Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Lep dober dan vsem skupaj.

Začenjam 37. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje poslanec Uroš Brežan, ki nadomešča poslanca Bojana Čebelo.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

točka 1: Predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšan delovni čas,

točka 2: razno.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO, TO JE PREDLOG ZAKONA O UVELJAVLJANJU DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE ZA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo. K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, minister Luka Mesec, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa in lepo pozdravljeni.

Zdaj, zakon, ki je pred vami je bil soglasno usklajen in potrjen v Ekonomsko-socialnem svetu, pobuda zanj pa prihaja iz gospodarstva. Namreč, že lani, ko je začela klicati predvsem nemška avto industrija, so se znaki krize začeli kazati tudi v določenih sektorjih pri nas. Nenazadnje je na nemško avtoindustrijo vezane ga približno 7 procentov slovenskega BDP. Zdaj, letos se situacija še poslabšuje s terenskimi vojnami, ki jih je sprožil Trump in je gospodarska situacija v svetu negotova. Kot ministrstvo za delo pa imamo, kar se mene tiče, prvo nalogo, da skrbimo za to, da so ljudje zaposleni, da imajo delo. Zato smo pogledali v preteklost, kako in pa v sosednje države, kako se take stvari rešujejo. Zdaj v preteklosti smo v zadnjih dveh velikih gospodarskih krizah, se pravi po letu 2008 in pa med korona krizo imeli vzpostavljene začasne sheme za skrajševanje delovnega časa ali pa čakanje na delo. Kar je pomenilo, da so lahko tisti zaposleni, ki so ostali brez polovice dela, polovico časa bili na čakanju, polovico časa so delali. V Avstriji in v Nemčiji imajo take sheme vzpostavljene že par desetletij kot redne sheme, se pravi, kot sheme, ki jih lahko Vlada aktivira za določene panoge in se podjetja in zaposleni poslužijo teh koristi takrat, ko je gospodarska situacija negotova in ko podjetja delo in naročila izgubljajo. Zdaj smo tako stalno shemo vzpostavili, s tem zakonom jo vzpostavljamo tudi v Sloveniji. Ne bo veljala kar ves čas, ampak jo bo morala vsakokrat, ko bo vlada ocenila, da je to potrebno, aktivirati? S sklepom Vlade. Se pravi, če pride kriza, ne vem, se začnejo te trgovinske vojne zares poznati bomo videli, da podjetja izgubljajo naročila in da obstaja veliko tveganje, da zaposleni izgubijo delo. Bomo seveda pač tako shemo aktivirali za to, da prvič, podjetja ne bodo propadala, in drugič, da bodo zaposleni lahko obdržali delo. S tem želimo predvsem reševati brezposelnost oziroma brezposelnost še preden se pojavi. Če tukaj mogoče malo primerjave naredim, ko sem jaz fakulteto končeval leta 2012, je bila brezposelnost v Sloveniji tam na ravni 135000 brezposelnih, danes imamo 45000, se pravi smo na trikrat nižjem nivoju in tak nivo lahko ohranjamo v negotovih okoliščinah samo, če bomo politiko države pametno peljali. Zato, ker sta obe strani, se pravi tako sindikati kot delodajalci ocenili, da je tak ukrep smiseln in pameten, sta mu tudi dala soglasje.

Bom pa na kratko predstavil, kako se ta shema aktivira, pa kaj pomeni. Zdaj prvič, kot rečeno, aktivira se, če se pojavi gospodarska kriza ali pa, ne vem, naravna nesreča v smislu poplave v državi, potem Vlada s sklepom lahko aktivira to shemo. V shemo se lahko priglasijo vsa podjetja, ki bodo pokazala, da vsaj 30 odstotkom svojih zaposlenih mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Se pravi, to sta dva vstopna kriterija. Tega seveda država ne more striktno preverjati, bodo se pa morala podjetja z izjavo jasno zavezati in pokazati pač z dokazili, da so tolikšen del naročil izgubila, da 30 odstotkom svojih zaposlenih v grobem pač ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela. Ta podjetja seveda ne bodo smela biti v stečaju, morala bodo imeti izpolnjene dajatve in ne bodo smela imeti neplačanih obveznosti do države in ne smejo biti neposredni ali posrednik, uporabnik proračuna Republike Slovenije. Ko podjetje čez ta filter pride, preverjal bo to zavod za zaposlovanje - mišljeno je, da se vloge najkasneje v 14 dneh preveri - bodo podjetja lahko za posameznega delavca dobila 60 odstotkov subvencije za bruto plačo posameznega delavca, če ta ne bo večja od polovice zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji. Med tem, ko bodo delavci na skrajšanem delovniku, se pravi, bodo del tedna čakali na delo, bodo imeli pravico in dolžnost se izobraževati. Ne bo dolžnost v smislu, da bi bila sankcionirana, bo pa dolžnost v smislu, da se bo delavce, če bodo hodili na izobraževanja, na dodatna usposabljanja nagradilo s 100 evri mesečno. In to je v grobem to, kar ta zakon prinaša. Se pravi, predvsem prinaša ščit pred potencialno krizo, ki prihaja zaradi negotove situacije v Evropi, pa zaradi zaostrene situacije v svetu, ki jo sprožajo predvsem Trumpove trgovinske vojne. Evo, toliko mogoče z moje strani za uvod. Hvala.

Hvala lepa. Preden nadaljujemo, še nekaj obvestil, in sicer magistra Darka Krajnca nadomešča poslanka Andreja Rajbenšu, poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanka doktorica Mirjam Bon Klanjšček. Zadržana in se seje ne more udeležiti pa je magistrica Karmen Furman. Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Petra Komel, izvolite, imate besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. V svojem mnenju je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da predlog zakona, s katerim se vzpostavlja stalna shema skrajšanega delovnega časa, ni skladen z načelom določnosti, saj pomen ključnih izrazov ni jasno določen. Uporabljena terminologija kot tudi uporabljena tehnika sklicevanja pa sta nedosledni. Struktura zakona, tako razporeditev po glavi kot nekaterih členov, ne sledi logičnem sosledju materije, ki se ureja, kar zmanjšuje preglednost predpisa. Navedene nejasnosti lahko vodijo do neskladja med zakonsko ureditvijo in njenim izvajanjem ter do odstopa od zastavljenih ciljev zakona. če je pravna norma do te mere nedoločljiva, da tudi z ustaljenimi metodami razlage ni mogoče določiti njenega pomena pa bi bila lahko ureditev tudi v nasprotju z načelom delitve oblasti in načelom legalitete skladno s katerim mora zakon zagotavljati vsebinsko podlago za izdajo splošnih in posamičnih aktov izvršilne veje oblasti. S tem v zvezi z Zakonodajno-pravna služba opozarja na določbe 12. in 13. člena predloga zakona, ki vsebuje tri definicije izreka sklepa iz 12. člena. Zakonodajno-pravna služba je opozorila tudi na več določb, ki bi bile lahko ustavno sporne. S tem v zvezi Zakonodajno-pravna služba še posebej izpostavlja 20. in 21. člen predloga zakona, ki bi bila lahko v neskladju z 38. členom Ustave, kar je izpostavil tudi informacijski pooblaščenec. Poleg tega pa Zakonodajno-pravna služba opozarja na kršitev načela / nerazumljivo/ v zvezi s 17. členom predloga zakona. Z vidika prvega odstavka 14. člena Ustave pa bi bilo treba dodatno pojasniti tudi 2., 5., 18. in 19. člen. Z vidika 74. člena Ustave pa 6. člen predloga zakona. Tudi obrazložitev členov predloga zakona je izredno pomanjkljiva in v nasprotju s sedmim odstavkom 115. člena Poslovnika Državnega zbora, saj zgolj povzema njihovo vsebino, namesto da bi pojasnila namen, posledice in medsebojna razmerja zakonskih rešitev, Kar je ključno za presojo njihove ustavnosti in za razlago ter uporabo zakona v praksi. Predlagani amandmaji odbora obsežnih pripomb Zakonodajno-pravne službe ne naslavljajo, z izjemo minimalnih nomotehničnih popravkov. in vsebinske spremembe k 15. členu, ki pa je v očitnem nasprotju z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, da izjave stranke v upravnem postopku, s katerimi se ta zgolj zavezuje, da ne krši oziroma ne bo kršila določenih zakonskih določb ne more predstavljati dokaznega sredstva za ugotovitev dejanskega stanja, relevantnega za vsebino izreka upravne odločbe. Predlog zakona tako po mnenju Zakonodajno-pravne službe ostaja sporen, z ustavno pravnega vidika notranje neskladen ter nomotehnično pomanjkljiv. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospod Danijel Kastelic, izvolite. Mikrofon.

Hvala. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister in ostali prisotni!

Predlog Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas je Državni svet obravnaval na 27. seji, 16. aprila letošnjega leta. Predhodno pa sta ga sta se do njega opredelili tudi dve komisiji Državnega sveta: Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot pristojna komisija in Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance kot zainteresirana komisija. Kot smo bili seznanjeni, je predlog zakona rezultat daljšega in intenzivnega socialnega dialoga. Dejstvo, da so se socialni partnerji uspeli uskladiti, smo v Državnem svetu prepoznali kot zelo pozitivno in pohvalno novico. Saj smo bili nekaj časa vajeni stagnacije v delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, kar je bilo na to zelo jasno razvidno tudi v okviru zakonodajne procedure. Seznanjeni smo bili tudi z dejstvom, da je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kot eden od ključnih izvajalcev zakonskih določb pripravljen na implementacijo zakonske vsebine, pri pripravi katere je, tudi aktualno, sodeloval. Ocenili smo tudi, da je nujno, da ima država na voljo ustaljene mehanizme odzivanja v povezavi s trgom dela in delovanjem gospodarstva v primeru kriznih razmer in pojav izrednih okoliščin kot so naravne nesreče. S tega vidika predlog zakona predstavlja pravo rešitev. Na podlagi prepoznanih pozitivnih učinkov predlaganih zakonskih rešitev na gospodarstvo in zaposlene. V njem pa smo ugotovili, da bi tovrstno stalno shemo skrajšanega delovnega časa kazalo vzpostaviti še za kakšne druge kategorije ne zgolj za delodajalce, pri njih zaposlene in pri njih zaposlene osebe. To, da v času kriz kar nekaj kategorij samozaposlenih potrebuje podporo države, zaradi manjšega povpraševanja po njihovih izdelkih oziroma storitvah se je jasno pokazalo že v času krize, povezane z virusom covid 19. Takrat se je rešitve za posameznike, katerih ekonomskosocialni položaj je odvisen zgolj od njihove lastne zmožnosti, da si zagotovijo delo, iskalo v okviru začasnih ukrepov znotraj interventne zakonodaje. Državni svet ocenjuje, da bodo v primeru ponovnega pojava izrednih razmer vsi navedeni v slabšem položaju kot tisti, ki bodo zaposleni pri delodajalcih. Odvisno bodo namreč od hitrosti morebitnega sprejema interventnih ukrepov, kar pomeni, da bodo lahko deležni ustrezne pomoči države šele po več mesecih. To, da bodo zaradi izgube dohodka pristali na plečih države, pa bo za slednje lahko predstavljalo večjo obremenitev, kot če bi se jim omogočilo vključitev v shemo skrajšanega delovnega časa. Posledično so ob izraženi podpori predlogu zakona v Državnem svetu pozivamo, da se shemo skrajšanega delovnega časa razširi tudi na samostojne podjetnike posameznike, kulturne delavce, ki samostojno opravljajo dejavnost samostojne podjetnike posameznike, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji, zasebne športne delavce, vpisane v razvid zasebnih športnih delavcev in samozaposlene v kmetijstvu. Upamo, da smo s predlogom zajeli vse ranljive kategorije samozaposlenih. Sicer pa ima predlagatelj oziroma odločevalci možnost seznam po potrebi še razširiti. Kdaj, kako in na kakšen način naj se upošteva naš predlog, smo prepustili oblikovalcem politik in odločevalcem. Če smo prav seznanjeni, se je Vlada do našega predloga že opredelila in se strinja, da je omenjena problematika potrebna temeljite obravnave in priprave ustreznih normativnih rešitev. Vendar pa naj bi se ukrepe za prej omenjene skupine izkazalo izven tega zakona, iskalo izven tega zakona v okviru področne zakonodaje ministrstev pristojnih za gospodarstvo, kmetijstvo, kulturo, in šport. In ne in ne ministrstva, pristojnega za delo. Državni svet je na plenarnem delu, kot že rečeno, predlog zakona, ki je bil predhodno usklajen s socialnimi partnerji podprl. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa. V času predstavitve stališč so me seznanili, da se amandmaji še pripravljajo in zato, preden nadaljujemo z razpravo, prekinjam sejo za 40 minut, ki jo bomo nadaljevali ob 11.00. Hvala lepa.

Spoštovani člani in članice odbora, ker se amandmaji zdaj še pripravljajo. In toliko, da jih dobimo na klop, bi nadaljeval s sejo 10 minut 11, toliko da pač se še sprintajo in da imamo jih vsaj na klopi. Tako da 10 čez 11 nadaljujemo.

Postopkovno Alenka Helbl, izvolite postopkovno.

Hvala za besedo. Takšen način dela seveda zahteva odziv. Namreč, moram povedati, da amandmaji k predlogu zakona so se pač po Poslovniku naj bi se vlagali vključno do ponedeljka, 5. 5.. Vemo, ja, da po Poslovniku lahko torej tudi na sami seji odbora dobimo amandmaje oziroma predlagamo amandmaje odbora. Ampak vseeno, glede na to, da jaz mislim, da ker če je bil zakon vložen 10. marca, da je bil navsezadnje usklajen tudi na ESS in da so bile pripombe Zakonodajno-pravne službe oddane 23. aprila, danes do 7. maja, se je pač s takim načinom dela težko strinjati. V bistvu jaz verjamem, da je bil vmes kakšen dopust, dopust je fajn, ampak danes pa izpademo kot matično delovno telo zelo amatersko, da ne uporabim še kakšne druge besede. In s takšnim načinom dela se nikakor ne morem strinjati. Pravzaprav opažamo že kar nekaj časa, da se vse pogosteje poslužujete amandmajev, ki jih vlagate kot amandmaje odbora. Navsezadnje mi Zakonodajno-pravna služba je dala pripombe k 25, 26 členom od 27 v predlaganem zakonu, zdaj ste jih dali šest, torej tudi ne v celoti popravljate in pravzaprav zelo težko pregledamo člani odbora, ki nismo v koaliciji, predlagane amandmaje k zakonu, ki ga vsebinsko podpiramo, to ni smešno. Vsebinsko ga podpiramo, ker je pomemben za gospodarstvo in za delavce, za ljudi. V Poslanski skupini SDS ne bomo glasovali o amandmajih, bomo pa zakon podprli. In še enkrat poudarjam, ne delajmo tako amatersko. Hvala lepa.