, od tega programa naprej, pa je Direkcija za vode že pristopila k izvrševanju velikega števila projektov, tako, da danes govorimo o letnih opravljenih storitvah v višini 300 milijonov evrov na vodah, samo vodotoki, zdaj pa ne govorim o hišah.

Zdaj, če kdo to razume, vedite, da smo maksimalno napeli zmogljivost, tako gradbeno, projektantsko in še vse ostalo drugo in da imamo v tej transparentno..., pardon, v teh kontrolnih zadevah, seveda, to tudi po mojem mnenju plafon zmogljivosti v Sloveniji v obsegu dela. Saj ljudje zdaj ne zahtevajo več, da bi hitreje naredili, bolj važno je, da naredimo zdaj kvalitetno in dobro. Zdaj je bolj to. Mi smo takoj sprejeli tudi na svetu za vode in drugje, določena pravila, da se, ko gre za končne ureditve, nič več za začasne rešitve, temveč izključno za rešitve, ki so odporne na podnebne spremembe in iz tega naslova so tudi nekatere ureditve, hočem povedati, trdnejše, so nekateri nasipi ali če hočete, ureditve, tudi višje in seveda zagotavljajo večjo varnost. Predvsem v Savinjski dolini, praktično na večini mest, tudi za ponovitev podobnih poplavnih dogodkov, kot je bil ta. Nismo si postavili standarda v celi Sloveniji, zato ker je strošek, če gremo na 500 let ali tisoč letne vode povsod urejati, moramo mi praktično polovico naselij razseliti ali pa enormne zneske, ki jih tudi polni proračun, če vse damo samo za te namene, ne moremo opraviti, ampak ta kriterij se je zdaj postavil noter in gremo povsod.

Če smo ta delež, ki sem ga povedal, je praktično polovico tega dela narejeno v Savinjski dolini in se dela. V tem trenutku imamo odprtih deset projektov, tudi sredstva iz NVO-jev in kohezije tečejo in tudi, bom rekel, projekti, ki že iz tega sanacijskega programa, ta zadnjega tega, ko smo odprli še, je zdaj Braslovče po Polzeli, bom rekel, v teh delih in so v teku. Vse tisto, kar je v skladu s konceptom, je, bom rekel, tam že postavljeno, dogovorili smo se pa za tri temeljne stvari. In to vejo in smo se večkrat tudi občinam razlagamo in pridemo, pa morda bo treba še večkrat, to pa soglašam z gospo Barbaro, ki je opozorila, bolje, več, mislim bolje in bolj jasno obrazložiti in kaj bodo ti ukrepi na vodotokih dali. Mi imamo v planu zdaj dve stvari oziroma več stvari, ne samo o tem, tudi od tega, kar še nismo naredili.

Najprej, pripravljena se, kot je nova hidrološka študija, ta, ki upošteva še te podnebne spremembe in seveda dviga standard varnosti, ki jo moramo doseči. To je bila seveda ključna naloga, zaradi tega, da nismo na starih osnovah, ker ne bi naredili nič, ne bi več nazaj vzpostavljali. Drugo, na podlagi tega se dopolnjujejo celoviti ukrepi za celo dolino kot drugi ukrep. Tretja, direkcija je dobila nalogo in začenja z naročili urejati hudourniški del, zgornji hribovit del, ki pa je tudi bil 30 let zanemarjen. Noben se ga ni dotikal in je dejansko povzročil največ težav v dolini sami, posledično. Mi smo se odločili, da 30 procentov sredstev v teh petih letih mora iti v ta zgornji del kar je. No, potem so pa še v dolini predvideni trije državni prostorski načrti, zato ker gre za večji obseg tega dela in eden od teh je bil seveda začet že prej in smo ga zdaj morali temeljito spremeniti in računam, jaz jih imam vsakih 14 dni tudi na pogovorih, usklajujemo te rešitve do te mere, da smo lahko tudi prej rekli, katere objekte je treba odstraniti pa na katere stvari računati in da bo še v letošnjem letu tudi razgrnitev tega dela, jaz načrtujem še pred poletjem. Tudi če ne bo v popolnosti, zaradi tega, ker je bolje, to pa soglašam tudi na vaše opozorilo, bolje dvakrat ali trikrat razpravljali o njih, tudi če ni formaliziran končni izdelek. ker nastajanju izdelka, je ta participacija bolj pomembna, da so boljše odločitve. Tudi za to, da bomo prihranili malo več kmetijskih zemljišč v dolini, ker če bomo zadaj zadrževali vodo malo ožje bo treba manj zadrževalnikov nizvodno in prilagajali na to. Dva lokacijska načrta, je pa zdaj pristopila direkcija tudi še za ostala dva, tako za ta del v smeri Bolske kot tudi, bom rekel, v tem zgornjem delu, v pritokih, kjer bodo skupni ukrepi, bom rekel, narejeni. Tudi preučeni so vodni viri za namakanje in osuševanje za tega. In tukaj imam tudi s kmetijskimi ekipami kar nekaj pogovorov, kako izboljšati tudi ta del, ki je posredno pomemben, ne direktno, je pa posredno, bom rekel, na tem delu. Za Savinjsko dolino je v načrtu predvidenih 450 milijonov evrov. Od tega je seveda že nekaj porabljenih. Večina jih ima pa za narediti, jaz ocenjujem, da bo potrebna morebiti celo dodatna sredstva. Ampak ocenil bom takrat, ko bomo videli tudi ta hudourniški del, ki bo prinesel svoje dodatne, bom rekel, zneske. Prepričan pa sem, da praktično vse vlade vnaprej ne bodo mogle več ostati na 15 milijonih za vzdrževanje ali 30 milijonov, ampak da bo ta znesek za vzdrževanje voda presegel 50 milijonov letno pa verjetno tudi sto milijonov, če hočemo približno v nekem obdobju priti na, bom rekel, približno na zeleno vejo, kaj šele, če pomislim zdaj, zdaj pa dve nalogi vzporedno delamo, pripravljamo tudi študijo o simulaciji, če se podoben dogodek zgodi na drugih delih Slovenije, bodisi na Primorskem, na Dolenjskem ali, če hočete, še kje drugje. Tam so nove, deset milijard stroškov, bi lahko ocenili. Namreč tudi tam moramo nekaj ukrepati, da ne bomo slučajno pa prepozni, bom rekel, za kakršnokoli drugo stvar. Tudi tam niso reke nepripravljene ali pa recimo travo, smo imeli zadnjič primer in tako naprej. Skratka, to je en del. Ta drugi del pa. Uspel sem pripraviti tudi novo poplavno uredbo, jaz temu rečem po skrajšani obliki jo usklajujemo še z zakonodajnimi službami, ki bodo tudi malo bolj rigorozne do gradenj v teh poplavnih območjih, tudi z večjo varnostjo. In pa nekaj bolj toleranten pri infrastrukturi, če se tako odločimo, da lahko tudi kakšna lokalna cesta ostane poplavljena, če je to lažje, bom rekel, na kakšnem delu narediti. Skratka, en cel tak paket, ureditev. Na vladi smo dogovorjeni bili in smo, da bomo vsako leto pripravili tudi podrobnejši program glede na napredovanje, bom rekel, tega obsega. Mi smo imeli tudi za letošnje leto, tako kot sem rekel, 300 milijonov v različnih virov, če skupaj seštejem, da ne bom delil po kosih še nekaj, bom rekel več. Tudi na poplavnem delu je predlog za 20 procentno povečanje. 20 procentov povečanje že v letošnjem letu bo prišlo na račun tega, da so nekateri stroški pri hišah, pri obnovi hiš, tisti, ki pridejo s temi računi, večji. In bodo že dobili, in želimo, da se največ uredi že v letošnjem letu, delno še v 2026, odvisno od posameznika, pa tudi stroške, ki so jih kolegi pri odkupu zemljišč oziroma teh objektov izračunali. Na nekatere intenzivne ukrepe občin, ki se zdaj približujejo zaključku teh prvih projektov, ki jih bodo tudi do konca dali in tako naprej. Skratka, zneski okoli 300 milijonov letno so tista zgodba, ki jih, bom rekel, lahko vrtimo na tem delu.

Zdaj, jaz iz tega samo načeloma, pa bi rad rekel, da bom lahko se tudi potem o posameznih zadevah ugotovil… aja, še nekaj poleg gradiva, ki je bilo, ki je v Državnem zboru, pa je pri nas tudi na spletnih straneh direkcije o transparentnosti, ki so praktično, imamo objavljeno vse, koliko se komu da. Je pa res to, kar ste rekli, če je pa problem zaradi, jaz sem tudi analogen človek in težko spremljam, bom rekel, po teh zadevah, bomo tudi verjetno, to pa je vprašanje, mora se verjetno z občino zmeniti, da po lokalni skupnosti predebatiramo koliko je bilo komu vloženo tudi na klasičen način. To bi pa vam vzel kar vsega, ta Preglednica transparenta je sicer tam objavljena, ampak mislim, da bi se še na ustrezen, klasičen način moralo bolniku to narediti. Tako da se jaz, še eno stvar, bi rekel, se pa ne samo iz današnjega pogovora, tudi sicer iz pogovorov z njimi vidim, da je ta komunikacijski del očitno bistveno bolj pomemben oziroma potreben. In da bomo lahko na tiste mejne zadeve, ki pa so upravičeni, bom rekel, do tega dali, lahko našli maksimalno možnost kaj se lahko pri tem oddaja. Zato ne zaostrujemo birokracije v smislu, nisi bil takrat prijavljen, ker nisi mogel narediti, ampak je dokaz tudi drugačen, tako da smo te mejne zadeve, ki so klasične ven dane. Žal nam pa predpisi z ministrstva za finance, in sicer Evrope, ne dovoljujejo plačila brez računov, saj te račune ste pa že prej reči. Če manj govorimo, bolj bomo znali dokazati, to sem hotel povedati, da ne formalizirano, da te mejne zadeve znamo pa zelo tolerantno, bom rekel, urediti v dobrobit prej človeka, kot pa da bi šel. Če grem pa z zakonom karkoli pisati, pa točno veste, da bom dobil takoj deset odgovorov, da prekoračujem, kako že, nekatere stvari.

Zdaj, jaz bi predlagal, če bo potrebno, bodo kolegi zdaj z, gospod Šefic je pripravljen naprej, pa tudi kolegi, še daleč boste ocenili. Hvala lepa.

Hvala vam tudi.

Sprašujem, če je še kdo iz Direkcije za vode želi kaj dodati? (Ne.)

Potem gremo naprej po seznamu. Zdaj naknadno so se opravičili Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za infrastrukturo, je kdo iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj tukaj? (Ne.) Ni in se niso opravičili.

Potem pa dobi besedo Boštjan Šefic, državni sekretar Službe Vlade za obnovo pri poplavah in plazovih.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani komisije, spoštovani predlagatelji današnje obravnave!

Najprej bi želel reči, da seveda z nekim odobravanjem sprejemam to današnjo razpravo. Mislim, da je to izjemno pomembno, da se pogovarjamo, da imamo ta dialog, ki ga pravzaprav ves čas od začetka dela, ne samo službe, že prej. v okviru kabineta predsednika vlade zelo podpiramo in pravzaprav smo, lahko mirno rečem, brez slabe vesti, vesti, dnevno v dialogu ali pa v kontaktu bodisi z občinami, organizacijami, posamezniki, civilnimi iniciativami, s katerimi smo imeli veliko različnih pogovorov, diskusij, iskali različne rešitve. Ta pogovor je seveda, jaz ga razumem tudi kot ena možnost ali pa odlična priložnost za pravzaprav nadgrajevanje celotnega sistema ko ugotavljamo posamezne bodisi pomanjkljivosti bodisi se pogovarjamo o novih predlogih, idejah, drugačnih rešitvah. Seveda je to odlična osnova za to, da bomo lahko, ko bomo tudi pripravljali nove sistemske zakone, to vgradili. Seveda tam, kjer se bomo sporazumeli in kjer bomo ugotovili, da je to koristno, da je to pravilno, da je to tudi možno. Nenazadnje takšne razprave smo imeli, kot sem že omenil, v preteklem obdobju v različnih okoljih. Naj omenim samo civilno iniciativo v Polzeli, ker je podobne zadeve odpirala. Zato jo posebej izpostavljam in omenjam, z združenji občin. Skratka z mnogo, res velikim številom deležnikov. Namreč, gre za sistemsko vprašanje. Vse to kar ste odprli se nanaša na sistem, ki je postavljen na Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki velja mislim, da tam od leta 2003, če se ne motim, seveda z nekaterimi dopolnitvami. Nenazadnje, Vlada je nekaj dni po tej nesreči dopolnila zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Ravno zato, da je bolj učinkovit, da je omogočil hitrejšo sanacijo, v prvi vrsti v občinah, kasneje smo pa z drugimi ukrepi, kot so sprejem interventnega zakona, sprejem zakona o obnovi, seveda pa specifično naslonili samo to naravno nesrečo. Zakaj? Zaradi tega, ker je bila resnično na največjem območju, največ škode, največje število ljudi je bilo prizadetih. In seveda zato moramo razlikovati razpravo o sistemskih rešitvah, ki jih načenjate. In seveda na drugi strani interventni ukrepi, za katere mislim, da so bili uspešni. da bomo za marsikaterega od teh ukrepov predlagali, da se ga vgradi v siceršnji sistem. In seveda so dali možnost, da je tudi ta, bom rekel, sanacija in obnova po tej veliki naravni nesreči poteka dobro. S tem ocenjujemo, da se je Vlada seveda odzvala hitro, učinkovito, tudi, kot sem rekel, uspešno. Definitivno po naši oceni, čeprav seveda bo, ko bo enkrat končano, vse možno bolj realno, bolj objektivno seveda oceniti vse tisto, kar je bilo izvedeno.

Sproti seveda identificiramo nekatere izzive ali pa probleme, če želite in jih seveda večinoma s kolegi iz Ministrstva za naravne vire in prostor tudi razrešujemo. To je tudi tisti primeri, ko so bili ljudje, bom rekel, sanirali svoje objekte, pa so bili na podlagi interventnega zakona potem njihovi domovi, njihovi objekti identificirani kot tisti, ki jih bo pač potrebno preseliti. Bodisi tisti, ki so bili v, med, na seznamu dodatnih objektov, za katere so bodisi kasneje predlagale te rešitve občine, bodisi strokovnjaki, kolegi vodarji, geologi in tako naprej. Tudi za to smo našli rešitve in jih bomo seveda za tiste primere, ki obstajajo, tudi ustrezno rešili in naslovili.

Skratka, ves čas je, bom rekel, nič ni zabetonirano, vedno, vedno smo odprti za rešitve, seveda, v okviru tistih, bom rekel, v okviru zakonskih okvirov, ki veljajo. Veste pa, da se tako interventni zakon in zakon o obnovi, ki sta namenjena prav tej naravni nesreči, sta se že spremenila. Verjetno bo še kakšno dopolnilo ravno za to, da sledimo tej učinkovitosti in da lahko razrešimo vsa tista vprašanja, ki se pokažejo šele v samem tem procesu sanacije.

Zdaj pa mogoče samo nekaj, bi rekel, odzivov v začetku, pa bom potem se kasneje vključil še v razpravo, ker bo verjetno še veliko vprašanj, predlogov in različnih pogledov pa bi rekel sledeče. Jaz nisem pa res ne sodim med najmlajše, ampak toliko informacij, kolikor smo ob tej naravni sreči, nesreči, dali v javnost po vseh kanalih, mislim, da pravzaprav jaz se ne spomnim. Pa ne zato, da bi rekel, da je seveda brezhibno, daleč od tega, vedno, vedno je možno še več, še bolje, vendar število informacij podanih, kot sem prej rekel, bodisi individualno, namreč mi dnevno na desetine, imamo na desetine odgovorov, informacij, pojasnil, ki jih dajemo bodisi posameznikom, najpogosteje, pa seveda tudi v že prej omenjenih srečanjih, sestankih, razpravah in tako naprej, kamor je seveda treba potem še prešteti vse tiste aktivnosti, ki jih vodijo kolegi na Ministrstvu za naravne vire v sedanjem Uradu za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Seveda, to bomo, ta intenzivnost se v ničemer ne zmanjšuje, se bo kvečjemu še nadgrajevala na tistih področjih, ki so najbolj pomembna in tam, kjer je potrebno največ informacij. Tako da seveda pa na drugi strani akceptiram seveda tudi vašo uvodno zaznavo, da bi nekatere očitno potrebe po še dodatnih nekaterih oblikah informacij, seveda bomo verjetno tudi v današnji razpravi, torej akceptirali, bomo poskušali seveda tudi nadgraditi. To je naš definitivno, bom rekel, namen in cilj in kakršnakoli in vsaka razčiščena situacija, razrešen problem, je seveda izjemno pomemben za posameznika, pa seveda tudi za nas oziroma za državo.

Zato tudi mislim, da smo vsa, na vsa vprašanja, tudi nekatera, bom rekel, zelo konkretna bodisi sami bodisi v sodelovanju s kolegi, seveda tudi odgovarjali, je pa res, da se zgodi, da včasih seveda rabimo tudi poiskati rešitev, da odgovorimo, ker sem rekel 9, čez 9 tisoč, če govorim samo o fizičnih, torej o lastnikih hiš, domov, stanovanj. Seveda, in ne bom rekel, da je ravno toliko različnih situacij, ampak zelo veliko različnih specifičnih situacij je, na katere seveda včasih potrebujemo tudi kakšen dan, da na njih odgovorimo.

Tudi kar se tiče seveda razlage zakonov, podzakonskih aktov, predpisov in tako naprej. Tako, da seveda izkoriščam to priložnost, da seveda tam, ko je kakšno vprašanje, dilema, da poleg kolegov na Ministrstvu za naravne vire, seveda smo mi in naš telefon, elektronski naslov in vsi naši naslovi, ki so objavljeni, seveda vedno na razpolago za to, da dajemo pojasnila, odgovore ali pa jih poiščemo, če jih nimamo v nekem trenutku.

Moram reči, da zdaj ne vem, verjetno boste v razpravi še morda nekoliko bolj natančno definirali, kje so tista vprašanja oziroma tisti deli v zakonodaji, kjer prihajajo takšni, da prihaja do arbitrarnega odločanja, bom rekel, posameznega organa oziroma na kaj se to nanaša. Mislim, da je to pomembno, da vidimo o čem, kje problem pravzaprav je, če je.

Kar se tiče prve nujne pomoči, bi vendarle rad še enkrat izpostavil, ne le tista pomoč, ki je bila s strani Vlade dana preko Karitasa in Rdečega križa, predvsem bi omenil tisti tako imenovani sedemkratnik, ki je bil tam od, mislim, približno govorim o 4 tisoč evrov do 15 tisoč evrov, Kki ga in ta sredstva so prejeli, je prejelo 9 tisoč 74, torej lastnikov objektov, v višini 57,3 milijone evrov. To je bila tista pomoč, prva, z namenom, brez obveznosti, brez računov, brez, bom rekel, nekega posebnega poročanja in tako naprej. Ravno za to, da se nekatere stvari, ki ste jih tudi v uvodu omenili, lahko plačajo, lahko pokrijejo, vsak, bom rekel, lastnik oziroma prejemnik po lastni presoji za tisto, kar je zanj najbolj pomembno. Seveda potem so bila pa predplačila, ki so bila pa namenjena za tisto kar je minister govoril, pa ne bom ponavljal, da ne bom, da ne bomo predolgi.

Če seveda k temu prištejemo še vse ostale pomoči, ki sobile različne, predvsem za gospodinjstva, mislim, da jih je bilo 14, 15, da jih ne bom zdaj tu iskal. Vse to, kar smo izplačali gospodinjstvom, je preko 110 milijonov evrov. Torej, vlada je, zavedajoč se težke situacije na določenih območjih, seveda šla v to in to tudi izplačala in mislim, da je prav tako in da seveda, ta pomoč je imela še posebej velik učinek.

Zdaj, kar se tiče naravnih nesreč, pripravljenosti, podnebne spremembe, ne morem se bolj strinjati kot to, da se vsi krizni načrti, načrti kriznega upravljanja, ki jih imamo seveda v državi za različne situacije, tudi načrti, ki so v okviru zaščite in reševanja in tako naprej, da se posodobijo, da se aktualizirajo, da se nadgradijo. Zakaj? Zato, ker se pravzaprav z vsako naravno nesrečo srečujemo z nekaterimi novimi okoliščinami, ki jih do zdaj nismo imeli in to je seveda pomembno in to je en permanenten, permanentna naloga, ki jo, jaz moram reči, lahko mirno trdim, vse od leta 1991, vse vlade, seveda, izvajajo in prav je tako in seveda vsaka analiza takšnega dogodka ali kakšnega drugega kriznega, seveda, je podlaga za to, da to nadgradimo. Se pa seveda strinjam in o tem smo tudi večkrat govorili in poudarjali, da so te podnebne spremembe intenzivne, da prihajajo z veliko intenzivnostjo oziroma jih lahko pričakujemo tudi v prihodnosti. Zato, bom rekel, se moramo pripravljati ne samo s kriznimi načrti, ampak seveda tudi povečevati našo odpornost. In v enem delu je minister že izpostavil vse, vse to, kar se danes dela, vsa ta sanacija, obnova je tudi hkratno povečevanje odpornosti za prihodnost. Tudi preselitev določenih domov iz sedanjih lokacij na nove, varnejše, so del tega, zato, da jutri, ko bo takšna, upajmo, da najhujša naravna nesreča, seveda, da ne bomo se soočili s tako velikimi izzivi. To je tudi eden od pomembnih ciljev ob seveda varovanju življenja in zdravja ljudi, ampak tudi odpornost in priprava za naprej.

Kot tisti, ki, bom rekel, nekako se seveda s svojimi kolegicami in kolegi zadolžen za usklajevanje vseh teh mnogoterih aktivnosti in področij, pa lahko mirno rečem, da vse, kar smo imeli stikov s politiki, ne glede katerimi, ko so spraševali, se zanimali za posamezne situacije, za posamezne primere, predlagali, opozarjali in tako naprej, da je bilo vedno izjemno konstruktivno in da me torej veseli, ali pa z nekim zadovoljstvom ugotavljam, da ta dialog med nami in celotno politiko, poudarjam, kar se našega dela tiče, operativnega, seveda konstruktivno. In jaz sem prepričan, da bo temu tudi tako, ravno zaradi tega, ker se vsi zavedamo, da lahko samo skupaj speljemo tako velike projekte, kot je ta, torej sanacija in obnova. In v tem smislu seveda morda nisem najbolj razumel nekaterih vaših opažanj, premisleka, tudi kar se tiče samih naših izjav, bom rekel. Mislim, da, ne zato, ker je to naša dolžnost ampak zato, ker tako čutimo, smo zelo, bom rekel, ves čas pozitivni in vse, kar delamo, delamo za to, da čim prej zagotovimo odpravo posledic, izboljšanje, večjo odpornost in seveda, da pomagamo slehernemu človeku. To ni floskula, to je res naše, naše delo in naša opredelitev.

Toliko mogoče za uvod. Kasneje pa konkretno na tista vprašanja, ki bodo. Hvala lepa, predsednik.

Hvala tudi vam.

Naslednja dobi besedo doktorica Dijana Možina Zupanc, namestnica Varuha človekovih pravic.

Izvolite.

Hvala za besedo gospod predsedujoči!

Spoštovani vsi prisotni!

Tudi pri Varuhu človekovih pravic smo seveda prejeli večje število pobud posameznic, posameznikov glede samih postopkov dodelitve pomoči po teh uničujočih poplavah. In lahko rečem, da je v bistvu rdeča nit teh očitkov, ki smo jih mi prejeli in s katerimi se posamezniki obračajo na varuha, pomanjkanje informacij oziroma njihovo neustrezno podajanje in pa seveda očitki o zapletenih, nerazumljivih postopkih dodeljevanja pomoči. Če bi strnila v eno besedo, bi rekla, da se iz teh pobud čuti in ve negotovost.

Naj za oris nanizam samo nekaj primerov, ki smo jih dobili, in sicer naši pobudniki na primer pravijo, da niso razumeli, to, kar smo danes tudi že slišali, da morajo svojo upravičenost do tega predplačila dodatno dokazovati. Verjeli so, da so do pomoči upravičeni že na podlagi teh izračunov v sistemu Ajda. Zmedo je povzročila razlaga pojmov, kot smo tudi že slišali, stanovanje in pa prebivališče. Skratka, tudi niso po njihovem mnenju bili dovolj jasni napotki glede teh potrebnih dokazil glede namenske porabe sredstev in ta telefonska linija, katero tudi pri varuhu seveda pozdravljamo, da je bila v ta namen vzpostavljena, zatrjuje, da so bile sploh v začetku te informacije nejasne. Posledično, tako kot smo slišali s strani predstavnikov, so se sanacije lotili po lastni presoji. Vemo pa tudi, da številne še trajajo, saj so razsežnosti te škode velike, seveda zlasti tam, kjer so nepremičnine v celoti uničene.

Rada bi povedala, da Varuh človekovih pravic ne more uveljavljati pravic v imenu posameznika, nima pristojnosti, da vsebinsko posega v strokovne odločitve pristojnih organov. Če sem bolj plastična, to pomeni, in to smo tudi v odgovorih pobudnikov pobudnikom zapisali, da mora vsak posameznik najprej sam uveljavljati svoje pravice skladno s pravnim redom in pa z veljavnimi postopki. Ampak vendarle smo na vsako posamezno pobudo odgovorili in dali pobudnikom zelo široka dodatna pojasnila oziroma tisto, kar jih je v konkretnih pobudah zanimalo. Predstavili smo jim tudi dodatne možnosti, ki jih imajo. Smo pa ob tem pobudnike tudi vedno povabili, da naj nas seznanijo, če bi naleteli na neodzivnost pristojnih organov oziroma v drugih primerih, v katerih varuh seveda lahko posreduje. Poleg tega smo pri varuhu že ob prejemu teh prvih pobud odprli in se pač odločili samoiniciativno, da smo odprli tako imenovano širše vprašanje na podlagi 9. člena Zakona o varuhu človekovih pravic, torej na lastno pobudo kot sistemsko vprašanje. To namreč varuh lahko stori, kadar zazna, da gre za pomembna vprašanja za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. Glede slednjega končnih ugotovitev še ne moremo podati, obravnava pri varuhu je še v teku. Smo pa v okviru obravnave med drugim oziroma še vedno preučujemo tudi postopke dodeljevanja pomoči, vprašanja informiranosti glede namenske porabe in dokazil, vezanih na že prejeta sredstva ter predvideno časovnico in pa tudi potek nadaljnjih aktivnosti. V obravnavo smo vključili vse pristojne, ki se morajo po mnenju varuha na težave in stiske na poplavno prizadetih območjih odzivati aktivno, odgovorno in pa predvsem v dialogu s prebivalkami in prebivalci. Upam si celo trditi, da je na splošno potreben resen razmislek o tem, kako država tudi sicer v kriznih razmerah ali pa po le-teh uresničuje svojo dolžnost varovanja človekovega dostojanstva. Govorim o negativnih posledicah podnebnih sprememb, o čemer smo danes že slišali in me veseli, da se tudi kaj bi dejansko zgodilo na tem področju. Dejansko pa izkoriščam tudi priložnost, da pozivam, da so ukrepi učinkovitega soočenja s podnebnimi spremembami nujni, da zagotovimo zdravo in varno življenjsko okolje v prihodnje. Žal bomo to morali imeti še bolj resno v mislih. Zavedamo se, da so nekateri ukrepi, ki so sedaj, ki se sedaj izvajajo v okviru te sanacije po poplavah avgusta 2023, da se do sedaj niso izvajali. Zato pozdravljamo vse, kar je bilo narejeno, tako na področju oblikovanja zakonodajnih predpisov, postopkov prav z namenom pohitritve le teh, kot tudi na samem terenu. Ob tem pa posebej poudarjam, da je na zaznane težave posameznikov potrebno konstruktivno odreagirati in ves čas skrbeti, da komunikacija, kot tudi seveda vse aktivnosti potekajo jasno in transparentno.

Za zaključek, ker bom kratka, kadar je nekdo v položaju, ko se doma ne počuti varno, je seveda potrebno takšno stisko obravnavati in z njo ravnati skrajno subtilno, skrajno empatično. In pristojni morajo zagotoviti pravočasne, učinkovite podpore, dolžni so upoštevati ne le načelo solidarnosti, temveč tudi temeljne človekove pravice. Govorim predvsem o pravici do dostojnega življenja, varnosti in pa primerne bivanjske ureditve. Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Naslednji dobi besedo Blaž Dolinšek, vodja državne tehnične pisarne.

): Lep pozdrav vsem!

Tudi podobna vprašanja, kot jih zastavljajo… / izključen mikrofon/ Podobna vprašanja, kot so prebivalcev Vrbja, dobivam tudi od drugih, ampak je minister pač že obrazložil kaj nudi zakonodaja.

Zdaj bi predvsem povedal tudi to, da državna tehnična pisarna nudi eno izmed pomoči, to je tehnična in strokovna pomoč oškodovancem. Ti pozivi, ki so jih zdaj dobili dobitniki teh akontacij oziroma avansov oziroma poročanja, ki jih morajo oddati, so zdaj tudi neke vrste pokazatelj, kdo je že dokončal, kdo ni dokončal in tudi neke vrste sprožitelj za državno tehnično pisarno. Se pravi, ljudje, ki niso do sedaj izvedli sanacije, lahko nudijo tudi strokovno in tehnično pomoč. Lahko nekateri rabijo samo mogoče nasvet, drugi rabijo elaborat projekt sanacije ali rekonstrukcije ali tudi novogradnje. Nekateri rabijo, lahko rabijo tudi potem pomoč pri sami izvedbi, recimo nadzor, izbira izvajalcev in tudi vse neke vrste inženiring, tisti, ki pač sami tega ne zmorejo.

Drugo mislim, da je bilo že predstavljeno v predhodnih avtorjih. Hvala.