Spoštovane članice in člani ter cenjeni gostje, ponovno vas lepo pozdravljam. Pričenjam 37. redno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Vida Čadonič Špelič na začetku seje. Potem imamo pa še menjave: Antona Štublja menja Jožef, pardon, Jožefa Jelena menja Anton Štubelj, Roberta Janeva menja Branko Zlobko, Jerneja Žnidaršiča menja Lucija Tacer in pa Dejana Süča menja magister Miroslav Gregorič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje 9. 4. 20 25 ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen red seje, kot je bil določen s sklicem. Po členu Poslovnika 64/1, 64/2.

Prehajamo na 1. TOČKO, IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU EPA 2017/9,

ki jo je v Državnem zboru 21. marca v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh zbora. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Natašo Avšič Bogovič je 8. aprila 2025 podala zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri se bo obravnaval ta predlog. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. aprila 2025 ter mnenje Državnega sveta, ki ste ga prejeli danes 11 aprila 2025. K tej točki so poleg Vlade kot predlagateljici povabljeni še Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije. Če amandmaji do začetka seje Poslanske skupine Svoboda in Socialni demokrati in Levica so do začetka obravnave predloga zakona vložile amandmaje k 1., 3., 7., 8., 10., 11., 13., 19., 23., 24., 27., 29., 32. in 33. členu, za novi 33.a in k 36. členu. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je do začetka obravnave predloga vložila amandma k 7. in 19. členu. Še eden je, in še k 31. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka. Najprej dajem besedo predstavnici predlagatelja, Evi Knez, državni sekretarki na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Hvala. Lepa za besedo in lep pozdrav.

Pred vami je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu, s katerim želimo na celosten, premišljen in sistematičen način nasloviti na izzive, ki so se v zadnjih dveh desetletjih pokazali pri izvajanju osnovne ureditve tega področja, ob tem seveda ohranjamo temeljna izhodišča in načela zakona. Predlog zakona uvaja spremembe in dopolnitve, ki so nastale kot rezultat dolgoletnih izkušenj na terenu, opaženih pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje ter potreb po njeni posodobitvi tako z vidika učinkovitosti kot tudi transparentnosti in jasnosti določb. Hkrati sledi aktualnim smernicam naravovarstva, digitalizacije ter odgovornega ravnanja z naravnimi viri. Temeljni cilj sprememb je vzpostavitev preglednejšega, bolj sledljivega in digitalno podprtega sistema upravljanja z divjadjo. Med ključnimi rešitvami na tem področju bi izpostavila uvedbo obveznega označevanja parkljaste divjadi neposredno po odvzemu, urejeno in pregledno izdajanje dovolilnic za lovske goste, dodatno varovanje divjadi v obdobjih poleganja in vzreje mladih osebkov ter uzakonitev posebnega varstvenega statusa divjadi kot naravne dediščine države. Poleg tega se zakon posveča tudi posodobitvi evidenčnih postopkov in uvedbi sprememb, ki odpravljajo pravne nejasnosti ter racionalizirajo administrativne obveznosti. Sem sodijo nove evidence oškodovancev, jasneje opredeljene odškodninske odgovornosti, prenovljeni postopki imenovanja lovskih čuvajev, uvedba dvoletnega načrtovanja lovišč ter možnost izračuna in prilagoditve. Koncesijskih dajatev.

Poseben poudarek zakon daje ureditvi ravnanja na nelovnih površinah, kjer se pojavljajo potrebe po izrednih ukrepih v primeru ogroženosti javne varnosti ali premoženja. Te naloge bodo lahko izvajali usposobljeni posamezniki z lovi s posebnim namenom, pri čemer se uvaja tudi obveznost njihovega zavarovanja ter dodatnega usposabljanja. Pomembna novost je tudi natančna in pravno jasna definicija lova ponoči. S tem se odpravlja dolgoletna pravna praznina, ki je v preteklosti oteževala nadzor in sankcioniranje morebitnih kršitev. Določitev časovnega okvira noči omogoča doslednejšo in pravičnejšo izvedbo inšpekcijskega postopka ter večjo pravno varnost za vse udeležence v lovskem procesu. Zakon uvaja dodatne finančne mehanizme za izplačilo odškodnin zaradi škod, ki jih povzroča divjad, zlasti v primeru šakala, katerega populacija je po ukinitvi statusa zavarovane vrste močno narasla. V ta namen se predvideva podaljšanje prehodnega obdobja odškodninske odgovornosti države do 1. septembra 2029. Poleg tega se vzpostavlja nov namenski vir finančnih sredstev iz naslova dovolilnic za lovske goste pri Lovski zvezi Slovenije in upravljavcih lovišč s posebnim namenom, ki bo v večjem delu ali celoti lahko namenjen pomoči lovskim družinam, ki bodo najbolj obremenjene z izplačilom zaradi odškodnin zaradi divjadi.

Poleg tega novela zakona uvaja označevanje odvzete parkljaste divjadi neposredno po odvzemu. Uveljavitev tega označevanja bo lahko podlaga za prihodnjo racionalizacijo evidentiranja odvzema parkljaste divjadi. Zakon je bil skozi vse faze priprave večkrat medresorsko usklajevan, zadnjič spomladi 2025. Upošteval je številna strokovna mnenja in predloge z različnih področij od varstva narave do gozdarstva, od pravosodja, javne uprave ter financ. Hkrati se je zakon v veliki meri odzval tudi na pobude in prakse zlasti upravljavcev lovišč.

Jaz bi tukaj zaključila in vas povabim k razpravi, k vprašanjem s sabo imamo zelo široko ekipo iz ministrstva in Zavoda za gozdove, tako da smo na voljo za kakršnakoli dodatna pojasnila. Hvala.

V redu, hvala lepa. Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe, Mateja Tavčar, podati obrazložitev pisnega mnenja, izvolite.

Lepo pozdravljeni, hvala za besedo. V zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili z vidika naših pristojnosti in podali pisno mnenje, ki ste ga prejeli včeraj.

Uvodoma opozarjamo na problematiko izrednega pospeševanja postopka po vložitvi zakona po rednem postopku ob sicer nespremenjenih okoliščinah saj to otežuje načrtovanje dela in skrajšuje čas za strokovno pripravo mnenja ter tudi ustrezen odziv na predloge amandmajev.

Pripombe ZPS se nanašajo na navedbo, da z divjadjo opravlja Republika Slovenija in je pod posebnim varstvom države v kolikor se nanaša na prostoživečo divjad, kar povzroča nejasnost in notranje neskladje v zakonu. V zvezi z novostmi na področju zaračunavanja koncesnin, je opozorjeno, da morajo biti razlogi za znižanje koncesijske dajatve konkretizirani tako natančno, da tega ni mogoče razumeti kot splošno izjemo, obenem pa mora biti predviden tudi časovni okvir oprostitev. Predlagano ureditev, s katero se dopolnjuje varstvo divjadi pred vznemirjanjem v času obleganja in zgodnje vzreje mladičev, velja uskladiti in jo razmejiti do ureditve v Zakonu o zaščiti živali. Nadalje je v zvezi z izrednimi posegi v populacije divjadi na nelovnih površinah opozorjeno, da mora biti ureditev, ki predstavlja odstope od več sistemskih predpisov ustrezno utemeljena. Predlagane rešitve je treba preizkusiti z vidika ustavne dopustnosti cilja, ki se z njim zasleduje in nujnosti, primernosti in sorazmernosti posega z vidika zaščite oziroma varstva živali kot ustavno varovane vrednote. S 36. členom predloga zakona pa se v nasprotju s pravili strukturiranja predpisov podaljšuje prehodno obdobje odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo povzroči šakal, zaradi česar bi bilo treba novelirati prehodno določbo in pri tem upoštevati tudi, da mora biti ta sprejeta pred iztekom prehodnega obdobja. Po hitrem pregledu predlogov amandmajev koalicijskih poslanskih skupin ugotavljamo, da se odpravljajo nekateri pomisleki in pripombe ZPS in v tem delu vsebinsko in nadgrajujejo predlog zakona. Pri amandmaju k 13. členu, ki spreminja 45. člen, je treba opozoriti, da so pooblastila inšpektorjev urejena v 74. členu Zakona o divjadi in lovstvu in ne v 45. členu, ki sicer ureja ukrepe ob odvzemu in najdbi poginule divjadi in velikih zveri. V zvezi z amandmajem SDS k 31. členu pa samo opozorilo, da ni nedvomno jasno razvidno h kateri materialni določbi predloga zakona ta prehodna določba spada. Hvala za besedo.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta, svetnik Branko Tomažič? Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni!

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 11. izredni seji včeraj obravnava predlog zakona, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija podpira predlog zakona. Komisija je podprla pripombe in predloge Lovske zveze Slovenije in jih povzela v mnenju. Komisija predlaga predlagatelju in kvalificiranim predlagateljem amandmajev, da te pripombe in predloge proučijo in upoštevajo v nadaljnjem zakonodajnem postopku. Komisija ocenjuje, da predlog zakona prinaša številne pozitivne spremembe in pomembno izboljšavo tega področja. Pričakujemo, morda boljše sodelovanje med Lovsko zvezo in vlado. V sami pripravi zakona smo slišali, da niso bili povabljeni zraven. Vlada trdi drugače. Okej. Komisija podpira prizadevanja za vzpostavitev pravične, enotne in zakonsko določene metodologije za ocenjevanje škod po divjadi in zvereh, ki bo temeljila na tržni ceni in bo vključila tudi vrednost plemenskih živali. Ocenjuje, da je nujna uskladitev metodologij tudi med ključnimi deležniki, Lovsko zvezo Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. Tukaj smo bili dokaj kritični, da se tu od leta 2024 stvari ne premaknejo naprej. Komisija podpira uvedbo elektronske prijave ob hkratnem ohranjanju klasične možnosti prijave s ciljem poenostavitve in pohitritve postopkov prijave in ocenjevanja škod. Komisija opozarja, da mora država kot upravljavec naravnega bogastva divjadi prevzeti odgovornost za povzročeno škodo po divjadi. Trenutno stanje postavlja kmete v neenakopraven položaj, saj morajo sami ograjevati svoja zemljišča. Škoda po divjadi tudi ni enakomerno razporejena, na območjih z visoko gostoto divjadi na primer Goričko je ta bistveno večja. Potrebna je jasna določitev območij, kjer ima prednost kmetijstvo ali ohranjanje divjadi. Komisija ugotavlja, da so nekatere lovske družine v nevzdržnem finančnem položaju in vidi predlog Lovske zveze Slovenije za vzpostavitev sklada za pomoč pri kritju škode je bil prepoznan kot smiseln. Komisija podpira podaljšanje odškodninske odgovornosti države za škodo po šakalu, predlaga pa, da se ta odgovornost podaljša za 15-letno obdobje. To je namreč čas, ko šakal ni bil uvrščen pred med lovne vrste, torej je bil tretiran kot zavarovana vrsta, zato se je znatno razmnožil in povzroča velike škode v kmetijstvu, predvsem rejcem drobnice, ki so že tako podvrženi škodam po velikih zvereh. Področje upravljanja z divjadjo je zelo zahtevno, vključuje številne interese, zato mora biti sodelovanje med državo, kmeti in lovci uravnoteženo. Trenutna prevelika vloga naravovarstvenih organizacij in razpršenost pristojnosti povzroča neučinkovitost. Komisija zagovarja poenostavitev sistema z večjo vlogo ministrstva za kmetijstvo in lovsko zvezo pri odločanju, lov mora postati orodje upravljanja, ne vir dodatnih težav. Tukaj mislimo, da je preveč razpršeno med fakultete, Lovsko zvezo, območne enote pa nevladne organizacije pa Ministrstvo za naravne vire in prostor, tukaj se preveč deležnikov vključuje, potem pa tudi noben ne odgovarja za nastale težave in škode. Pri tem ne gre spregledati vidika prehranske varnosti in ogroženosti samooskrbe na podeželju, zlasti v hribovitih in predalpskih območjih, komisija opozarja, da morajo kmetje kot proizvajalci hrane imeti ključno vlogo pri oblikovanju sistema za sobivanje z divjadjo. Stalež divjadi je trenutno previsok. Opuščanje kmetovanja in podeželja predstavlja resno tveganje za prihodnost države oziroma prehranske suverenosti. Hvala.

Hvala lepa. Je med nami morda predstavnik kmetijske gospodarske zbornice Slovenije? Hvala lepa, imate besedo, lahko se predstavite zaradi magnetograma.

Martin Mavsar, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo.

Tudi strokovni odbor za lovstvo in zveri pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je predlog zakona podrobneje razčlenil. Strinjamo se s predlogi, ki jih je že naštel moj predhodnik, gospod Branko Tomažič. Predlagamo seveda in podpiramo predloge Lovske zveze Slovenije o Predlogu zakona o divjadi in lovstvu. Posebej pa bi izpostavili stalno in trajno sodelovanje med Ministrstvom za kmetijstvo, Lovsko zvezo, Zavodom za gozdove in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Namreč v luči tega sodelovanja bi lahko v prihodnje našli neke ustreznejše rešitve, kajti tako kot je moj predhodnik že navedel, lahko v primeru prerazmnožitve divjadi pričakujemo še manjša območja, ki bodo namenjena kmetijstvu oziroma površine, ki se bodo namenjale kmetijstvu in seveda s tem lahko pričakujemo posledično tudi še večje opuščanje kmetijske pridelave v Sloveniji. Toliko na kratko z moje strani, hvala lepa.

Hvala lepa. Med nami je predstavnik Lovske zveze Slovenije, gospod Alojz Kovšca. Bi želeli besedo? Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči, spoštovane državne poslanke in poslanci.

Lovska zveza predlogu novele zakona ne nasprotuje, načelno ga podpiramo, podpiramo tudi nekatere rešitve, ki se nam zdijo inovativne in tudi zelo pomembne z narodnostnega vidika, posebej rešitev, ki omogoča zamejcem, Slovencem, da enakopravno sodelujejo kot lovci na teritoriju Republike Slovenije. Pomemben napredek se nam zdi tudi možnost elektronskega evidentiranja škod. Zdi se nam, da je prav oziroma vemo, da je prav, da lastniki površin na katerih se zadržuje, prehranjuje in jo tudi lovimo divjad, dobijo pravično odškodnino za škodo, ki jo divjad povzroča. Vendar pa v zakonu vidimo tudi nekaj pomanjkljivosti, ki so bolj tehnične kot kakšne druge narave, zaradi tega smo tudi v Državnem svetu predstavili svoje predloge amandmajev, in ker jih tukaj nismo kvalificirani predlagatelji amandmajev, dovolite, da samo naštejem nekatere stvari za katere oziroma nekatere določbe v zakonu, ki se nam zdijo ne dovolj jasno opredeljene oziroma pomanjkljive.

Najprej bi v zvezi s 7. členom želel povedati, da se koncesijska dajatev za posamezno lovišče dviga iz 10 na 15 procentov, kar je za nas očitno zelo veliko in preveč, sploh v smislu velikih škod po divjadi, ki jih izplačujejo lovske družine. Zakon sicer predvideva novi prihodek, izvirni prihodek Lovske zveze Slovenije v višini 170 tisoč evrov, za ilustracijo pa lahko povem, da celoten ta znesek pokrije zgolj iztoževanje škode v nekaj lovskih družinah, v vseh skupinah nas je pa 411. Če bo ta trend se nadaljeval, bodo posamezne lovske družine, ki so pač upravljavke lovišč, kmalu prišle v insolventno stanje - to gre za 7. člen. Kar zadeva 8. člen se pridružujemo mnenju Zakonodajno-pravne službe. In sicer tukaj je uporabljena besedna zveza prosta narava. Prosta narava ni definirana in je v primeru sporov pred sodiščem zelo težko jo omejiti, zaradi tega bi mi predlagali, da odbor sprejme amandma k 8. členu, kjer bi se to besedno zvezo nadomestilo z besedno zvezo Lovna površina. Ta pa je zelo jasno definirana in gre v bistvu za analogijo, kjer so zelo jasno definirane ne lovne površine, vse ostalo so pa lovne površine. Radi bi tudi opozorili na 10. člen. In sicer ta 10. člen govori o intervencijah na nelovnih površinah. Praksa je pokazala, da kjerkoli je bilo v zadnjem času uporabljeno strelno orožje na nelovni površini, se posamezni državljani čutijo ogrožene in na njihovo prijavo policija uvaja preiskavo povzročanja kaznivega dejanja povzročanja splošne nevarnosti. Zaradi tega bi radi, da se v 10. člen doda peti odstavek v smislu oziroma, ki bi se glasil: "V primeru odstrela posameznih osebkov divjadi na nelovni površini lovski inšpektor obvezno zagotovi prisotnost policije. S tem se bomo izognili različnim interpretacijam in pritiskom na lovstvo in s tem bomo pravzaprav omogočili tudi interventne odstrele, ki se jih lovci sedaj na vsak način izogibamo. Potem v zvezi s 14. členom bi radi povedali, da je sistem, sistem elektronskih evidenc Lisjak, ki ga ima v svoji lasti in ga upravlja Lovska zveza Slovenije, praktično najobsežnejši sistem evidentiranja in bi radi, da ta sistem to tudi ostane. Tako da mislim, da v novem tretjem, da bi imeli v 14. členu to zapisano bolj natančno. Glede 17. člena bi pa radi povedali, da je v zakonu ena zelo velika pomanjkljivost. In sicer zakon predvideva, da je pravni nastavek za lovišča s posebnim namenom za evidentiranje osebnih podatkov oškodovancev, ki imajo škode po divjadi. Medtem ko v tej noveli zakona za upravljavce lovišč lovske družine ni pravnega nastavka na podlagi katerega bi lovske družine sploh lahko vodile evidenco o oškodovancih. In naš predlog je, da se v 17. členu zapiše, da se za 58.b členom doda nov 58. člen, ki je pravzaprav prepis istega pravnega nastavka za zbiranje osebnih podatkov, kot ga imajo lovišča s posebnim namenom. In ta zagotavlja upravljavcu lovišča v zvezi s škodami na kmetijskih in gozdnih kulturah, da vodi in opravlja osebne podatke, tako kot bo to omogočeno loviščem s posebnim namenom. Pri 18. členu imamo pomisleke o samem statusu lovskega pomočnika, ker se nam zdi, da ta status ni primerno definiran, zakon ga ne definira, v drugih pravnih aktih pa tudi tega pomočnika ni. Iz te vloge pomočnika izhajajo pravice in obveznosti, Menimo pa, da niso dovolj dobro definirane in tukaj postavljajo, vpeljujejo pravno praznino. V 19. členu bi prosili odbor, da pretehta, ali je dovolj, da se v zvezi z izdanimi dovolilnicami za lovske goste hranijo njihovi osebni podatki samo eno leto. Če pride do kakršnega koli incidenta pri izvajanju lova z lovskim gostom, ima to pravne posledice, ki se manifestira v obravnavah, ki bodo zelo težko zaključene oziroma se bodo zgodile v enem letu in če imamo mi podatke o lovskih gostih samo eno leto, potem bo to predstavljalo veliko težavo za reševanje sporov v prihodnje. Najbrž ne rabim posebej razlagati, koliko časa trajajo posamezni pravni postopki. Nam se zdi primerno, da bi evidenco gostov lahko vodili tri leta in po treh letih se jo seveda izbriše. Glede 22. člena predlagamo, da odbor ta člen spremeni tako, da se v prvem odstavku 66. člena črta besedica lahko. Gre za interno strukturo Lovske zveze Slovenije. Mi imamo sedaj lovstvo v Sloveniji organizirano oziroma opravljanje nalog, ki jih določa zakon, imamo organizirano dvotirno. Na eni strani je Lovska zveza Slovenije z območnimi zvezami in lovskimi družinami, upravljavkami lovišč, potem imamo pa Zavod za gozdove z območnimi zvezami upravljavk lovišč, kjer so pa te lovske družine, ki so članice posameznih območnih zvez navzkrižno članice območnih zvez upravljavk lovišč. Že ta sistem dvotirnega izvajanja lovskih aktivnosti je precej kompliciran. No, še dodatno je pa kompliciran s tem, da če ostane ta besedica, lahko, so lahko posamezne družine, lovske družine, uporabniki lovišč, članice območnih zvez ali pa tudi ne. Kar potem oteži delovanje celotnega sistema in transparentnost sistema Lovske zveze Slovenije. Pri 24. členu bi radi v šestem odstavku 72. člena za prvo alinejo dodali novo drugo alinejo, ki se glasi: "Predlog upravljavca lovišča, če lovski čuvaj ne opravlja svojih nalog." Gre za status in prenehanje statusa lovskega čuvaja. Novela zakona definira, da prenehanje statusa lovskega čuvaja je lahko, če lovski čuvaj umre, odstopi ali če ga razreši državni organ. Nimajo pa možnosti razrešitve lovskega čuvaja upravljavke lovišč. So pa upravljavke lovišč v primeru neopravljanja ali nekakovostnega opravljanja dela lovskih čuvajev izpostavljene zelo visokim kaznim Inšpektorata za lovstvo. Nimajo pa možnosti te lovske čuvaje razrešiti ali zamenjati. In še dodali bi za šestim odstavkom nov sedmi odstavek, ki se glasi: "Da v 30 dneh od dokončnosti odločbe o razrešitvi razrešeni je lovski čuvaj je dolžan vrniti v zvezi z izkaznico in službeni znak lovskega čuvaja. Zdaj upravljavke lovišč, praktično lovskih čuvajev, ki nekakovostno delajo, ne morejo razrešiti. Nosijo pa vse pravne posledice pravne osebe v zvezi z nedelovanjem tega čuvaja. Drugo, v praksi se nam pojavlja problem, da posamezni lovski čuvaji, ki jim preneha status lovskega čuvaja, zadržijo svoje izkaznice in službene znake, kar omogoča zlorabo. Menimo, da je to, kar smo našteli, v bistvu nekako v soskladju s samo intenco zakonodajalca v tem zakonu. Če bodo naši predlogi upoštevani, bomo lahko po mojem mnenju in mnenju Lovske zveze Slovenije kakovostno opravljali svoje poslanstvo. Zelo pomembno se nam pa zdi tudi to, da se 15. člen novele zakona črta pa bom tudi povedal zakaj. Sedmi odstavek 52. člena veljavnega zakona nalaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše natančnejše kriterije za opredelitev vrst škod iz predhodnih odstavkov tega člena ter metode in merila za ugotavljanje njihove višine. Vlada Republike Slovenije te obveznosti ni izpolnila, ker v praksi povzroča številne težave pri določanju vrst škod, zlasti pri uporabi metod in meril za ugotavljanje njihove višine. Za prakso so vpisani kriteriji in merila nujni, saj bi z njihovo pomočjo lahko postopki ugotavljanja škode tekli bistveno hitreje. Med upravljavci lovišč in oškodovanci pa bi bilo več primerov rešenih hitreje in sporazumno. Torej, če je bila osnovna intenca zakona informatizirati in izboljšati odnose med lastniki zemljišč in izvajalci lovskih aktivnosti v smislu škod po divjadi je bistveno izpolniti sledeče; zagotoviti merila, enotna merila, po katerih se bodo škode ocenjevale. Tako, da bodo oškodovanci in tisti, ki so dolžni poplačati škodo, vedeli, o čem se pogovarjajo in dogovarjajo, o čem se pogajajo in kaj je kdo dolžan storiti, da bomo vsi zadovoljni. Po drugi strani je pa treba omogočiti upravljavcem lovišč tisto, kar sem že prej rekel, zakonski nastavek, da sploh zbiramo podatke o oškodovancih. v nasprotnem primeru si ne predstavljam, kako bomo določbe tega zakona izvajali, če sploh ne bomo smeli imeti evidence o tem, kdo je oškodovan, in podatkov o njegovi lastnini in o škodi. GDPR nam to namreč zdaj ne omogoča. Toliko s strani Lovske zveze Slovenije. Še enkrat, načelno zakon podpiramo, menimo, da je korak v pravo smer z odpravo teh pomanjkljivosti, ki smo jih pač našteli mislimo, da bo novela še boljša, kot je. Hvala lepa.