10. nujna seja

Odbor za gospodarstvo

15. 5. 2019
podatki objavljeni: 15. 5. 2019

Transkript

Spoštovane članice in člani odbora, vabljeni in ostali vabljeni vsem skupaj lep pozdrav. Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za gospodarstvo, ki jo bom vodil po pooblastilu predsednika Odbora za gospodarstvo, ki je danes odsoten. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in ker v poslovniško določenem roku ni bilo predlaganih sprememb je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajam na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA ZA SKLEP SVETA O DOPOLNITVI POGAJALSKIH SMERNIC ZA RAZVOJNO AGENDO IZ DOHE GLEDE VEČSTRANSKIH POGAJANJ O PRAVILIH IN OBVEZAH NA PODROČJU ELEKTRONSKEGA TRGOVANJA, EPA 580-VIII, EU U 926. Predlagatelj stališča Republike Slovenije je Vlada.  Odbor je matično delovno telo za obravnavo te točke, ki jo bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.  Predstavnika Vlade prosim za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Besedo ima državni sekretar mag. Aleš Cantarutti.
Matej Tašner
PODPREDSEDNIK SONIBOJ KNEŽAK
Spoštovani, hvala za besedo. Treba je poudariti, da se lahko pod benigno retoriko pogajanj o novih pravilih in obvezah na področju elektronskega trgovanja skrivajo škodljive intence in interesi nekaterih vodilnih držav z ZDA na čelu ter vodilnih multinacionalk, ki napovedujejo korenite spremembe pravil mednarodnega trgovanja z nadaljnjo liberalizacijo, ki bi tehnološkim gigantom zagotovila nove priložnosti ustvarjanja dobička na račun omejitve javnega nadzora in nacionalnih regulacijskih okvirov.  V Levici zato ne moremo podpreti stališča Slovenije, ki načeloma podpira dopolnitev smernic za pogajanje Sveta EU, v katerih pa je eksplicitno izražena intenca po liberalizaciji trgovine s storitvami in blagom, in sicer z zmanjšanjem omejitev dostopa do trga in nacionalna obravnava v sektorjih, ki so neposredno pomembni za omogočanje elektronskega trgovanja, zlasti telekomunikacijske storitve ter računalniške in sorodne storitve. Čista liberalizacija elektronskega trgovanja bi bila recept za okrepitev monopolizacije digitalnega sektorja, ki je že sedaj monopoliziran s strani peščice velikih multinacionalk kot so APPLE, GOOGLE, EMZ in Mikrosoft. To je v nasprotju z deklariranimi cilji Evropske komisije, Sveta EU in Slovenije, ki zatrjujejo, da so napovedane spremembe v interesu malih in srednjih podjetij. Ta bodo namreč na globalnem trgu digitalnih storitev težko konkurirala prevladujočim tehnološkim gigantom.  Srednjem tehnološkim gigantom bo omogočena dodatna širitev spornih poslovnih modelov ter olajšan dostop do globalnega trga. Lažje bodo dostopali do osebnih poslovnih podatkov in lažje se bodo izogibali plačilu davkov.  Odprava carin in administrativnih ovir pri čezmejnem trgovanju ne bosta odpravila monopolov. Npr. Facebook svojo monopolno pozicijo ohranja že zato, ker so oziroma smo na Facebooku že skoraj vsi in ga uporabljamo. Zagon novega socialnega omrežja, četudi bi bilo enako kvalitetno in uporabno kot Facebook, bi oteževala zahteva po kritični masi uporabnikov, ki bi storitev sploh naredil uporabno. V današnjem gospodarstvu pa je ta efekt mreže še močno okrepljen z zbiranjem in analizo podatkov. Facebook iz obstoječe baze podatkov uporabnikov črpa podatke, jih analizira in uporablja za izboljšanje svoje storitve. Se pravi, da če bi se pojavil nekdo novi na trgu, ki bi želel konkurirati Facebooku, tako obraz? do dostopa v Facebookovo bazo podatkov o uporabnikov sploh ne bi mogel ustvariti primerljivo kvalitetne storitve.  Podobno je pri spletnem iskanju. Google je svoj začetni uspeh utemeljiv na kvalitetnem algoritmov za razvrščanje rezultatov iskanja. A danes primerljive kvalitete rezultatov ni več mogoče doseči brez dostopa do Googlove baze podatkov o preteklih iskanjih. Zbiranje in analiza podatkov tako ustvarjata pogosto nepremagljivo oviro za vstop novih igralcev na trg. Zbiranja in analiza podatkov torej omogočata izboljšavo kvalitete storitve in s tem lastnikom podatkov omogočata monopolizacijo trga, novim podjetjem pa onemogočata vstop na trg. A to ne pomeni zgolj, da je Google naredil najboljši iskalnik in si zagotovil monopolno pozicijo na trgu spletnega iskanja, temveč mu zbrani podatki omogočajo tudi prevzem novih spletnih trgov. Prav zato liberalizacija trga ni magična rešitev za mala in srednja podjetja, temveč voda na mlin največjim podjetjem, ki so že uveljavljena. Velika digitalna podjetja že sedaj sledijo kot nesporni globalni prvaki neplačevanja davkov. APPLE, ki je eno največjih in najdobičkonosnih podjetij na svetu, je po oceni raziskave z leta 2018, v letih 2015-2017 v EU, kjer je prodal največ svojih izdelkov, plačal zgolj 0,7 % davka na dobiček. Na račun davčnih odpustkov digitalnih multinacionalkam tako prihaja do ogromnega izpada sredstev v proračunu držav, ki svojim državljanom zato vedno težje zagotavljajo kvalitetno zdravstvo, šolstvo in osnovne socialne storitve.  Prikrajšana so tudi nacionalna podjetja, ki proizvajajo fizično oprijemljive izdelke. Digitalna podjetja se namreč lažje izognejo plačevanju davkov, saj je dobičkov od neoprijemljivih digitalnih storitev lažje fektivno seliti v jurisdikcije, kjer ne poslujejo oziroma ustvarjajo vrednosti, kjer je obdavčitev nizka ali pa jo ni. Digitalna podjetja se v primerjavi s tradicionalnimi podjetji veliko lažje poslužujejo manipulacije s transfernimi cenami. Multinacionalke ponarejajo cene, po katerih njihove podružnice kupujejo lastne izdelke ali storitve druga od druge. V isti korporaciji tako podružnice iz Irske ali Luksemburga zelo drago prodajajo blago in storitve lastnim enotam v Franciji ali Nemčiji. Dobički se tako zabeležijo v davčnih oazah, izgube pa v velikih evropskih gospodarstvih, kjer je obdavčitev razmeroma visoka.  Tradicionalna podjetja, ki si prodajajo precenjene oprijemljive izdelke, davčne uprave lažje sledijo. Digitalna podjetja pa pri manipulacijah s transfernimi cenami patentov, logotipov, blagovnih znamk in programov, ne tvegajo skoraj nič, saj je vrednost njihove aktive težje oceniti. Zato pri utajah davkov danes prevladujejo podjetja nove digitalne ekonomije kot so APPLE, AMAZON in GOOGLE. Posledica teh praks na državnem proračunu so katastrofalne. Študije ocenjujejo, da samo zaradi manipulacije s transfernimi cenami v ZDA prihodek iz davka na dobiček manjši za več kot 30 %.  Iz teh razlogov smo tudi v Levici sklicali nujno sejo Odbora za finance o uvedbi davka na digitalne storitve v Sloveniji in EU, ki bo na sporedu jutri v četrtek. Predlagali smo sklep, da Vlada Republike Slovenije do 1. 9. 2019 Državnemu zboru posreduje predlog o davku na digitalne storitve, ki bi stopil v veljavo 1. 1. 2020. Pogajanja, ki si prizadevajo za dodatno liberalizacijo trga, ki je že danes med najbolj liberaliziranim trgi na svetu, bi lahko resno otežila regulacijo digitalnih multinacionalk na davčnem področju, h katerem bi se morala prizadevati tudi Slovenija.  Na agendi pogajanj bodo pod vprašaj postavljene tudi zahteve o prisotnosti oziroma davčni rezidenci digitalnih podjetij v državah, kjer poslujejo. To bi lahko državam, vključno Slovenijo, otežilo sprejemanje zakonov, ki si prizadevajo za obdavčitev digitalnih podjetij v jurisdikcijah, kjer poslujejo in trgujejo.  V Levici menimo, da bi morali, da bi morala Vlada v stališče jasno in nedvoumno zapisati, da ne bo pristala na ukrepe, ki bi Sloveniji preprečevala ali oteževala uvajanje zakonodaje o obdavčitve storitev, ki jih na njenem teritoriju upravljajo tehnološka oziroma digitalna podjetja. Med smernicami so omenjena tudi prizadevanja za neoviran čezmejni pretok podatkov in nasprotovanje nacionalnim in lokalnim omejitvam, ki bi tak pretok oteževalo. To se zopet sliši lepo. Le kdo bi nasprotoval prostemu pretoku informacij po svetu. Toda treba se je zavedati, da velika tehnološka podjetja pretok lahko koristijo za kopičenje dobičkov. Gre na škodo potrošnikom, delavcem in interesom posameznih držav.  Velika tehnološka podjetja se prav zaradi odsotnosti ustrezne državne regulacije prek zbiranja in posredovanja podatkov po svetu pridobiva moč, ki je brez precedensa. GOOGLE recimo, ki se je kar enostavno odločil, da bo digitaliziral in ustvaril spletno bazo vseh tiskanih knjig, ne glede na nacionalne zakonodaje, ki ureja avtorske pravice in druga varianta GOOGLA je tudi ta, da si je privoščil zadevo brez dovoljenj, da fotografira slike na ulici in hiše po svetu, ki jo poznamo GOOGLE MAP VJU?.  Facebook je prek tako imenovane aplikacije Biken? začel pregledovati in nadzirati spletne aktivnosti vseh svojih uporabnikov in jih posredoval tako imenovanim njusfidom? brez vednosti in pristanka svojih uporabnikov. Ti trendi so razlog za skrb in namesto razprava o nadaljnji deregulaciji pretoka podatkov terjajo razpravo o celoviti regulaciji zbiranja in pretoka podatkov med velikimi tehnološkimi podjetji. Hvala.
Hvala za razpravo. Besedo dajem poslancu Robertu Polnarju.
Hvala, gospod predsedujoči. Razvojna agenda iz Dohe oziroma njen četrti krog pogajanj se je začel novembra 2001. To pomeni, da traja že približno 17 let in pol in ima štiri temeljna področja obravnave. To so: razvoj, kmetijstvo, storitve in okolje. Že sama dolžina teh pogajanj izkazuje, da gre za zelo resne zadeve in da je tudi zelo težko doseči kakršnekoli oprijemljive sklepe brez predhodne in zelo previdne obravnave.  To kar imamo danes na dnevnem redu se nanaša na elektronsko trgovanje. To se pravi na en relativno ozek segment vseh štirih področij, s katerimi se ta agenda ukvarja. Gre za pogajalske smernice, ki se nanašajo na to konkretno razvojno agendo in ki so pravzaprav opredeljene v 13 točkah prilog. V prilogi smo lahko videli, da je teh 13 točk strukturiranih v dve poglavji in sicer v naravo in obseg pravil in obvez ter na predlagano vsebino pravil in obvez. Sam v podrobnosti ne bi zahajal, zato ker je, mislim, nekatere ključne pomembne zadeve pojasnil že državni sekretar. Zdi se mi pa pomembno, da gre predvsem v tej zgodbi, o kateri danes obravnavamo in je bistveno bolj ozko omejena kot je bilo maloprej predstavljeno za trgovinske vidike elektronskega poslovanja. To je tisto, kar je bistveno in znotraj teh trgovinskih vidikov se da razbrati določene priložnosti in izzive, ki jih posamezne članice Evropske unije ali pa članice Svetovne trgovinske organizacije znotraj katere ta pogajanja potekajo, lahko tudi izkoristijo. Ni pa nujno.  Sedaj tisto, kar je najpomembnejše, se mi kaže v konkretnem primeru, predvsem olajšanje spletnih transakcij, varnost in enostavnost z dveh vidikov: z vidika ponudnikov storitev in predvsem z vidika prejemnikov storitev. In pa seveda tisto, kar se neposredno nanaša na zaščito potrošnikov. Sta pa v konkretnem primeru, po mojem mnenju, vsaj še dve dimenziji oziroma dve izhodišči, ki bi ju veljalo izpostaviti v tovrstnih pogajanjih in predvsem v tovrstnih perspektivah v bodoče. Mislim, da gre v tej zadevi za neke sorte izumljanje dela v bodočnosti, izumljanje dela, ki ga bodo ljudje opravljali v okviru ekonomije, katere cilj je, da bi delovala v prid čim širšega kroga prebivalcev oziroma državljanov, v prid ekonomije, ki bi vendarle delovala po načelih nekoliko nižje stopnje rasti ali pa morda celo po načelih ničelne stopnje rasti zgolj zato, da bi se ohranjala. Gre namreč   zato, da že danes, kaj šele v perspektivi, se soočamo s precej radikalnim pomanjkanjem dela. In tukaj, tako kot sam dojemam zadevo gre predvsem zato, da se poskuša izumiti nove oblike dela. Se pravi, da bodo imeli kaj početi in od česa živeti. Če to prenesem v bolj konkretne zadeve. Mi smo soočeni z dvema dimenzijama; s strategijo dolgožive družbe in pa s perspektivo prebivalstva, kateremu se obeta, da bo moralo delati dolgotrajno, morda celo do smrti, pri čemer pa se nikoli ali pa vsaj zaenkrat ni nikogar, ki bi znal jasno pojasniti kako bi naj to delo izgledalo in predvsem kako naj bi bilo to delo v perspektivi plačano. S tega vidika se mi zdi, da je pametno podpreti take ideje, zlasti zato, ker vsebujejo v samem svojem bistvu tudi varovalko, da gre v prvi vrsti za načelno podporo. Načelna podpora pomeni, da v kolikor bi Slovenija ugotovila, da bi se končne rešitve odmikale od njenih ciljev, lahko od tega še vedno odstopi in uredi zadeve z nacionalno zakonodajo.  Torej, z vidika izumljanja dela z vidika oblikovanja nove ekonomije, ki bi naj omogočala čim večjemu številu državljanov čim večjo dostopnost do dela, se mi zdi potrebno takšne zadeve podpreti, zato bom danes glasoval za. Hvala lepa.
Hvala poslancu Polnarju. Ugotavljam, da ni dodatnih prijav za razpravo. Državni sekretar, bilo je odprtih nekaj dilem. Želite še besedo? Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa. Torej, moram priznati, da sta bili obe razpravi zelo zanimivi. Pa morda nekaj razmisleka še z naše strani v tem kontekstu. Razumem stališče Levice, ampak kot rečeno, tukaj gre vendarle za en ožji okvir tega, kar ste izpostavili in o čemer se moramo definitivno pogovarjati. Tudi Slovenija, takoj naj povem, da tudi v okviru teh izhodišč sodimo med bolj konzervativne, če smem tako reči, države, vsaj kar se tiče in varovanja osebnih podatkov. Naj povem, da je v razpravi v okviru Sveta Evropske unije Odbor za trgovinsko politiko glede konkretne dikcije predloga smernic, ki opredeljujejo, da naj »v zvezi s pretokom podatkov Evropska unija v okviru pogajanj WTO sledi pristopu uporabljenemu v okviru bilateralnih sporazumov o prosti trgovini«, nekaj držav članic menilo, da je takšna dikcija o pogajanjih preveč omejujoča ter predlagalo črtanje zadevne opredelitve. Torej, nekateri znotraj Evropske unije želijo še bolj liberalizirati to. Mi smo v tisti skupini, to bi rad jasno povedal, ki vendarle zagovarjamo vsaj kar se tiče področja in kibernetske varnosti, varovanja osebnih podatkov, o čemer je bilo govora, da ne gremo, bom tako rekel, pregloboko predaleč pri tej liberalizaciji, ker se strinjamo z nekaterimi pomisleki kam to lahko pripelje. Po drugi strani pa se absolutno zavedamo, da gre in to razmišljanje vas je bilo zelo dobro, oblikovanje neke nove ekonomije, nekih novih področij, predvsem pa so to smernice glede elektronskega poslovanja, ki se dogovarjajo sedaj in naj bi pogajanja potekala v okviru WTO, torej Svetovne trgovinske organizacije, to se mi zdi izjemno pomembno. Namreč v zadnjih letih, pa lahko rečem kar od DOHE naprej, smo priča neke vrste degradacij Svetovne trgovinske organizacije. Vse bolj prihajajo na plano bilateralni trgovinski sporazumi, ne samo med državami, ampak med, recimo temu, centri gospodarske moči po svetu. Saj poznate, pa sporazum CETA, pa potem med Japonsko in Evropsko unijo itd., tudi kot posledica neučinkovitega delovanja Svetovne trgovinske organizacije.  Mislim, da se vendarle trudijo, da bi ta organizacija spet poslala neke vrste regulator, če smem tako reči, na tem globalnem nivoju in zato se mi zdi, da je zelo pomembno, da vendarle podpremo začetek teh pogajanj, da se vendarle WTO aktivno vključi v to, da ne bi bilo to področje še bolj prepuščeno bilateralnim dogovorom, ker v tem primeru pa dejansko relativno majhne države kakršna je Slovenija, relativno majhni trgi, smo še na slabšem kot bi lahko sicer bili. V tem kontekstu naj samo omenim primer, ki ga verjamem večina pozna, AMAZONA in slovenskih podjetij, ki so še vedno v tem trenutku, to moramo vendarle poudariti, onemogočena, torej ne morejo prodajati svojih izdelkov preko AMAZON platforme. Zakaj? Zato ker enostavno je za AMAZON slovenski trg premajhen. Imamo določene pravne omejitve pri nas, kar je prav. Spet govorimo o zaščiti podatkov itd. in je bil AMAZON enostavno prisiljen v to, da spremeni svojo programsko opremo svoje platforme, zato da upošteva naš zakonodajni okvir. Mi smo se res, verjemite mi, več kot eno leto intenzivno pogajali o tem in prišli tudi do dogovora, tako da je AMAZON začel sedaj z izvajanjem potrebnih investicijskih aktivnosti za tehnično prilagoditev spletnega poslovanja, ki bo omogočalo uvrstitev Sloveniji med podprte države za poslovanje podjetij prek omenjene platforme AMAZON EUROPE.  Nekaj smo to vendarle dosegli in takšni primeri se nam lahko v prihodnje še bolj dogajajo. Če pa bomo vendarle ta področja, da tako rečem določili tudi v okviru Svetovne trgovinske organizacije, verjamem, da bo tovrstnih težav manj.  Še enkrat bi rad poudaril, da vsa pravila ali obveze, o katerih se bo dogovorila Evropska unija, bodo morala biti v skladu s pravnim okviru Evropske unije. Tukaj ni dileme o tem. Še posebej, kot rečeno, s pravili glede kibernetske varnosti, varovanja osebnih podatkov. V tem kontekstu tudi ta načelni dogovor je prav zaradi tega kot ste omenili, da lahko, če bomo ugotovili, da v gredo v nekem trenutku stvari predaleč oziroma kot ste omenili preveč na vodo tudi multinacionalk velikih podjetij, da je to vendarle neke vrste varovalka, da še pritisnemo s kakšnim drugačnim stališčem. Bistveno pa je ugotovitev, da to je neko področje, ki prinaša priložnosti, ki dejansko odgovarja tudi na izzive, kot rečeno in dolgožive družbe, predvsem pa dolgotrajnega delovanja ljudi na trgu delovne sile, da ponuja neke priložnosti in da moramo biti tukaj aktivni. In še enkrat, mislim, da zelo pomembno, da se ta zadeva vendarle dogaja znotraj Svetovne trgovinske organizacije.
Hvala državnemu sekretarju. Ugotavljam, da prijave k razpravi ni več, tako da zaključujem razpravo. Ker k predlogu stališča ni bilo vloženih amandmajev, dajem v razpravo in glasovanje naslednji predlog mnenja: »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do priporočila za sklep Sveta o dopolnitvi pogajalskih smernic za razvojno agendo iz DOHE glede večstranskih pogajanj o pravilih in obvezah na področju elektronskega trgovanja EPA 580-VIII, EU U 926, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Glasovanje zaključujem. Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je bilo mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega odbora. Moj predlog je, da to opravi mag. Meira Hot, ki je tudi članica tega odbora. V kolikor se strinjate s tem predlogom tudi zaključujem to točko dnevnega reda in tudi to sejo odbora.  Hvala vsem za udeležbo in pa uspešen dan še naprej.