Vsem en lep pozdrav, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vsi vabljeni!

Začenjam z 28. sejo Odbora za finance. Obveščam, da na seji kot nadomestni član odbora sodeluje Vera Granfol namesto Andreje Živic.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora in članice in člane obveščam, da ste 11. 4. prejeli predlog za razširitev z a1. točko dnevnega reda seje odbora. to je osnutek letnega poročila o napredku 2025. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu samo za širitev? (Ne.) Zaenkrat ne, se mi je zdelo, ja. Ali želijo svoje stališče o predlogu predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ne vidim želje.

In prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z ena točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 11 jih je glasovalo za in nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev z a1. točko sprejet.

V skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika bi predlagala, da odbor najprej obravnava 1. točko, nato pa a1. točko dnevnega reda. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje navedeno širitvijo ter s spremenjenim vrstnim redom obravnave posameznih točk.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJE O IZVAJANJU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Vlada je informacije Odboru za finance posredovala 6. 3. 2025. Na podlagi sklepa odbora, sprejetega na 8. seji dne 24. 3. 2023, s katerim je odbor Vladi predlagal, da mu o realizaciji načrta za okrevanje in odpornost četrtletno poroča.

K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, Ministrstva za finance in Urada za okrevanje in odpornost.

Kot dodatno gradivo ste prejeli tudi predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost številka 3. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka, magistra Saša Jazbec.

Spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Od zadnje predstavitve izvajanja načrta za okrevanje in odpornost na tem odboru letos januarja se vlada osredotoča na dve ključni nalogi. Ena je priprava četrtega zahtevka za plačilo in druga dokončna uskladitev tretje spremembe načrta, ki je bila uradno posredovana na Evropsko komisijo pretekli teden. Glede četrtega zahtevka Vlada načrtuje, da ga bomo poslali Evropski komisiji do poletja. Natančna časovnica in sestava bosta odvisni od izpolnjevanja mejnikov in ciljev na petem in šestem obroku za nepovratna sredstva in na tretjem obroku za posojila. Kot ste seznanjeni, so predstavniki ministrstev nedavno s sindikati in delodajalci podpisali dogovor o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je pomemben korak za dosego drugega od treh mejnikov spremembe pokojninske zakonodaje v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Posredovanje predloga sprememb tega zakona Državnemu zboru je zadnji od 11 mejnikov petega obroka za nepovratna sredstva, ki še ni izpolnjen. Od zadnjega poročanja je bil na tem obroku nedavno izpolnjen mejnik začetek veljavnosti podzakonskih aktov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Beležimo tudi napredek na šestem obroku za nepovratna sredstva, kjer je po zadnjih ocenah ministrstev izpolnjenih 12 od 16 mejnikov. Od zadnjega poročanja na tem odboru je bil izpolnjen mejnik Objava javnega razpisa za projekte za postavitev polnilne ali oskrbovalne infrastrukture. Odprti so, kot ste nedvomno prebrali v poročilu, še štirje mejniki: vzpostavljen in operativen kompetenčni center, center za kadre. Potem začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa. Ta predlog je na poslanskih klopeh. Tretji, začetek veljavnosti sprememb Zakona o urejanju trga dela. Vladna izhodišča za spremembo tega zakona so bila prejšnji teden posredovana posebni delovni skupini Ekonomsko-socialnega sveta. In pa četrti, so strokovni in vodstveni delavci z opravljenim usposabljanjem za pridobitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj. Mejnik je predmet procesa tretje spremembe. V tem tretjem obroku za posojila je pa edini mejnik začetek veljavnosti Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, zakon je stopil v veljavo. Ampak da bo mejnik ustrezno vsebinsko izpolnjen, mora vlada ustrezno urediti še področje plačil za vodne pravice, dodeljene na podlagi vodnega dovoljenja. Vlada bo v četrti zahtevek vključila samo tiste obroke, ki bodo imeli izpolnjene vse pripadajoče mejnike in cilje. Saj le tako lahko zagotovimo maksimalen priliv evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Zdaj, če pojasnim še na kratko tretjo spremembo Načrta za okrevanje in odpornost. S ciljem optimizacije izvajanja in s tem koriščenja evropskih sredstev je vlada prejšnji teden potrdila predlog tretje načrta in ga posredovala v Bruselj. Predlogi spremembe v bistvu bistveno ne odstopajo od prvotne verzije načrta, ampak določene ukrepe spreminjamo na način, ki bo omogočal maksimalno koriščenje predvsem nepovratnih sredstev, to je tisti ključni cilj. Finančni obseg razpoložljivih nepovratnih sredstev tega mehanizma ostaja nespremenjen, to je 1,61 milijarde evrov. Zmanjšujemo pa v tem predlogu predviden obseg posojil, in sicer z 1,07 milijarde na 600 13 milijonov evrov. Za naložbe, ki so predvidene za nepovratno financiranje in pri katerih pristojna ministrstva ocenjujejo, da jih ni več mogoče izvesti na način in v časovnih rokih, predvidenih v izvedenem sklepu tega načrta. Vlada predlaga, da se izvedejo v prilagojenem obsegu. Razlika nepovratnih sredstev, ki pa s tem nastane, se pa preusmeri na druge naložbe načrta, ki se bodo lahko izvedle v večjem obsegu. Če povem čisto po domače, kot smo že večkrat komunicirali v prvotnem načrtu je bilo načrtovanih kakšno število mladih se mora zaposliti za nedoločen čas. Ampak enostavno, ker se je stopnja brezposelnosti mladih v tem obdobju tako znižala enostavno bazen ni več dovolj velik, da bi lahko izpolnili ta konkreten mejnik. In ker mejnik ne bo izpolnjen v celoti bomo pač prilagodili. Znesek, ki ga bomo dobili kot država nepovratno za ta mejnik in ta preostali denar do ovojnice, da tako rečem, prerazporedili na druge namene. Bomo lahko to pojasnili še bolj natančno potem na konkretnih primerih. Za del sicer izvedljivih naložb, ki ne bo izveden v okviru načrta ministrstva, načrtujejo nadaljevanje izvajanja z drugimi finančnimi viri, na primer s pomočjo nepovratnih kohezijskih sredstev. Primera takšnih projektov sta Nacionalni center za koordiniran odziv na podnebno pogojene nesreče na Igu in pa pod Center za usposabljanje modularnih enot za odziv na poplave v Murski Soboti. Zaradi objektivnih okoliščin vlada predlaga tudi prilagoditev izvedbe naložbe za učinkovitejšo obravnavo nalezljivih bolezni. Skupna vrednost za izvedbo ukrepa ostaja enaka, to je 70 milijonov evrov. Vlada predlaga, da se v okviru načrta izvede dograditev infekcijske klinike v UKC Ljubljana do tretje gradbene faze, vključno z nekaterimi spremljajočimi deli. Dokončanje gradnje in nakup opreme pa je v tem trenutku predviden za financiranje s pomočjo integralnih sredstev. Preostanek sredstev, razpoložljivih za izvedbo naložbe, je po predlogu spremembe predviden za financiranje nakupa štirih linearnih pospeševalnikov za UKC Maribor. Tudi del naložb, ki so bile predvidene za posojilno financiranje. Vlada predlaga, da se del njih izvede s pomočjo drugih finančnih virov oziroma se njihova vsebina prenese na naložbe, predvidene za nepovratno financiranje. Iz načrta se tako izloči del nadgradnje železniške postaje Ljubljana, in sicer osrednjega dela oziroma sklopa b in c. To predstavlja zmanjšanje posojil za 205 milijonov evrov in ta del projekta je zdaj predviden za izvedbo s pomočjo nepovratnih kohezijskih sredstev. Zaradi neizvedljivosti celotnega projekta v časovnem okviru NOO se zmanjšuje tudi obseg projekta obnove bohinjske in koroške železniške proge. V okviru NOO je predvideno posojilo, posojilno financiranje 19 kilometrov prej 54 v višini 76 milijonov evrov namesto prej 190 milijonov. Iz posojilnega dela se bo na nepovratni del preneslo 25 milijonov evrov za financiranje železniške proge Brezovica Preserje Borovnica v dolžini 8 kilometrov. Spreminjamo tudi naložbo za ozelenitev izobraževalne infrastrukture. Za izvedbo ukrepa se po novem predvideva 68 milijonov evrov prej 40 nepovratnih sredstev in pa 58 milijonov posojil. Povečujejo se sredstva za izvedbo projekta izgradnje kampusa Vrazov trg, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Vrednost EU financiranja je zdaj ponovno takšna, kot je bila v prvotnem NOO. Na nepovratni del se prenaša tudi vir financiranja šestih projektov novogradnje in prenove srednjih šol v vrednosti 15 milijonov evrov. v tej spremembi naslavljamo tudi naložbe za zmanjševanje poplavne ogroženosti, zvišujemo nepovratna sredstva in znižujemo posojila. Za izvedbo ukrepa se po novem predvideva 51 milijonov nepovratnih sredstev in 171 milijonov posojil, kar je približno 55 milijonov manj kot prej. Zaradi različnih razlogov se zamika izvedba nekaterih projektov, na primer, zaradi problematike odkupa zemljišč, dolgotrajnega usklajevanja projektnih rešitev glede na pogoje soglasodajalcev za umeščanje v prostor in pa dolgih postopkov izvedbe javnih naročil. Za izvedbo dela naložbe naj bi ministrstvo iskalo druge vire, tudi nepovratna kohezijska sredstva.

Predlog spremembe bo do formalne odobritve s strani komisije predmet nadaljnjega usklajevanja, torej med komisijo in ministrstvi odgovornimi za izvajanje načrta, zato bo lahko končna različica te spremembe načrta drugačna od posredovanega predloga komisiji. Dokončno potrditev tega vlada pričakuje predvidoma do poletja. Zdaj pa še, NOO v številkah. To uvodno predstavitev bi pač rada zaključila s tem in pa tudi s tem, da poudarim koliko v bistvu truda in prizadevanja in dela vseh deležnikov vključenih v izvajanje načrta je potrebnih za vsako posamezno kljukico v tem programu. Torej do danes, smo posredovali v Bruselj tri zahtevke za plačilo: prvi do četrti obrok za nepovratna sredstva in prva dva obroka za posojila. Iz Bruslja smo prejeli milijardo in sto, od tega 673 milijonov nepovratnih sredstev in 426 milijonov posojil. Od te milijarde sto, ki smo jo prejeli iz Bruslja, je država končnim prejemnikom za uspešno izvedene projektne aktivnosti že izplačala 820 milijonov evrov. Ministrstva so do zdaj izvajala 1200 projektov, mislim, del teh projektov je še v teku, številni so pa že zaključeni. Mogoče samo spet za občutek, kaj se izvaja iz tega denarja. Vseslovenski center za požare v naravnem okolju v Sežani, v katerem naj bi v prvem letu delovanja izobrazili tisoč ljudi po specialnem programu, prilagojenem za zaščito in reševanje. Potem, tik pred otvoritvijo Evropske prestolnice kulture, je bila zaključena nadgradnja železniške postaje v Novi Gorici. V Novem mestu in v Pivki so zaključili projekta, ki občinama zagotavljata dodatna neprofitna stanovanja in pa zaključena je prenova prostorov v gradu Podsreda. In še bi lahko naštevala. Od skupno 203 mejnikov in ciljev iz Načrta za okrevanje in odpornost je po oceni ministrstev izpolnjenih 99. Evropska komisija je do zdaj dala kljukico na 64 in ocenila, da so vsi zadovoljivo izpolnjeni. Od vseh mejnikov jih je 69 povezanih z izvedbo reform. Po oceni ministrstev je reformni del izpolnjen 68 odstotno. Dejstvo je, da se okno, časovno okno za izvedbo ukrepov se počasi zapira. Skladno z evropsko uredbo, je treba vse aktivnosti, torej vse reforme, vse naložbe, zaključiti do 31. avgusta 2026. Izplačila državam članicam pa morajo biti izvršena do 31. decembra prihodnje leto. Da bi bilo to mogoče, moramo zadnji zahtevek za plačilo v Bruselj posredovati do 30. septembra 2026. Se pravi, reforme in naložbe morajo biti zaključene do konca junija 2026.

Kot država si seveda zdaj ne moremo privoščiti upočasnitve, mi delamo na polno. Izvajanje načrta presega mandat tako pretekle kot te vlade in uspešnost izvedbe bo rezultat, kot rečeno že večkrat, naših skupnih prizadevanj. Toliko za uvod z vladne strani. S kolegi iz vseh pristojnih resorjev smo vam kot vedno na voljo za dodatna pojasnila. Hvala.

Najlepša hvala.

Želi mogoče besedo še predstavnik Urada za okrevanje in odpornost? (Ne.)

Tako odpiram razpravo o obravnavanem gradivu. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Rado Gladek, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednica.

Prav lep pozdrav, pozdrav vsem predstavnikom Vlade!

Ja, kot je, kot je državna sekretarka na koncu svoje predstavitve ponazorila, časovno okno se zapira, imamo, imamo še, lahko rečemo dobro leto dni, da izpolnimo svoje zaveze, ki so pač potrebne oziroma katerih izpolnitev je potrebna, da bi počrpali ta sredstva, ki so nam namenjena. Ampak se mi zdi, da glede na številke, sicer sekretarka je bila, se mi zdi kar optimistična, ampak na številke, ki so pred nami, pa glede na celo časovno okno, če temu tako rečem, se pa bojim, da bomo težko izpolnili te zaveze. Zdaj, če začnem, če začnem na začetku oziroma na tej, recimo temu tretji strani tega poročila ne, kjer je lepo napisano, da smo do zdaj, da smo do zdaj na 41 procentih koriščenja sredstev. Se pravi, leto, leto dni, dobro leto dni do konca, mi pa nismo še niti na polovici, kar se tiče koriščenja sredstev. Zato, je čisto enostavno vprašanje. Je razlog za optimizem oziroma smo lahko optimistični, da bomo, kot ste rekli, do junija naslednje leto zaključili z vsemi reformami in imeli, bi rekel, vse argumente do Evropske komisije, da smo, da smo upravičeni do teh sredstev? Je realno pričakovati, da bomo, da bomo počrpali še 1,6 milijarde do, recimo temu, konca leta 2026, če smo, kot sem rekel oziroma kot ste sami zapisali, komaj na slabi, na slabi polovici? Jaz se bojim, kljub trudu, kot ste omenili, da se različne službe trudijo in vlagajo ogromno napora, da bi, da bi te cilje dosegli. Se pa bojim, da je mogoče ta optimizem vseeno malo prevelik oziroma da bo treba vložiti še mnogo več truda, da te stvari dejansko izpolnimo oziroma dokončamo.

Zdaj, če grem potem kar strukturirano naprej. Recimo tukaj na peti strani spet podatek, da smo do 14. februarja 2025 počrpali oziroma dobili 28 procentov, 28,4 odstotka razpoložljivih sredstev. In čisto enostavno vprašanje, zakaj je bila realizacija izplačil v q1 komaj 22 milijonov evrov, če je bilo načrtovanih sto, slabih 150 milijonov evrov. Gre za ogromne razlike med načrtovanjem in realizacijo. In kot sem že prej povedal, bi rekel, to nas navdaja z optimizmom, da bomo v tem kratkem času toliko pospešili oziroma toliko dodatnega truda lahko vložili, da bomo vse te stvari realizirali.

Zdaj, govora je sicer v Državnem zboru še ne, kar se tiče pokojninske reforme. Zdaj, če prav razumem, za prvi obrok v tem letu je z vaše strani zadosti, da pač pošljete predlog oziroma tako, pokojninske reforme, ki ste jo sicer uskladili s socialnimi partnerji, čaka nas pa pač še sprejetje v Državnem zboru, kar se, kar se naj bi zgodilo, kakor sem, bom rekel, bolj iz medijev razbral jeseni letos, če prav razumem. Zato tudi tukaj vprašanje, ne samo kar se tiče pokojninske reforme, ampak tudi reforme trga dela in dolgotrajne oskrbe, ali imamo vse pripravljeno oziroma je realno pričakovati, da bodo vse te reforme, ki so pač potrebne, sprejetje katerih je potrebno za izplačilo petega in šestega obroka v letošnjem letu, ki jih naj bi vložili, ali bodo vse te reforme dejansko sprejete oziroma pripravljene do te mere, da jih bomo lahko v Državnem zboru obravnavali in potrdili in hkrati s tem izpolnili pogoje za izplačilo teh, bi rekel, teh dveh obrokov, ki jih napovedujete za to leto.

Potem pa še mogoče malo, malo bolj par konkretnih vprašanj glede samih projektov. Tukajle sem gledal na 14. strani, če se ne motim, ja, e-Identiteta podjetij.

Zakaj ste predlagali izločitev cilja, če ste pa v začetnem načrtu jih ocenili kot ključni in da so izvedljivi. To je, bom rekel, povezano tudi z digitalizacijo, o kateri je polno besed, a ne, očitno se nam pa stvari lomijo potem, ko je treba določene stvari, določene stvari izpeljati. In to je eden od takih projektov, ki ste ga sami ocenili, da je ključen, in da je izvedljiv in ste ga zdaj tudi sami sami umaknili.

Potem imamo Zakon o gospodarskih družbah, ki še vedno ni uveljavljen, čeprav je bil sprejet sprejet decembra 2024. Govorimo o nujnem zakonodajnem postopku, kar je v tem Državnem zboru, v tem mandatu, bom rekel, kar praksa, postopek se pa vleče že več kot štiri mesece. Zakaj, zakaj, kje se stvari zatikajo?

Potem imamo nujno še eno vprašanje glede nujne medicinske pomoči, ki je še vedno v fazi zbiranja podatkov, okrog okrog te nujne medicinske pomoči je tudi veliko govora in ali imamo sploh merljiv učinek, bi rekel, teh sprememb oziroma kaj nam bo, kaj nam bo to, kaj nam bo to prineslo. Potem pa še še eno vprašanje oziroma ne, to sem pa mislim, da že, to sem pa mislim, da je že vprašal, kar se tiče izkaznic podjetij, tako da tukaj bi se na tej točki ustavil, pa bi mogoče potem še, če bo, če bo potreba oziroma bodo še kolegi najbrž imeli vprašanja, pa če bo potrebno, bo še kaj dodal.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Če ne, potem bi jaz…

Se opravičujem, Lucija Tacer, izvolite.

Hvala predsednica.

Jaz bi čisto na kratko, ker je državna sekretarka tudi v predstavitvi omenila ta zaposlovanja mladih za nedoločen čas, če bi vseeno lahko obrazložili, zakaj je prišlo, kolikor vidim, v bistvu do nekega polovičnega doseganja načrtovanega plana in saj razumemo, da so kazalniki dobri, bili gospodarski, ampak da nam malo bolj obrazložite, ker vseeno je nekaj drugega, če dobiš za nedoločen čas, kakor pa samo, če si zaposlen. Tako da, hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo? (Da.)

Ja, izvolite, gospod Tomaž Lisec.

Ja, lep pozdrav vsem skupaj, hvala za besedo.

Moram priznati, da sem si oba dokumenta zelo natančno pregledal. Sicer me je tukaj v prvem gradivu najprej zmotilo, ko je bilo premalo konkretnih zadev objasnjenih, ampak so potem v nadaljevanju pri teh spremembah ukrepov nekatere zadeve pojasnjene, in tukaj bi se navezal na kolega Rada, da me določene stvari zelo skrbijo, kajti konec junija 2026 je vsak dan bližje. Bi se pa navezal na par sprememb, najprej iz tega prvega dokumenta, tukaj piše znižanje vrednosti ukrepov na strani 11 tega dokumenta, ki ima 13 strani. Pa me je zmotilo oziroma dve stvari sta me zmotili tukaj. Naziv ukrepa Nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebne pogojene nesreče. Znižanje vrednosti 49 milijonov evrov in pa projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter njene ponovne uporabe 3,9 procentov. Zdaj, če sem prav razumel gospo državno sekretarko, se pač določena sredstva spreminjajo, gredo iz konkretnih sredstev v posojila. Tako da bi morda glede teh dveh projektov bilo potrebno povedati malo več, zakaj se te zadeve spreminjajo.

Moram pa se tudi navezati na kolega Radota, da ko berem te ključne poudarke, skratka, da smo zaenkrat dobili izplačanih samo 28,4 procente razpoložljivih sredstev. In na primer sedaj, ko bi morali v zadnjem letu dati iz pete v šesto prestavo, pa beremo, citiram: Za prvi kvartal leta 2025 so nosilni organi napovedali izplačila v višini 149 milijonov evrov. Realizacija do 14. februarja znaša 22 milijonov evrov oziroma slabih 15 procentov načrtovanih izplačil Za prvi kvartal. Vem, da vemo, kaj pomeni kvartal. Ampak jaz upam, da posamezna ministrstva niso imeli novoletne počitnice vsaj tam do 20. januarja, ampak so veliko prej začeli delati. Torej me zanima, zakaj je bila realizacija izplačil v prvem kvartalu do sedaj samo 22 milijonov oziroma slabih 15 procentov? To dvoje bi imel.

In pa še zadnje, malo me skrbi, ko sem tukaj bral te ključne cilje. Vedno zastrižem z ušesi, ko slišim, pokojninska reforma, dolgotrajna oskrba, trg dela. Tukaj je celo napisano, da bi morali biti v prvi polovici leta sprejeti vsi podzakonski predpisi na področju dolgotrajne oskrbe, pa me morda zanima, ali je kdo od tukaj danes vabljenih zmožen odgovoriti, kakšno je stanje na področju dolgotrajne oskrbe. Skratka, strah me je, da tudi zaradi neizpolnjevanja ciljev na tem segmentu ne bomo dobili dovolj sredstev iz načrta za okrevanje, ki smo si ga zastavili v prejšnji vladi. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, bi dala besedo Ministrstvu za finance in potem pa po področjih, lepo prosim, če bi podali lahko obrazložitve.

Hvala lepa za vprašanja.

Se mi zdi, da to vajo vedno ponovimo, da pravite, da smo na vladni strani, da smo optimistični, da vi ste pa zaskrbljeni. V bistvu bi zdaj takole začela, mi smo zdaj naredili en resen pogled, saj ne, da bi prej delali neresne preglede, ampak enostavno je zdaj konec tega načrta tako blizu, da se ne moremo več slepiti, kaj bo, pa kaj ne bo narejeno. Zato smo se usedli z vsemi resorji večkrat, ne samo enkrat, in šli mejnik po mejnik, projekt po projekt skozi. Torej, na reformni strani nimamo možnosti prilagajanja programa reforme, take kot so bile zaveze na tej strani reform sprejete, take bomo morali izpolniti. Medtem ko pri posameznih projektih je pa seveda možnost prilagajanja. In s tega vidika je treba tudi današnji dve točki dejansko obravnavati skupaj. In jaz bi rekla tako, da v tem prvem delu ali pa v teh prvih dveh tretjinah izvajanja tega načrta je bil ključen ta reformni del. In zato se vam zdi ali pa zato v bistvu te investicije, torej financiranje investicijskega dela mogoče zaostaja za neko linearno časovnico, če želite.

Zdaj številke, ki ste jih omenjali, če jih zdaj pogledamo skupaj, da bomo šli zdaj v zmanjšanje tega dela posojil, potem bomo iz 41 procentov, zdaj pravimo, zdaj komuniciramo, da smo od razpoložljivih, se pravi od vsote povratnih in nepovratnih, da smo dobili v državo 41 procentov razpoložljivih sredstev. Če bomo zdaj izvedli to spremembo v načrtovanem obsegu, v bistvu bo samo zaradi tega bomo na 49 odstotkih, ker smo zdaj pogledali, kje smo, kaj lahko naredimo do konca trajanja načrta za okrevanje in odpornost. In tukajle smo, če se primerjamo z drugimi državami, smo nekje na polovici, smo nekje na 15. mestu po črpanju tega načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj, kot rečeno, dejstvo je, da je ta investicijski del, investicijski del ostal za drugo polovico. Dejstvo je, da se je tukaj šlo v novogradnje. Mi imamo medicinsko fakulteto, mi imamo veterinarsko fakulteto, mi imamo protipoplavno obnovo, mi imamo plazove, vodooskrbo na tem investicijskem delu, to so zdaj te ta veliki, da rečem, projekti in te bodo in to smo pač vedeli od začetka, da pač, ker so bili pripravljeni, kot so bili pripravljeni, ker to pač traja, papirologija pridobivanja soglasij, izvedba javnih naročil, da bodo izvedeni pač proti koncu tega načrta in v tem se ne razlikujemo bistveno od drugih držav. Mogoče v toliko, da imamo ogromno majhnih projektov, pa da so šle mogoče kakšne druge države v kakšne večje projekte in imajo mogoče v tem potem kakšno prednost. Drugače pa mi seveda še vedno verjamemo v reforme, da jih bomo izvedli in v te investicije, ki so zdaj v prenovljenem načrtu, ne bom, no, v glavnem, da bodo dejansko te pa zdaj izvedene. To vajo, kot rečeno, smo ponavljali večkrat. Zdaj, glede samega načrtovanja, dinamike, načrtovanja po letih, bodo mogoče moji kolegi vam lahko bolj jasno povedali, zakaj so napovedali 150 milijonov, pa jih v bistvu potem približno polovico toliko v prvem kvartalu izplačali, da vam lahko pojasnijo pač kakšne so dejanske ovire na terenu, da ne gre tako, kot planirajo.

Glede samih, glede, gospod Gladek, to, kar ste omenili, glede dolgotrajne oskrbe so, je, kar se tiče torej zakonskih in podzakonskih aktov, so sprejeti. Bo seveda kolega moj, vam povedal še bolj jasno, ampak ta reforma je, kar se tiče naših zavez iz tega načrta je kljukica, da tako rečem. Medtem ko ste omenjali pokojninsko reformo, pokojninska reforma je pa imela tri mejnike. Prvi mejnik je bil, ko je bil poslan osnutek, torej socialnim partnerjem, drugi mejnik je, ko to, ko ta zakon sprejme Vlada in tretji mejnik je, ko ga potem sprejmete v Državnem zboru. Tako da, v tem mejniku zdaj je, kot rečeno, ko ga Vlada sprejme, bo mejnik za peti obrok, katerega nameravamo poslati v Bruselj pred poletjem, izpolnjen.

Zdaj, gre za konkretne, za konkretne številke, za konkretne probleme predlagam, da gremo zdaj po resorjih pa potem lahko, če bo treba, naredimo še en krog. Hvala.