Vsem skupaj eno lepo dobro jutro! Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 21. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in s pooblastili na seji sodelujejo: poslanec Jernej Žnidaršič nadomešča Katarino Štravs, poslanec Franci Kepa nadomešča poslanca Franca Rosca.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE LETNO POROČILO JAVNE AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO KONKURENCE ZA LETO 2024.

Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Poročilo je Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence poslala na podlagi 14. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Na podlagi navedene določbe Javna agencija za varstvo konkurence v svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru do 28. februarja za preteklo leto. K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ter Državni svet.

Sedaj pa predajam besedo predstavniku Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, gospodu Andreju Matozu, direktorju. Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica. Spoštovana gospa predsednica, spoštovani člani odbora, spoštovani gospod državni sekretar in predstavnica ministrstva in ostali navzoči. Lep pozdrav tudi z moje strani. Uvodoma se moram opravičiti v imenu direktorja agencije, ker danes žal ne more biti navzoč zaradi že vnaprej predvidenih obveznosti. Tako da bom danes jaz predstavil letno poročilo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. Moje ime je David Vogrinec, in sem sicer vodja oddelka za splošne zadeve in mednarodno sodelovanje na agenciji. Ne glede na odsotnost direktorja nas pa seveda izredno veseli, da lahko vsako leto predstavimo dosežke oziroma aktivnosti agencije v preteklem letu. Tako da bom z veseljem podal nekaj podatkov in pa pregled aktivnosti v bistvu agencije v lanskem letu, ki je s koncem leta 2024 zdaj zaključila že svoje 12. leto delovanja kot neodvisna in samostojna agencija. Kot že verjetno veste, je prej delovala v obliki urada za varstvo konkurence v okviru ministrstva za gospodarstvo.

Primarni cilj agencije je še vedno zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence na trgu. Po našem mnenju gre za temelj tržnega gospodarstva, zato agencija s ciljem zagotavljanja te ravni konkurence, v bistvu preko nekih bolj formalnih aktivnosti, to je z izdajo odločb tako s področja koncentracij, kjer gre za neke vrste xante nadzor oziroma regulacijo delovanja tržnih subjektov in pa z izdajo odločb v postopkih odkrivanja in sankcioniranja prepovedi omejevalnih sporazumov in zlorab prevladujočega položaja. Ker gre za nekakšno expost, regulacijo oziroma nadzor delovanja tržnih subjektov poskuša zagotavljati oziroma uresničevati ta cilj. Ob tem pa moram seveda opozoriti še na pristojnosti, ki jih agencija ima v skladu z Zakonom o kmetijstvu, ki je prav tako, ker je prav tako pristojna za odkrivanje in za nadzor nad nedovoljenimi ravnanji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.

Drug, bolj neformalen del delovanja agencije pa je usmerjen v ozaveščanje udeležencev na trgu in v bistvu prizadevanje usmerjeno v dvig konkurenčne kulture, ki po našem mnenju tako poslovnemu okolju kot tudi potrošnikom prinaša, prinaša koristi. In želimo opozarjati na te koristi, tudi na pravice in obveznosti, ki iz prava varstva konkurence v Republiki Sloveniji in v širše tudi v Evropski uniji obstajajo. In tudi na tem področju si agencija aktivno prizadeva izvajati svoje aktivnosti, ozaveščati zainteresirane subjekte, da so poučeni o v bistvu o svojih pravicah in obveznostih, ker menimo, da v bistvu veliko pozitivnih učinkov ob seveda zavedanju teh pravic izhaja iz tega.

Samo mogoče nekaj besed o organizaciji. V lanskem letu je, se pravi na zadnji dan lanskega leta agencija zaposlovala 33 javnih uslužbencev. Od tega je, v bistvu se z osnovno dejavnostjo, operativno ukvarja 23 oseb in pa še tri osebe, ki se ukvarjajo z urejanjem odnosov v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Se pravi, gre za dislocirano enoto oziroma oddelek, ki se ukvarja s taksativno naštetimi primeri zlorab, ki so našteti v Zakonu o kmetijstvu.

Naj na tem mestu samo opozorim še na to, da ima agencija kot organ, ki zaposluje v bistvu kader z izredno specifičnimi in ozko usmerjenimi specializiranimi znanji, kar precejšnje težave pri pridobivanju novega kadra. Imamo ves čas, že v bistvu vso leto 2024 odprte razpise za pridobivanje novega kadra, pa nekako ne uspemo pridobiti ljudi, ki bi imeli nek, neko znanje oziroma izkušnje in bi lahko v bistvu nemudoma pričeli izvajati aktivnosti agencije. Zavedamo se, da je bazen kadra, iz katerega lahko agencija črpa, relativno ozek, še posebej z ozirom na to, da je področje res ozko specializirano. Zato si tudi prizadevamo z različnimi ukrepi, kot je recimo povezovanje s fakultetami in tako naprej, privabiti kader. Kajti zaznali smo, da v bistvu zanimanje za delo agencije obstaja. Vendar pa so pa pogoji tisti, pri katerih pa agencija kot del javnega sektorja ne more ali pa zelo težko konkurira ostalim subjektom v boju za te, za ta kader. Tako da upamo, da se bo ta trend v prihodnosti oziroma v naslednjem letu ali dveh obrnil in da bomo uspeli popolniti oziroma dopolniti kadrovsko sestavo agencije, ker bomo s tem seveda še povečali in izboljšali učinkovitost delovanja agencije.

Mogoče samo nekaj besed še o samih, o samih aktivnostih agencije. V lanskem letu je agencija obravnavala 68 upravnih zadev. Gre za malenkostno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Moram pa tukaj opozoriti, da v bistvu te številke niso pokazatelj, recimo, povečanja ali pa zmanjšanja aktivnosti agencije v posameznem letu. Gre bolj za dejstvo, da je kar velik del aktivnosti agencije vezanih na vloge strank, se pravi, recimo primeri postopkov presoje koncentracije so v bistvu v največji meri odvisni od gospodarskih aktivnosti na trgu in pa od vlog za presojo koncentracij, ki jih vložijo stranke, tako da na to v bistvu nima vpliva. Tako, da agencija ima nekako v vseh letih tako na področju presoje koncentracije kot tudi na področju omejevalnih ravnanj dokaj enakomerno obremenitev in tudi dokaj enakomerni rezultat v bistvu kar se tiče izdaje odločb in pa uvedbe postopkov.

Če se samo še na kratko ustavim pri omejevalnih ravnanjih, torej v lanskem letu je agencija obravnavala 13 zadev s področja omejevalnih ravnanj. Naj pa na tem mestu v bistvu razložim, da je od uveljavitve novega zakona v bistvu je agencija pridobila kar nekaj novih institutov s katerimi se po njenem mnenju kar v veliki meri v bistvu povečuje iz leta v leto učinkovitost agencije. Tukaj naj omenim predvsem enotni postopek, na katerega smo že v bistvu kar nekaj let opozarjali, da je nujna stvar, ki bi jo morali uvrstiti v naš zakon, ker kot verjetno veste, je agencija pred tem morala za v bistvu, za ugotovitev kršitve in za odmero sankcije voditi dva ločena postopka, se pravi, najprej upravni postopek za ugotovitev kršitve, nato še prekrškovni postopek, v katerem je odmerila dejansko sankcijo. In lahko si predstavljate, da to ni najbolj učinkovit način, ker gre za dva resnično različna postopka z različnimi procesnimi določbami, z različnimi kavtelami in tudi dvojnim sodnim varstvom. In zato smo izredno veseli enotnega postopka, kjer agencija v bistvu v enem administrativnem postopku tako ugotovi kršitev kot tudi naloži administrativno sankcijo.

Drug institut, ki se je pokazal za izredno učinkovitega že v praksi, predvsem v lanskem letu, pa je institut znižanja administrativne sankcije na podlagi vloge za poravnavo, torej gre za neke vrste poravnavo s podjetji, ki so udeležena v kršitvah, kjer ob izpolnitvi določenih pogojev, predvsem gre tukaj za priznanje kršitve lahko podjetje doseže v bistvu, da se mu sankcija zniža za največ 20 odstotkov in tako je agencija v lanskem letu zaključila pet takšnih postopkov na podlagi tega instituta in odmerila oziroma naložila sankcije v skupni višini več kot en milijon evrov.

V zakonu je prisotnih še nekaj, še nekaj institutov, ki v bistvu pripomorejo k učinkovitosti delovanja agencije, recimo institut zbiranja informacij, ki ga je tudi agencija že uporabila v praksi. Tako da menimo, da v prihodnje, ko bo uporaba teh institutov v bistvu popolnoma zaživela v praksi, da se bo učinkovitost agencije samo še povečevala.

Na področju koncentracije agencija obravnavala 40 zadev in izdala toliko odločb. Tukaj, če mi dovolite, da omenim samo mogoče dve zanimivosti, da v kar 13 primerih je agencija izdala odločbo na podlagi v bistvu novega instituta, ki ga je prinesel prav tako nov zakon na področju koncentracije in to je v poenostavljenem postopku priglasitve koncentracije, s čimer menimo, da se je že in se bo v prihodnosti še pomembno skrajševal čas obravnave presoje koncentracij. še posebej v primerih, kjer je, kjer se ugotovi, da recimo združitev oziroma prevzem, ki sledi oziroma ki je podlaga za posamezno koncentracijo, ne bo povzročil škodljivih učinkov na trgu. Tako da, polagamo veliko upov na ta institut, da bo v bistvu doprinesel še k večji učinkovitosti in predvsem skrajšanju, skrajšanju časa obravnave.

Druga stvar, na katero bi želel opozoriti pa je, da je bilo kar 13 odločb v primerih presoja koncentracij izdanih zaradi nepodrejenosti koncentracijzaradi določbam našega zakona, kar pomeni, da v bistvu ni bil izpolnjen pravni oziroma ekonomski pogoj. Se pravi, v zvezi s, pogoji v zvezi s samim nadzorom oziroma kontrolo. podjetje ali pa ni bil dosežen prag prihodkov v koncentraciji udeleženih podjetij. Kar je do neke mere razumljivo, glede na to, da podjetja v bistvu želijo za svoje, za svoje posle pridobiti neke vrste potrdilo o tem, da je njihov posel glede na visoke globe, ki so predpisane v našem zakonu, skladen s pravili konkurence. Zato menimo, da bi na tem področju bilo smotrno razmisliti o višini same takse, ki je potrebna za vlogo za priglasitev koncentracije, ki je trenutno določena pri 2000 evrih in je v primerjavi s posli, če vemo, da je v bistvu ekonomski prag za priglasitev koncentracije 35 milijonov evrov podjetij, udeleženih v transakciji relativno nizek in si ga podjetja seveda privoščijo. In če samo za ilustracijo povem, da je v Avstriji ta prag določen pri 6000 evrih, Nemčija ima celo 50000 evrov oziroma v najbolj, v izjemnih primerih celo do 100000 evrov in celo Srbija ima ta prag določen pri 20000 evrih. Tako da menimo, da je mogoče ta sprememba bi lahko prinesla določene pozitivne učinke. Prav tako pa smo tudi sami v bistvu že v lanskem letu proaktivno pristopili k reševanju teh težav in poskušamo s podjetji, ki nameravajo priglasiti koncentracijo, v bistvu stopiti v stik oziroma jih vabimo, da se sestanejo z nami že pred uvedbo samega postopka oziroma pred izvedbo, da prediskutiramo v bistvu zadeve, izločimo tista vprašanja, ki niso relevantna, se osredotočimo na same najbolj kompleksne zadeve. In menimo, da bomo s takim pristopom tudi mi doprinesli k temu, da se ta čas reševanja na področju koncentracij skrajša.

Mogoče samo še nekaj besed o pristojnosti agencije na podlagi Zakona o kmetijstvu, se pravi v zvezi z nedovoljenimi ravnanji v verigi preskrbe s kmetijskimi, živilskimi proizvodi. V lanskem letu je agencija izdala eno odločbo na podlagi vloge za poravnavo. Tako da, kot sem že rekel, ta institut nam je izredno, se je izkazal za izredno učinkovitega. Izrekla je tudi administrativno sankcijo v višini 25000 evrov in uvedla še en postopek, ki pa je trenutno še v teku. Prav tako pa je agencija na tem področju izvedla raziskavo sektorja, in sicer s področja marketinških aktivnosti v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Ker se nam zdi, da je ta institut v bistvu izredno pomemben za nek širši, globlji vpogled v posamezen sektor oziroma posamezen segment trga, še posebej tam, kjer določene, določeni indici v bistvu kažejo na neke anomalije, ali pa na neka neskladja, ki bi lahko vodila tudi do uvedbe posameznih postopkov. Tako je agencija tudi iz svoje osnovne dejavnosti izvedla dve sektorski raziskavi v lanskem letu, in sicer na področju trgov daljinskega ogrevanja v Republiki Sloveniji in pa drugo s področja trga spletnega naročanja in dostave hrane Preko spletnih platform.

Za konec bi nekaj besed rad namenil samo še o sodnemu varstvu, kjer imamo tudi že dlje časa kar nekaj težav oziroma opozarjamo na nekaj težav, ker menimo, da bi bile določene spremembe izredno dobrodošle, predvsem zaradi dejstva, da zoper odločitve agencije ni pritožbe, ampak zgolj sodno varstvo s tožbo na upravno sodišče. Postopek oziroma rezultat teh postopkov pred upravnim sodiščem je v veliki večini v bistvu ob najmanjših razhajanjih med nadziranjem agencije in nadziranjem strank oziroma sodišča tak, da sodišče v največji meri zadevo, v bistvu razveljavi našo odločbo in jo vrne v ponovno odločanje agenciji in to z velikim naborom navodil na kakšen način naj v bistvu v ponovljenem postopku po dveh, treh, štirih, petih letih agencija ta postopek izvede katere dokaze v bistvu naj dodatno izvede, katera dejstva oziroma kateri del dejanskega stanja naj dodatno razišče. In to v bistvu pomeni kar veliko breme po dolgotrajnem odločanju sodišča, zato menimo, da bi bilo smiselno razmišljati o dvostopenjskem odločanju, k er trenutno agencija nima možnosti pritožbe zoper sodbe Upravnega sodišča. Tako da menimo, da bi uvedba dvostopenjskega odločanja s pritožbo oziroma neke vrste sodnim varstvom na Vrhovno sodišče lahko pripomogla k večji učinkovitosti oziroma izboljšanju pravne varnosti i n tudi bolj kvalitetnemu, bolj kvalitetnemu odločanju.

Zdaj na koncu bi pa mogoče samo še ta bolj neformalni del, se dotaknil mogoče tega bolj neformalnega dela, ki se tiče ozaveščanja javnosti, ker se nam zdi izredno pomemben, k er še vedno opažamo, da obstaja določena stopnja mogoče neinformiranosti ali pa ne seznanjenosti subjektov z instituti, delovanjem, pravicami in obveznostmi s področja prava, varstva konkurence. Zato veliko pozornosti namenjamo v bistvu ozaveščanju institucionalnega in poslovnega okolja in pa tudi potrošnikov o teh pravicah in obveznostih, o institutih. Če samo omenim recimo program prizanesljivosti, ki je na ravni Evropske unije, pri ugotavljanju oziroma pri odkrivanju kartelov v bistvu najpomembnejše orodje je v Sloveniji praktično ne obstaja oziroma je ta, so te vloge tako redke, da agencija v bistvu izredno malo primerov začne na podlagi informacij o programu prizanesljivosti, čeprav ta program omogoča udeleženim podjetjem v kartelih, da se da sodelujejo z agencijo in si na tak način znižajo sankcije oziroma celo ob izpolnjevanju vseh pogojev celo pridobijo imuniteto zoper sankcije oziroma globo. V teh primerih pa ta program še vedno ne deluje. Mi vlagamo veliko naporov, to izdajamo zloženke, naredili smo strip, ki na malo humoren način v bistvu izpostavlja pozitivne učinke tega programa in pa seznanja subjekte s samimi pravicami in obveznostmi, p a vendar je še vedno izplen relativno slab, zato poskušamo tudi preko udeležb na raznih okroglih mizah, pri interesnih združenjih in tako naprej, poskušamo dvigniti to zavest in zavedanje o samem pravu varstva konkurence in pa tudi o vseh teh institutih, ki so na voljo. In s tem se bomo tudi v prihodnosti ukvarjali, namenili veliko pozornosti temu. In menimo, da, upamo, želimo si, da se ta trend obrne.

Še eden od načinov v bistvu, s katerim pa poskušamo ozaveščati je pa tudi naša tradicionalna konferenca, Slovenski dan varstva konkurence, ki jo pripravimo vsako leto jeseni in je izredno dobro obiskana. Vsako leto tudi privabimo zelo ugledne mednarodne predavatelje in goste. V lanskem letu je recimo uvodni nagovor imel predsednik odbora za konkurenco pri OECD, profesor /nerazumljivo/, leto pred tem je uvodni nagovor imel generalni direktor direktorata za konkurenco pri Evropski komisiji. Tako da mislim, da je to eden od bolj pomembnih dogodkov za ozaveščanje javnosti, zato tudi vsi navzoči vljudno vabljeni. Letos v oktobru, ko bo spet konferenca v Ljubljani, da se udeležite in da slišite tudi iz prve roke v bistvu, kako pomemben je ta segment. Jaz ne bi, v bistvu je mal več časa, mislim, da sem se dotaknil vseh, na kratko sicer, vseh pomembnih zadev in opisal naše aktivnosti v lanskem letu. Seveda pa z veseljem odgovorim še na kakšno vprašanje, v kolikor takšno vprašanje obstaja. Najlepša hvala.

Hvala lepa za te vaše uvodne besede, gospod David Vogrinec.

Sedaj pa dajem besedo Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, če želi? Ne želi.

Sedaj odpiram razpravo o navedenem poročilu. Želi kdo od poslank in poslancev govoriti? Najprej Gospod Rado Gladek, izvolite, beseda je vaša.

Predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovani predstavnik agencije, državni sekretar, kolegice in kolegi. Zdaj, razpravljati o poročilu neodvisne agencije je mogoče malo nerodno, ker ne želim, da moja razprava izpade kot kakšen pritisk. Pa naj bo to, recimo temu vprašanje oziroma imam dva vprašanja, pa upam, da bom dobil na njih odgovore.

Poročilo sem seveda pregledal. In ena stvar, ki jo pogrešam v tem poročilu, je en odmeven dogodek, ki se je zgodil v lanskem letu in to je nakup računalnikov. V Državnem zboru smo se kar veliko časa ukvarjali s tem, tudi sam sem aktivno sodeloval v razpravah, tako pri interpelaciji in ob drugih priložnostih in tudi v svojih razpravah nanizal kar nekaj dejstev. Vi ste prej omenili, da vaša agencija skrbi za pošteno konkurenco. In pri tem poslu je bilo kar nekaj indicev, da ne gre za pošteno konkurenco oziroma da gre za prirejen posel. To je moje mišljenje in to sem podkrepil tudi z dokazi, če se spomnite, že sam razpis, da rabiš ti, da je pomembna debelina, pa teža računalnika za nezahtevne uporabnike in tako naprej. In jaz sem pričakoval v tem poročilu, glede na to, da so bile informacije, da ste vi, mislim da aprila lani, da ste pokrili neke postopke, celo naj bi obiskali ta podjetja, ki so te računalnike prodajala, jaz sem pričakoval, da bom v tem poročilu vsaj kakšen stavek na to temo, našel pa ga nisem. Šlo pa je, še enkrat ponavljam, za zelo odmevno zadevo. in jaz sem tudi takrat v svoji razpravi osebno pozval vašo agencijo, da zadevo, da zadevo raziščete. Zdaj ne vem, kje se je zadeva ustavila oziroma kje je. Po drugih informacijah naj bi to, mislim, da je bilo nedolgo nazaj sem v medijih prebral, da se naj bi nekaj policija ukvarjala tudi s to zadevo. Ampak zdaj je, bom rekel temu, več kot leto dni, kar smo, kar smo temo odprli v Državnem zboru pa nobenih informacij, nobenih zaključkov ali pa izsledkov na to temo. Tako da moje vprašanje, kako da se to poročilo ne dotika tega, tega odmevnega primera?

Druga stvar je pa, drugo vprašanje pa imam, govorili ste tudi oziroma imate poseben del poročila o koncentracijah podjetij. In eno izmed njih je koncentracija podjetij United Media, ki je pripojilo oziroma od vas pridobilo soglasje za pripojitev podjetja ASPN d.o.o. Zdaj vi v svoji obrazložitvi v tem poročilu zapišete, da s stališča konkurence ne vidite težav, da pač deluje prosti trg in da ta pripojitev po vašem mnenju ne bo vplivala na dostopnost programov. Mogoče, da malo razložim, za kaj gre. Gre za dve podjetji, ki se ukvarjata predvsem s prenosom oziroma ki imata športne kanale, na katerih prenašata športne programe. In se pravi, podjetje United Media je lastnik oziroma predvaja programe na Šport klubu. V medijih smo že dostikrat zasledili, pa tudi sam osebno sem v tej situaciji, da teh programov Šport kluba na določenih, pri določenih operaterjih ne moreš gledati. Zdaj, po razlagah teh operaterjev je eden od razlogov ta, da lastniki tega programa želijo previsoke zneske, da bi se ta program lahko pri njih, recimo pri drugih operaterjih predvajal. Lep primer je bil, veliko kritik je bilo glede na nedostopnost gledanja prenosov določenih tekem slovenskih reprezentanc, predvsem v ekipnih športih. Podobna situacija je bila tudi lani med svetovnim prvenstvom v nogometu, ko je sicer Televizija Slovenija prenašala določene tekme, ostale večino tekem pa je, se pravi, vse tekme pa je prenašal Šport klub in je pač bil ta program za določen del, za določen del populacije oziroma naročnikov, drugih operaterjev nedostopen. Zdaj, vi ste, vi ste dovolili to koncentracijo in zdaj je ta United Media s pripojitvijo ASPN dobil še še druge programe kar se tiče športnega prenosa športnih tekmovanj. Tako da vi sicer zapišete, mislim, da je tukaj nekje na koncu, da ni verjetno, da bi združeno podjetje izključevalo druge operaterje na način, da bi omejilo dostop do tv programov. Ampak to je delalo že pred tem. Že pred tem določeni operaterji, kot sem rekel, zaradi visokih zneskov, ki jih zahtevajo lastniki, Šport kluba niso mogli prenašati, se niso odločili za sodelovanje z njimi in pač s tem omejili dostop do teh programov. Tako da, me je začudilo, da ste to, da ste to koncentracijo oziroma to združevanje oziroma pripojitev dovolili, tako da bi bilo to moje drugo vprašanje, pa še enkrat naj to naj to bo kot vprašanje, se pa najbrž sliši v moji razpravi, da izražam določeno začudenje nad, bom rekel, ravnanjem agencije. Toliko z moje strani, hvala.

Hvala lepa, želite še zdaj odgovoriti? Izvolite, gospod David Vogrinec, potem pa nadaljujemo z razpravo.

Najlepša hvala za vaše vprašanje. Če se najprej dotaknem zadeve, ki se tiče prenosnikov. V Bistvu naša, naša politika je, da zadev oziroma primerov, ki so odprti oziroma ki so še, ki se še aktivno obravnavajo, nikoli ne komentiramo, zato tudi v takem, v nekem, tudi če krajšem oziroma v nekem bolj splošnem delu ne opisujemo oziroma ne dajemo nekih informacij o samem primeru. Morate pa vedeti, da gre tukaj za primere, še posebej s področja omejevalnih ravnanj, kot je ta, ki so izredno kompleksni, zato tudi že zakon predvideva instrukcijski rok za dokončanje tega, teh primerov dveh let. Tako da od lanskega aprila v bistvu je agencija aktivno deluje na tem, na tem področju tudi sedaj pred kratkim smo v bistvu v sodelovanju s policijo še dodatno opravili določene preiskovalne aktivnosti, zbrali informacije. Morate pa se zavedati, da je tukaj res gre za ogromne količine podatkov, za pravice udeleženih podjetij, ki jih imajo in pri tem že pregledovanju in zbiranju dokazov je ta, gre, gre za izjemno dolgotrajen postopek, ki je, ki se ne zaključi v tako kratkem času. Ker pa gre tukaj za poročilo za leto 2024, v lanskem poročilu seveda tudi nismo o izsledkih poročali, kot sem že rekel, dokler zadeva ne bo zaključena, o samih izsledkih tako ne poročamo. Smo pa v vmesnem času tudi kar nekajkrat objavili posamezne novice oziroma odgovarjali na različna novinarska vprašanja, kjer smo pojasnjevali, pač v okviru možnega samo strukturo zadeve oziroma potek pred agencijo. Lahko pa vam zagotovim, da dejansko obravnavamo res zelo aktivno to zadevo, kot sem že rekel, že zdaj, nedolgo nazaj smo v bistvu izvedli že drugo preiskovalno dejanje glede tega primera, tako da prepričani smo, da bo po izvedbi celotnega postopka prišlo do epiloga in takrat bomo lahko tudi poročali o rezultatu oziroma o izsledkih te preiskave. Dokler pa tega ni, pa zelo težko govorim o podrobnostih oziroma se opredeljujem vsebinsko do teh zadev.

Kar se pa tiče drugega vprašanja, pa gre za koncentracijo United Media, kot ste rekli. Ja, imeli smo že nekaj koncentracij s tega področja oziroma s tem dotičnim podjetjem. in tudi v tem konkretnem primeru smo izvedli analizo, ekonomsko analizo, ki je dala izsledke, ki so v bistvu tukaj, tukaj tudi zapisani in te ugotovitve v bistvu izhajajo iz naših ugotovitev, iz analize vseh zbranih podatkov, izvedli smo tudi raziskavo na tem področju. In dejansko je ta športni del v bistvu, ne bom rekel, ne bom rekel manj pomemben, ampak ta športni del programa v bistvu se je izkazal glede na preference gledalcev, kot takšen, da tudi združeno podjetje v bistvu v tem primeru ne bo, ne bo bistveno zmanjšano, zmanjšalo izbire za potrošnike. Zato smo tudi na podlagi vseh teh ugotovitev zaključili na tak način, kot smo in smo to koncentracijo razglasili za skladno s pravili konkurence. Je pa res, da se zavedamo, da so verjetno različni interesi tudi iz različnih pogledov, ne samo strogo z vidika prava varstva konkurence. Obstajajo neki očitki ali pa drugačna mnenja, zakaj taka koncentracija mogoče deluje ali pa lahko bi lahko povzročila neke učinke na drugem področju, ampak morate pa vedeti, da mi v bistvu presojamo koncentracije z našega področja, striktno presojamo možnost škodljivih učinkov, preučimo strukturo trga, razpoložljive izbire. In tudi tukaj smo se ukvarjali z licencami in z licenciranjem in dražbami in tako naprej v tem primeru. In rezultat je v bistvu takšen, kot je, kot je zapisan v sami odločbi. Tako da ne moremo pa dodatno v bistvu izven naših pristojnosti mi presojati. Preferenc, ki se ne tičejo samega varstva konkurence. Hvala.

Hvala lepa. Besedo ima Andrej Kosi, izvolite.

Hvala predsedujoča za besedo. Lep pozdrav. Jaz bi se mogoče najbolj opredelil glede delovanja agencije v smeri preskrbe s kmetijskimi, živilskimi proizvodi. Gre za zelo pomembno področje, kjer sicer vem, da agencija ne more preprečiti določenih prevzemov podjetij, ampak nasploh bi pa bilo to dobro izhodišče za politiko na tem področju. Sicer jaz nikjer nisem zasledil, zdaj ne vem, ali je agencija obravnavala torej prevzem Panvite, nakup Panvite, ki je bil opravljen v lanskem letu. Gre za zelo pomembno področje, predvsem zato, ker dejansko hrvaški lastnik, ne samo s prevzemom Panvite, ne samo, da pridobiva neko kmetijsko proizvodnjo, pridobiva celo zelo pomembna kmetijska zemljišča. Sicer videl sem, da je agencija obravnavala nakup Celjskih mesnin s strani Mesne industrije Barača Pivac, kjer sicer do nakupa ni prišlo, ker mislim, da so hrvaški organi pregona nekako to zaustavili, ker je prišlo do tega. Sicer smatram, da mogoče glede same koncentracije, preprečevanja konkurenčnosti ni tako pereč problem, je pa pereč problem zato, ker Slovenci oziroma v Sloveniji vsa kmetijska proizvodnja, podjetja prodajamo tujcem. Prodali smo Žito, prodali smo Drogo Kolinsko, prodali smo sedaj Panvito, prodali smo Radensko, prodali smo pivovarno in tako in tako naprej. In mi pomembno industrijo, torej industrijo, ki proizvaja hrano, prodajamo tujcem. In tu mislim, da je zelo velika težava, predvsem glede samooskrbe. Zdaj, načeloma novi lastniki, nekateri zelo dobro ravnajo. Vem, da dobim podatke na Radenskem, tako da so zadovoljni z lastniki, da podjetja dobro poslujejo in tako naprej. Vendar lahko pride do težav, ko bo prišlo do nekih problemov in bodo lastniki rekli, stop, ne bo šlo za naš interes in lahko pride tudi do težav. Zdaj, agencija je ugotavljala predvsem neke težave v tej verigi s kmetijskimi, živilskimi proizvodi, ko trgovci izseljujejo, torej kmetovalce s cenami teh proizvodov, tudi s tem, da morajo potem plačevati marketing, ki se izvaja v njihovih letakih in tako in tako naprej. In tu je težava, to ugotavljamo tudi v drugih odborih, kajti nekako cena živil pri kmetovalcih pada, v trgovini pa raste. Torej, na nek način, če kmetovalec, ne vem, zdaj mleko, torej mleko pada, v trgovini raste, torej nekje nekdo zdaj tu denar dobiva. Davek, je enak, torej po vsej dosti, torej trgovina in zato bi bilo potrebno v tej smeri delovati, pa ne gre tu za agencijo, ampak nasploh pogled v prihodnje glede kmetijske in te politike, da zaščitimo torej predvsem domačega kmeta, domačo hrano. Smer prav zato, ker se tudi dogaja, da pač te industrija, tudi mesarji in tako naprej, potem uvažajo poceni živino ali hrano ali meso ali karkoli, prepakirajo v Sloveniji in potem prodajajo kot pakirano v Sloveniji, kot nek slovenski proizvod. Zato bi bilo na tem področju, vsaj tako menim, narediti neke ključne poteze, da se zadeva zaščiti, da se zaščiti slovenskega kmeta, predvsem pa zelo pomembno predelovalno industrijo. Zdaj prodajati vse povprek tujcem, mislim, da to ni v redu. Celo pri prodaji Panvite, kjer pridobivajo tujci zelo velike površine zelo kvalitetnih kmetijskih površin in tu lahko potem tudi novi lastnik tudi slovenske kmete nekako drži v šahu, jih izigrava. Zato bi bilo, vsaj po mojem mnenju, potrebno narediti nek korak v tej smeri, da se kmetijstvo, tudi kmetijske površine v tej smeri in pa tudi kmetijska industrija in tudi kmetovalci zaščiti v tej smeri.

Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Medic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za obsežno poročilo. Je pa strnjen zato, ker ni možno ob vsem, vso se razpisovati. Imam pa tukaj eno vprašanje, jaz tukaj, kjer piše sodbe sodišč, stran 32. V postopku, v katerem je agencija ugotovila, da so podjetja Surovina d.o.o, Dinos d.o.o, Salon(?) d.o.o. Ljubljana in Recikel d.o.o. dogovorila, da bodo iz trga organizacije sistemov ravnanja z odpadno embalažo v Republiki Sloveniji izrinila enega izmed konkurentov in si bodo medsebojno razdelila trg. Kar predstavlja prepovedan omejevalni sporazum. In v zvezi s katerim je Upravno sodišče Republike Slovenije tožbam treh strank v postopku ugodilo in zadevo vrnilo v agencijo v nov postopek. Agencija. Zaradi tega je, mislim, je bilo to tudi s strani Vrhovnega sodišča to zavrnjeno in potem je agencija dala še tri pobude in ustavne pritožbe na Ustavno sodišče, katere s sklepam, je tudi zavrgel. Vprašanje moje je, ne da bi šli v detajle, ampak če lahko poveste, kako se počutite, ko ste vi naredili to raziskavo in vse in da iz vseh teh organov niste dobili pozitivni odgovor na vaše delo, ki ste ga opravili. Kot se je zalomilo? Hvala lepa.