Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjeni gostje, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 7. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki bo potekala skupaj z Odborom za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, in sicer gospod Felice Ziza. Na seji s pooblastilom pa sodelujejo, in sicer Andrej Kos nadomešča poslanca Danijela Krivca in pa poslanec Franc Breznik nadomešča poslanca Jožeta Tanka.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje. Na tem mestu mi dovolite pojasnilo, da bo Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na podlagi pristojnosti, ki izhajajo iz 16. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja Predlog deklaracije o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji obravnavala kot zainteresirano delovno telo. Kot matično delovno telo pa bo omenjeni akt obravnaval Odbor za zunanjo politiko. Naj pa ob tem izrazim tudi zadovoljstvo, da vložitev predloga deklaracije tudi sledi drugemu sklepu 12. seje Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu z dne 10. decembra 2024, ki je Državnemu zboru priporočal, da sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji.

Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Predragu Bakoviću.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Pričenjam 26. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: kot sem prejel pooblastila za nadomeščanje in sicer poslanec Franc Kepa nadomešča poslanca Žana Mahniča. Poslanka Katarina Štravs nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanec Franc Medic nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca. Poslanka Vera Granfol nadomešča poslanca magistra Dejana Premika in pa poslanka Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanca Janeza Janšo.

Tudi sam pozdravljam vse navzoče in tudi vabljene!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red. In ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O OHRANITVI IN KREPITVI AVTOHTONE SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V REPUBLIKI AVSTRIJI.

S sklicem ste prejeli tudi gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog akta, mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, mnenje Zakonodajno-pravne službe, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s točko dnevnega reda: Predlog deklaracije o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji z dne 24. 4. 2025. Na podlagi drugega odstavka 129. člena Poslovnika Državnega zbora je rok za vlaganje amandmajev do začetka obravnave predloga akta. Ugotavljam, da do začetka obravnave predloga akta amandmajev nismo prejeli.

Na sejo so vabljeni tudi magister magistra Urška Klakočar Zupančič in moja malenkost v imenu predlagateljev, Urad predsednice republike, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Izseljensko društvo Slovenije, Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem, katero zastopa doktor Valentin Zima, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, katero zastopa gospod Bernard Sadovnik in pa Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, ki so se opravičili.

Vse prisotne ponovno lepo pozdravljam!

Za dopolnilno obrazložitev torej bi najprej sam povedal nekaj besed, potem pa podal besedo tudi predlagateljici, magistri Urški Klakočar Zupančič, tako da bi najprej za uvod povedal naslednje.

Državni zbor ima nosilno vlogo pri oblikovanju stališč do vseh zunanjepolitičnih vprašanj, kar med drugim določa tudi četrto poglavje Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije in prav tako ima Državni zbor ključno vlogo tudi pri določanju temeljne politike sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu, kar določa tretje poglavje, Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Predstavniki avtohtone slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji pogosto ob stikih s predstavniki Državnega zbora torej poslanci izpostavljajo včasih tudi premajhno aktivnost nas poslancev pri opozarjanju na položaj slovenske narodne manjšine. Nenazadnje smo se s tem soočili tudi ob obisku delegacije Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v, mislim da januarja letošnjega leta. tam lanskega leta, ja tako. Tam so nas predstavniki naše manjšine soočili s tem, da se neredko dogaja, da predstavniki avstrijske, predvsem avstrijske svobodnjaške stranke ob različnih priložnostih, na različnih mestih sprejemajo izjave, ki nekako niso v duhu deklaracije Združenih narodov o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim ali jezikovnim manjšinam. In prav tako tudi niso v duhu okvirne Konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih Sveta Evrope in tudi ne v duhu seveda 7. člena državne Pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, ki jamči manjšinske pravice Slovencem na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Ob tem so povedali, da na drugi strani pogrešajo tudi malce bolj proaktivno vlogo poslancev državnega zbora. Pri teh vprašanjih in seveda pogrešajo tudi kakšno izjavo državnega zbora, ki bi opozorila na položaj, s katerim so soočeni predstavniki naše manjšine tako na Koroškem kot tudi na Štajerskem. Tako smo seveda v skladu s sklepom, katerega je že omenila spoštovana sopredsedujoča, ki je bil na 12. redni seji, 10. decembra 2024 sprejet, na Komisiji za Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerim se priporoča Državnemu zboru, da sprejme Deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupščine v Republiki Avstriji. In tako smo to deklaracijo pripravili in danes je pred vami. Sprejem te deklaracije je seveda še toliko bolj pomemben ravno, zaradi obletnice, ki se ji približuje, torej 70. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe, ki bo 15. maja letošnjega leta. In ta jubilej ponuja priložnost za pospešen dialog med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o seveda, o uresničevanju pravic slovenske avtohtone narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem seveda v korist obstoja in tudi napredka. Hkrati pa me veseli, da lahko rečem, da smo se praktično vsi podpisali, vsi poslanci Državnega zbora podpisali pod ta predlog deklaracije. In da tudi s tem pokazali, da čeravno imamo morda v nekaterih pogledih zelo različna mnenja, pa smo si tukaj enotni in kar je tudi edino pravilno. In tudi veliko sporočilo tako nam kot seveda vsem ostalim in nenazadnje svetu. In zelo sem ponosen na to, da nam je to uspelo, da smo dejansko prepoznali pomembnost te geste, tega koraka in da lahko z veseljem ugotovim, da praktično tukaj nimamo nekih nasprotovanj.

Za uvod bi morda bilo toliko. Sedaj pa bi prosil predlagateljico, magistro Urško Klakočar Zupančič, da še ona poda uvodno predstavitev.

Še prej pa bi prebral eno pooblastilo in sicer poslanka doktor Tatjana Greif nadomešča poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca.

Spoštovana, izvolite.

Ja, najlepša hvala.

Spoštovani predsedujoči! Moja današnja predstavitev bo kratka.

Namreč, vsi poznamo besedilo deklaracije, poznamo tudi stanje naše avtohtone narodne manjšine in pa tudi avstrijsko državno pogodbo. Namreč, deklaracija o kateri se bo danes razpravljalo o tem glede te deklaracije, lahko razumemo, da je to eden od političnih dokumentov za katero upravičeno pričakujemo, da ne bo izgubila svoje teže, ampak naj se jo dojema in upam, da se jo bo tako dojemalo kot dramilo vseh, vsem Slovencem na obeh straneh meje, to se pravi tistih, ki živimo v Sloveniji, kot tistih, ki živijo v Republiki Avstriji, da slovenski jezik dejansko tako, tako so nam povedali, izginja tam, kjer je obstajal stoletja. To se pravi, naša narodna manjšina nas neprestano opozarja na pomembnost ohranjanja slovenskega jezika ne samo v zasebnem, ampak predvsem v javnem življenju. Vsebinsko sama deklaracija ne prinaša nič novega, je pa obelodanjena ob pravem času in predstavlja tudi dostojno sporočilo, da bomo kot država, torej Republika Slovenija reagirali, in tega se moramo držati, proti vsakršnim poskusom slabitve položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji, zlasti seveda tistim poskusom, ki imajo podstat že v premagani ideologiji nacizma. Republika Slovenija kot matična država mora še naprej delovati kot zaščitnica slovenske narodne skupnosti, seveda vseh narodnih skupnosti, skladno z mednarodnim običajnim in pogodbenim pravom ter v skladu z dunajsko konvencijo o nasledstvu držav glede pogodb je namreč Republika Slovenija nesporna naslednica, sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe, od katere bo kmalu minilo 70 let, kar si pa v dialogu priznava tudi Republika Avstrija pri vprašanju uveljavljanja pravic slovenske narodne manjšine. Za ohranjanje slovenskega jezika je pomemben predvsem vsakdanjik Slovenca na Koroškem. Torej, v katerem jeziku se bo pogovarjal pri zdravniku, v trgovini, na sodišču, na ulici. In deklaracija, o kateri se bo razpravljalo danes, je predvsem priložnost, da se vprašamo, kaj lahko še naredimo, da odpravimo odvisnost koroških Slovencev od vsakokratnih politik Republike Avstrije, še posebej v času, ko so skrajno desničarske politične stranke v vzponu v številnih evropskih državah, torej tudi v sosednji Avstriji. In zato je deklaracija pomembno, zelo pomembno simbolično dejanje. Je odločilno sporočilo slovenske politike in Republike Slovenije, da bo Slovenija v enakopravnem dialogu z Avstrijo tudi v prihodnje aktivna zaščitnica pravic slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem, ki jih določa 7. člen ADP oziroma avstrijske državne pogodbe. Želim si, da bi v našem Državnem zboru zmogli politično modrost. Jaz verjamem, da jo bomo in bomo deklaracijo podprli soglasno, saj bomo na ta način še najbolj učinkovito pokazali tako Slovencem doma, kot tudi na avstrijskem Koroškem, da vprašanja pravic narodnostnih manjšin niso tema, ki bi nas kakorkoli ideološko razdvajala. Jaz vam želim plodno razpravo. Nekako imam občutek, da si vsi, ki tukaj sedimo, želimo isto in to je ohranitev pravic slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem, učinkovito uveljavljanje njihovih pravic, predvsem seveda v izobraževanju, javnem življenju, sodstvu in da se bomo vsi tukaj trudili, da ohranimo ne samo slovenski jezik, ampak predvsem tudi možnost in zmožnost izražanja narodne identitete Slovencev, ki živijo na avstrijskem Koroškem. Vesela sem, da imamo pred seboj temo, ki nas združuje, ne razdvaja, kar pomeni, da smo kot narod zmožni enotnosti in da nas tudi zaradi tega tudi prihodnost ne bo veliko več razdvajala, ampak nas bo predvsem združevala. Najlepša hvala in želim plodno razpravo in seveda čimprejšnje sprejetje deklaracije tudi na plenarni seji Državnega zbora.

Hvala lepa za vašo uvodno predstavitev.

Sedaj pa sprašujem, želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni! V Zakonodajno-pravni službi smo predlog deklaracije preučili z vidika naših pristojnosti in k njeni vsebini nimamo pripomb. Hvala.

Hvala lepa.

Seveda zdaj sedaj sprašujem Vlado, če želi morda besedo državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje evropske zadeve? (Da.)

Doktor Melita Gabrič, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik Odbora za zunanjo politiko, gospod Baković, spoštovana predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, gospa Lep Šimenko! Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Uvodoma bi želela pozdraviti Predlog Deklaracije o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji, ki prihaja v simbolno pomembnem času, ko obeležujemo 70. obletnico avstrijske državne pogodbe. Predlagana deklaracija pošilja jasno sporočilo glede pomena, ki ga matična država pripisuje polnemu uresničevanju pravic slovenske narodne manjšine v Avstriji, kjer kljub nekaterim pozitivnim premikom ostajajo pomembne vrzeli. Na to so v peticiji, ki so jo posredovali Evropskemu parlamentu, opozorili tudi predstavniki slovenske manjšine na Koroškem. Naj poudarim, da je ohranitev in krepitev slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem, jezikovnem in čedalje bolj tudi gospodarskem prostoru med poglavitnimi ter neločljivimi in bistvenimi deli naše zunanje politike. Vlada in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve sta zavezana k stalnemu delovanju v podporo slovenski manjšini. Tako MZEZ v dialogu z avstrijskimi sogovorniki dosledno opozarja na položaj slovenske narodne manjšine in podpira njena prizadevanja za polno uresničitev pravic v skladu z določbami ADP in drugimi mednarodno pravnimi obveznostmi Avstrije. Na položaj slovenske narodne manjšine v Avstriji je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon opozorila, med drugim na nedavnem obisku v Avstriji, kjer je v pogovorih z novo avstrijsko zvezno ministrico za evropske in mednarodne zadeve / nerazumljivo/ 70. obletnico ADP izpostavila. Kot priložnost za okrepljeno zaščito slovenske manjšine in podporo njenemu obstoju. Slovenija odprta vprašanja slovenskih skupnosti v zamejstvu, s tem tudi v Avstriji, dosledno izpostavlja tudi v multilateralnih forumih, v okviru katerih so obravnavana vprašanja položaja in pravic narodnih manjšin. Pri tem posebej poudarjamo pomen pravice do izobraževanja v maternem jeziku za obstoj in razvoj narodne manjšine ter javno rabo slovenščine. V zaključku naj še enkrat pozdravim pobudo poslank in poslancev za sprejem deklaracije, ki je pomemben izraz naših skupnih naporov za podporo našim rojakinjam in rojakom ter njihovim pravicam v Avstriji. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo gospa Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Gospa predsednica, predsednica, gospa predsednica Državnega zbora, prav lep pozdrav, spoštovani poslanke in poslanci!

Zelo sem vesela, da se je ta skupna seja obeh odborov oziroma obeh delovnih teles zgodila in zelo vesela sem, da so tudi danes med nami predstavniki krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem. Bistvenega pomena je namreč, da so predstavniki manjšine čim bolj aktivno in čim bolj dinamično vključeni v vsakršni politični dialog v državi, ki zadeva njihove pravice in dejavnost. In prav prisrčen pozdrav vsem trem ter seveda tudi predstavnikom civilnodružbenih organizacij, ki se s temo Slovencev v zamejstvu in po svetu ukvarjajo v matični domovini. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namenja sistematično in stalno skrb slovenskima skupnostima na avstrijskem Koroškem in avstrijskem Štajerskem, seveda z osnovnim ciljem, ohranjati, nadgrajevati in širiti njihove dejavnosti ter jih podpirati. Nadgradnja je bila v preteklem obdobju še posebej uspešna in obsežna na področju gospodarstva in športa. Obetajo pa se tudi nove dejavnosti in nova povezovanja na področju kulture. Če hočemo, tako kot je poudarila predsednica Državnega zbora, ohraniti jezik, kulturo, identiteto v naših skupnostih v sosednjih državah moramo predvsem poskrbeti za to, da te skupnosti ostanejo močne, povezane, aktivne in usmerjene v prihodnost. To je osnovno poslanstvo urada kot povezovalca in usklajevalca dejavnosti. Seveda pa je to predvsem poslanstvo Republike Slovenije in izrazito medresorska tema, kar mislim, da se v zadnjem obdobju zelo dobro kaže tudi z odličnim sodelovanjem urada z drugimi resorji, predvsem z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve. Lepo pozdravljam kolegice in ostale kolege iz ministrstva, z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, za gospodarstvo, turizem in šport ter seveda za kulturo. Je pa tako, da je glavni nosilec vseh teh dejavnosti vendarle skupnost sama. In mislim, da tu imamo res veliko srečo, da poleg štirih krovnih organizacij delujejo še številne zveze in posamična društva, ki so tako na avstrijskem Koroškem kot na Štajerskem izjemno aktivna, v zadnjih letih tudi med seboj vse bolj povezana, usklajena in sistematična in ciljno usmerjena v svojih prizadevanjih. In mislim, da je že omenjena peticija v Evropskem parlamentu samo eden od izrazov te res premišljene in močne dejavnosti naše manjšine, za katero, ponavljam, smo lahko v Republiki Sloveniji res izjemno hvaležni. Ob podpori dejavnosti pa seveda tudi urad sodeluje v sistematičnem, kompleksnem dialogu o spoštovanju in ohranjanju pravic slovenske manjšine z oblastmi, ne le na nacionalni in to se mi zdi zelo pomembno poudariti, temveč tudi na regionalni oziroma deželni in na lokalni ravni. Prepričana sem, da ta deklaracija v tem trenutku v tem jubilejnem letu gotovo pripomore k temu, da se bo ta dialog nadgradil in okrepil. In dialog je edina možna pot. Mislim, da se vsi zavedamo in da se moramo zavedati, da je ohranjanje in krepitev manjšin, vseh manjšin, eden od temeljev tega, da ohranimo Evropo demokratično, odprto, svobodno, kakršno si želimo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve? (Da.)

Gospod Gregor Korede, izvolite.