Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro! Pričenjam 97. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. In sicer sem prejel najprej opravičilo doktor Mateja Tašner Vatovca in pa poslanca Žana Mahniča. Na seji pa s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, tako: Jože Lenart nadomešča poslanca Andreja Kosija, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanca Franca Breznika. Vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, 9. 5. ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkama 1.a in 1.b. In tako predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a. Glasovanje teče. Ne dela še začetek, zdaj pa bo. Ugotavljam, da je navzočih osem članic in članov odbora, za je glasovalo osem, proti nihče.
(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj pa glasujemo še o predlogu za širitev s točko 1.b. Glasovanje teče. Ugotavljam, da je navzočih deset članic in članov odbora, za je glasovalo deset, proti nihče.
(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanima širitvama.
Prehajamo tako na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Kot veste, je ta točka uvrščena na dnevni red seje Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno bi zbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovor predali državnemu sekretarju. Seveda naj opozorim, da pravila pri postavljanju vprašanj veljajo ista kot na plenarni seji, torej časovna omejitev in seveda tudi ta, da lahko postavljate na tej seji največ dve vprašanji. Sedaj pa seveda dajem besedo vam, kolegice in kolegi. Želi kdo vprašanje? Kolega Horvat, izvolite.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro! Pričenjam 97. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. In sicer sem prejel najprej opravičilo doktor Mateja Tašner Vatovca in pa poslanca Žana Mahniča. Na seji pa s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, tako: Jože Lenart nadomešča poslanca Andreja Kosija, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanca Franca Breznika. Vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, 9. 5. ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkama 1.a in 1.b. In tako predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a. Glasovanje teče. Ne dela še začetek, zdaj pa bo. Ugotavljam, da je navzočih osem članic in članov odbora, za je glasovalo osem, proti nihče.
(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj pa glasujemo še o predlogu za širitev s točko 1.b. Glasovanje teče. Ugotavljam, da je navzočih deset članic in članov odbora, za je glasovalo deset, proti nihče.
(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanima širitvama.
Prehajamo tako na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Kot veste, je ta točka uvrščena na dnevni red seje Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno bi zbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovor predali državnemu sekretarju. Seveda naj opozorim, da pravila pri postavljanju vprašanj veljajo ista kot na plenarni seji, torej časovna omejitev in seveda tudi ta, da lahko postavljate na tej seji največ dve vprašanji. Sedaj pa seveda dajem besedo vam, kolegice in kolegi. Želi kdo vprašanje? Kolega Horvat, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Lep pozdrav predstavnikom Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, posebej državnemu sekretarju in tudi vam, drage kolegice in kolegi. Moje vprašanje se bo nanašalo na pobudo Tri morja oziroma pobudo Treh morij. Kot veste, je ta pobuda nastala ob ohladitvi gospodarskih odnosov med državami Evropske unije in Rusijo. Prvo srečanje je potekalo leta 2016 v Dubrovniku. In to iniciativo predstavlja oziroma sestavlja 12 držav, med katerimi je seveda tudi Slovenija. Gre za 12 držav Evropske unije med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Jaz osebno pa mislim, da vsi mi smo lahko ponosni, da smo junija leta 2019 gostili četrti vrh pobude treh morij, kjer se je pokazalo, da Slovenija nekako, če smem reči, organsko spada v to asociacijo teh držav. In vrh Pobude tri morja je dejansko že prerasel v pomembno platformo gospodarskega sodelovanja, usmerjeno v povezovanje Evrope in spodbujanje trajnostnega razvoja. Ne bom zdaj, ker mi čas to ne omogoča, našteval, navajal podatkov, zaradi katerih smo lahko ponosni, še enkrat, prav mi v Republiki Sloveniji glede udeležbe takratnega vrha Pobude treh morij in dogovorov, ki so bili takrat sklenjeni. Toliko morda zdaj na mesto uvoda. Zdaj pa k sedanjosti, kot tudi vsi vemo. Čeprav je bilo poročanje medijev zanimivo, zelo skromno, je 29. aprila letos v poljski prestolnici potekalo srečanje Pobude treh morij. Gostitelju, poljskemu predsedniku Dudi, so se v Varšavi pridružili predsedniki Bolgarije, Češke, Madžarske in Latvije, hrvaški premier Plenković ter ministri iz Grčije, Španije in Turčije. Zdaj, jasno se nam tu postavlja vprašanje, še posebej najbrž članom ali članu Odbora za zunanjo politiko. Zakaj se tega srečanja ni udeležil kdo iz slovenskega političnega vrha, na primer predsednica republike, predsednik Vlade doktor Golob? Sta tam manjkala. Obžalujem, glede na to, da vsi ocenjujemo in ocenjujejo, da je ta pobuda izjemno pomembna. In bi prosil gospoda državnega sekretarja, da pojasni, a zdaj Slovenija izgublja svojo specifično težo v tej Pobudi treh morij? Zakaj ni bilo interesa, da bi se tam slišal naš glas, ko pa je še nekaj časa nazaj Slovenija gostila vrh Pobude treh morij? Kot rečeno, ta pobuda je namenjena krepitvi regionalnega sodelovanja med državami. In ponavljam, v zadnjem desetletju se je ambiciozna zamisel spremenila v resničnost in predstavlja eno zelo pomembno gospodarsko platformo. Hvala lepa za vaša pojasnila.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Lep pozdrav predstavnikom Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, posebej državnemu sekretarju in tudi vam, drage kolegice in kolegi. Moje vprašanje se bo nanašalo na pobudo Tri morja oziroma pobudo Treh morij. Kot veste, je ta pobuda nastala ob ohladitvi gospodarskih odnosov med državami Evropske unije in Rusijo. Prvo srečanje je potekalo leta 2016 v Dubrovniku. In to iniciativo predstavlja oziroma sestavlja 12 držav, med katerimi je seveda tudi Slovenija. Gre za 12 držav Evropske unije med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Jaz osebno pa mislim, da vsi mi smo lahko ponosni, da smo junija leta 2019 gostili četrti vrh pobude treh morij, kjer se je pokazalo, da Slovenija nekako, če smem reči, organsko spada v to asociacijo teh držav. In vrh Pobude tri morja je dejansko že prerasel v pomembno platformo gospodarskega sodelovanja, usmerjeno v povezovanje Evrope in spodbujanje trajnostnega razvoja. Ne bom zdaj, ker mi čas to ne omogoča, našteval, navajal podatkov, zaradi katerih smo lahko ponosni, še enkrat, prav mi v Republiki Sloveniji glede udeležbe takratnega vrha Pobude treh morij in dogovorov, ki so bili takrat sklenjeni. Toliko morda zdaj na mesto uvoda. Zdaj pa k sedanjosti, kot tudi vsi vemo. Čeprav je bilo poročanje medijev zanimivo, zelo skromno, je 29. aprila letos v poljski prestolnici potekalo srečanje Pobude treh morij. Gostitelju, poljskemu predsedniku Dudi, so se v Varšavi pridružili predsedniki Bolgarije, Češke, Madžarske in Latvije, hrvaški premier Plenković ter ministri iz Grčije, Španije in Turčije. Zdaj, jasno se nam tu postavlja vprašanje, še posebej najbrž članom ali članu Odbora za zunanjo politiko. Zakaj se tega srečanja ni udeležil kdo iz slovenskega političnega vrha, na primer predsednica republike, predsednik Vlade doktor Golob? Sta tam manjkala. Obžalujem, glede na to, da vsi ocenjujemo in ocenjujejo, da je ta pobuda izjemno pomembna. In bi prosil gospoda državnega sekretarja, da pojasni, a zdaj Slovenija izgublja svojo specifično težo v tej Pobudi treh morij? Zakaj ni bilo interesa, da bi se tam slišal naš glas, ko pa je še nekaj časa nazaj Slovenija gostila vrh Pobude treh morij? Kot rečeno, ta pobuda je namenjena krepitvi regionalnega sodelovanja med državami. In ponavljam, v zadnjem desetletju se je ambiciozna zamisel spremenila v resničnost in predstavlja eno zelo pomembno gospodarsko platformo. Hvala lepa za vaša pojasnila.
Hvala lepa. Želi še kdo postaviti vprašanje? Ja, kolega Hoivik, izvolite. Saj pravim, morda ste vi malenkost predolgi, po 3 minute nekako imamo in probamo se držati tega.
Hvala lepa. Želi še kdo postaviti vprašanje? Ja, kolega Hoivik, izvolite. Saj pravim, morda ste vi malenkost predolgi, po 3 minute nekako imamo in probamo se držati tega.
Hvala lepa spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, lep pozdrav kolegi in kolegice.
Mene pa v resnici zanima čisto samo en detajl. Zdaj, ministrica je danes v Turčiji, kjer je zadnje neformalno srečanje pred vrhom Nata in me zanima, kako bo danes stališče predstavila? Kajti, kolikor vem, imate zdaj še v koaliciji en teden časa za medresorsko usklajevanje glede resolucije, ki vemo, da pač je,
ni zakon, ni proračun. In me zanima ali bo ministrica znala danes že odgovoriti na neformalnem srečanju kako bo Slovenija v letošnjem letu dvignila za približno 400 do 500 milijonov evrov obrambnih izdatkov? Zdaj lahko piarovsko sicer vas mediji pokrijejo. Upam pa, da smo politiki toliko resni tudi v Svobodi nenazadnje, da vemo, da ko nekaj kupiš, to pač moraš nekje poiskati in da denar ne raste na drevesu. In da te piarovske floskule, da bomo zdaj kar tisto resolucijo, ki smo jo v tem Državnem zboru sprejemali pred letom in pol, da je v resnici to bil že začetek tega dviga. To, upam, to noben kupno, tako da jaz predlagam za ohranitev Slovenije kot trdne članice Nata, da naj, da prenehate s tem, da prevzamete odgovornost in da mi zdaj odgovorite kako bo ministrica danes jasno pojasnila, tudi svojim kolegom v Natu, kako bo zdaj Slovenija ravnala v tem letu. Upam, da se vsi zavedamo, da brez rebalansa proračuna teh 2 odstotkov nikakor ne bomo uspeli doseči. Hvala.
Hvala lepa spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, lep pozdrav kolegi in kolegice.
Mene pa v resnici zanima čisto samo en detajl. Zdaj, ministrica je danes v Turčiji, kjer je zadnje neformalno srečanje pred vrhom Nata in me zanima, kako bo danes stališče predstavila? Kajti, kolikor vem, imate zdaj še v koaliciji en teden časa za medresorsko usklajevanje glede resolucije, ki vemo, da pač je,
ni zakon, ni proračun. In me zanima ali bo ministrica znala danes že odgovoriti na neformalnem srečanju kako bo Slovenija v letošnjem letu dvignila za približno 400 do 500 milijonov evrov obrambnih izdatkov? Zdaj lahko piarovsko sicer vas mediji pokrijejo. Upam pa, da smo politiki toliko resni tudi v Svobodi nenazadnje, da vemo, da ko nekaj kupiš, to pač moraš nekje poiskati in da denar ne raste na drevesu. In da te piarovske floskule, da bomo zdaj kar tisto resolucijo, ki smo jo v tem Državnem zboru sprejemali pred letom in pol, da je v resnici to bil že začetek tega dviga. To, upam, to noben kupno, tako da jaz predlagam za ohranitev Slovenije kot trdne članice Nata, da naj, da prenehate s tem, da prevzamete odgovornost in da mi zdaj odgovorite kako bo ministrica danes jasno pojasnila, tudi svojim kolegom v Natu, kako bo zdaj Slovenija ravnala v tem letu. Upam, da se vsi zavedamo, da brez rebalansa proračuna teh 2 odstotkov nikakor ne bomo uspeli doseči. Hvala.
vala tudi vam. Želi še kdo postaviti vprašanje?
Ugotavljam, da ne, potem pa, spoštovani državni sekretar, vas prosim za odgovore na zastavljena vprašanja.
vala tudi vam. Želi še kdo postaviti vprašanje?
Ugotavljam, da ne, potem pa, spoštovani državni sekretar, vas prosim za odgovore na zastavljena vprašanja.
