En lep pozdrav vsem skupaj, bomo počasi začeli. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. / nemir v dvorani/ Lepo prosim za majčkeno pozornosti. Začenjam 42. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti doktor Matej Tašner Vatovec. Kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili pa sodeluje: poslanko Saro Žibrat nadomešča magistrica Tamara Kozlovič.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo. Dne 7. 5. 2025 ste prejeli še zahtevo poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic nujne seje odbora.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Skupnost centrov za socialno delo, ki so se opravičili, Inštitut za socialno varstvo, Fakulteta za socialno delo, Rejniško društvo, Varuh človekovih pravic, gospod Peter Steničnik (Mladinski dom Jarše) in Društvo posvojiteljskih družin Deteljica.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Minister Luka Mesec, izvolite.

Hvala lepa in lepo pozdravljeni.

Sam bi najprej rad povedal, da sem vesel, da imamo pred sabo končno novelo Zakona o rejniški dejavnosti. Vsi vpleteni, se pravi tako civilna družba, resorji kot poslanke in poslanci na čelu z Darkom Kranjcem, ki je tukaj največ pomagal, veste, da je bilo težko do te točke priti, zelo težko, da pa je bilo nujno do te točke priti. Namreč rejništvo je izjemno pomembno, izjemno pomembna institucija v Sloveniji, ki skrbi za otroke, ki so iz deprivilegiranih okolij, ki so iz nestabilnih družin, iz družin, kjer se pojavljajo težave z alkoholizmom, drogami, nasiljem ali pa enostavno kjer starši za otroke ne znajo skrbeti. Marsikaj se lahko zgodi in zgodbe, ki jih beremo v medijih na praktično redni bazi, so take, da se nam lahko dostikrat para srce. Rejnikov primanjkuje, sistemsko jih primanjkuje, njihovo število upada, kar pripelje tudi do takih ekscesov kot smo lahko pred nekaj časa brali, da je ena deklica, ki je bila nameščena v kriznem centru Palčica - tam naj bi bili otroci cirka 14 dni nameščeni -, potem pa gredo bodisi nazaj v svojo družino bodisi k rejnikom, no, ta deklica je bila tam, če se ne motim, 9 mesecev. In da bi se izognili takim situacijam, je nujno, da postavimo drugačen okvir rejniškega sistema, da postavimo rejniški sistem nazaj na noge. Tukaj vam lahko grafično pokažem, kako se je število rejnikov gibalo skozi leta. / pokaže zboru& Namreč, odkar smo na Ministrstvu za delo vzpostavili sistem ISCSD, se pravi informacijski sistem centrov za socialno delo, se je število rejnikov od leta 2004, ko jih je bilo 867, do danes zmanjšalo na 553. Glavni razlog za to je, da so bili rejniki po navadi v Sloveniji tradicionalne rejniške družine, drugi ljudje, ki vstopajo v sistem, pa lahko zelo hitro ugotovijo, da pač je to res naporno delo. Saj si lahko predstavljate, kako je skrbeti za otroka, ki ga dobite, pa ima za sabo hudo travmatično izkušnjo, in tega otroka postaviti na noge, ga zmotivirati za življenje, za šolo in tako naprej, hkrati pa ta otrok ni posvojen, ne, ta otrok se lahko kadarkoli vrne v svojo družino. In medtem ko je med posvojitelji veliko interesa, ga je za rejnike zelo malo.

Zdaj v tem smislu prihajamo z novelo zakona, ki je pred nami, ki predvsem izboljšuje materialni položaj tako rejniških družin kot rejnikov. Hkrati pa z različnimi spodbudami omogočamo, da se ljudje lažje vključijo v sistem. Ena od glavnih sprememb je namreč tale. Do zdaj je bilo, je bil normativ za rejnike, da so imeli plačane prispevke in tako naprej, da so imeli najmanj tri otroke. Po novem ta normativ zmanjšujemo na enega otroka, se pravi tri na enega, zato da je bolj spodbudno, da tudi tisti, ki se odločijo, da bodo pa enega otroka vzeli v rejništvo, že dobijo določene benefite iz sistema. Potem bistveno zvišujemo rejnine in nadomestila, recimo trenutno je minimalna rejnina 667 ev..., 676 evrov, po novem bo 998. Maksimalna rejnina je po starem 851 evrov, po novem bo 1497. Oskrbnine so bile prej 510 evrov, po novem 637, plačilo dela po starem je 166 evrov, po novem je 360 in tako naprej. Skratka vse te postavke raztegujemo tam za približno 50 odstotkov, da sistem naredimo bolj, bolj zanimiv. Hkrati izboljšujemo okolje za rejnike, ker jim bomo ponudili tudi stvari kot so supervizija. Ponujamo jim usposabljanja enkrat na tri leta, ponujamo jim brezplačno pravno pomoč, omogočamo boljše plačilo in boljše pogoje vikend rejnikov - tudi taki so, kjer so otroci za vikend, potem pa se vrnejo v svojo družino. In vse to smo več kot dve leti usklajevali z zainteresiranimi poslanci, z rejniško skupnostjo, z drugimi resorji in jaz mislim, da smo tukaj prišli do enega velikega soglasja, za katerega vsi vpleteni verjamemo, da je poseg v sistem in nadgradnja sistema dovolj korenit, da bomo lahko žalostno sliko rejništva, ki nam v bistvu je v upadu že zadnjih 20 let, končno prelomili in povečali zanimanje za rejništvo, omogočili, da se bodo otroci, ki rejnike potrebujejo, v rejniške družine tudi namestili in s tem naredili bistven korak k izboljšavi življenja oziroma izboljšanju življenjskih možnosti in priložnosti za otroke, ki to potrebujejo - za otroke, ki so danes v zavodih, za otroke, ki so mogoče v nemogočih razmerah zaradi tega, ker jih socialni delavci nimajo kam dati -, predvsem pa, da bomo s tem izboljšali družbeno sliko za tiste med nami, ki so najbolj prikrajšani.

Tako da, evo, toliko mogoče za moj kratek uvod.Verjamem da me bodo kolegi dopolnili. In hvala za pozornost.

Hvala lepa. Preden nadaljujemo, imam še eno pooblastilo, in sicer poslanko Sandro Gazinkovski, nadomešča poslanka Lucija Tacer.

Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Katarina Kralj, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje. Glede na to, da so v pisnem mnenju izčrpno obrazložene naše pripombe in da so koalicijske poslanske skupine vložile amandmaje k posameznim členom, bom mnenje povzela zgolj na kratko. V njem smo izpostavili tri pripombe ustavno pravne narave, in sicer smo opozorili na ustavno spornost določb o nesuspenzivnosti pritožbe zoper odločbo centra o pridobitvi oziroma izgubi statusa poklicnega rejnika, in sicer z vidika učinkovitosti pritožbe iz 25. člena Ustave.

V drugo smo opozorili na ustavno spornost predloga za novi šesti odstavek 50. člena zakona, to je 14. člen novele, ki glede pravice do letnega dodatka za oddih neenako obravnava otroke glede na čas bivanja pri rejniku, in sicer z vidika enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Ta pripomba je ustrezno upoštevana v amandmajih koalicije.

Tretjič smo opozorili, da glede specialne ureditve pravice rejnika, kot udeleženca v postopkih za varstvo koristi otroka do brezplačne pravne pomoči, da mora biti vsaka specialna ureditev celovita do te mere, da nadaljnja sočasna veljava sistemskega zakona in specialne ureditve ne bo ogrozila njene smiselnosti oziroma povzročila nedopustnih pravnih praznin, ki jih ne bo mogoče zapolniti niti z razlago.

Zdaj, glede ostale pripombe so se nanašale na skladnost posameznih določb z Družinskim zakonikom, notranjo skladnost zakona, jasnost posameznih določb in njihovo nomotehnično ustreznost.

Zdaj, na koncu bi poudarila, da je večina naših pripomb ustrezno upoštevanih v amandmajih poslanskih skupin koalicije, glede pripomb, ki niso upoštevane pa je ministrstvo pripravilo pisna pojasnila v katerih so nekatere predlagane rešitve, predvsem v tistem delu, ko smo opozorili na njihovo ustavno spornost, tudi podrobneje obrazložene.

Zdaj k drugim amandmajem, ki niso pripravljeni na podlagi naših pripomb pa z vidika poslovniških nalog Zakonodajno-pravne službe nimamo pripomb. Hvala.

Hvala lepa. sedaj besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, minister, državni sekretar s sodelavkami in ostali, lepo pozdravljeni.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 18. izredni seji, 12. maja in se pri tem seznanila tudi s stališči Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Rejniškega društva Slovenije in društva Deteljica. Ker sta obe predstavnici obeh društev tukaj prisotni jima bom prepustil, da v nadaljevanju same povzamete, povzameta njihova stališča.

V okviru komisije smo prepoznali pozitiven namen predloga zakona, ki pa bi ga bilo dobro nadgraditi še z nekaterimi pripombami stroke in civilne družbe, saj nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju rejništva in posvojitev iz prve roke poznajo težave, s katerimi se soočajo rejniki in rejnice ter posvojitelji in posvojiteljice.

Naša komisija se zavzema tudi za več povezovanja znotraj stroke in z ostalimi poklicnimi profili, ki lahko pripomorejo k boljšemu delovanju sistema. Z boljšim delovanjem sistema z nevladnimi organizacijami, oblikovalci politik in odločevalci na tem področju in tako se bo v prvi vrsti izkazalo življenje in izvedljive ne zgolj birokratske rešitve. Komisija prepoznava tudi nujo po prilagoditvi še nekaterih drugih zakonov s področja delovne in tudi družinske zakonodaje, na primer Zakon o delovnih razmerjih družinskega zakonika in podobno, da bi lahko sistem rejništva deloval še bolje. Pozvali smo tudi k okrepitvi izobraževanje tako strokovnih delavcev na centrih za socialno delo kot samih rejnikov in članov rejniških družin. Veliko znanja se sicer pridobi izkustveno, a pravilno svetovanje lahko v bistveni meri olajša stike rejnikov in rejnic, s tega vidika smo podprli tudi ukrep supervizije. Pozvali smo tudi k okrepitvi kadra na centrih za socialno delo, ki bi se specializirano ukvarjalo s področjem rejništva, a bili hkrati seznanjeni z realnostjo, da tudi o vseh vloženih naporih za povečanje kadrovskih načrtov, kadrovske slike trenutno ni mogoče izboljšati, saj ustreznih dodatnih kadrov na trgu sploh ni dovolj. Komisija ocenjuje, da slednje terja resen razmislek tudi v družbi, v katero smer se bo usmerila v prihodnje, v ljudi in medčloveške odnose ali kam drugam. Podprli smo tudi poziv nevladnih organizacij, da naj se intenzivneje pristopi k zagotavljanju več možnih izhodov za otroke iz sistema rejništva, še zlasti po 18. in 26. letu starosti, ko bi se ob ustrezni podpori že lahko osamosvojili. Pa tudi, da se pooblastila v zvezi z različnimi postopki, v katere je vključen otrok, ki je nameščen v rejništvo, ustrezno razširi tudi na druge družinske člane oziroma partnerje rejnika, rejnice, ki je nosilec, nosilka dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti in s tem nosilca rejništvo vsaj malo razbremeni. Strinjali smo se tudi s pozivom nevladnih organizacij, da naj se delo rejnikov in rejnic glede na njihove obremenitve in odgovornost ustrezno finančno ovrednoti, na primer s primerljivo z osebno asistenco. Komisija prepoznava tudi odgovornost celotne družbe za zagotavljanje sistema rejništva, ki bo otrokom, ki ostanejo brez možnosti bivanja v matični družini, resnično v oporo. Sem sodi tudi ozaveščanje družbe o spoštljivem odnosu tako do otrok, ki so nameščeni v rejniške družine, kot do rejnikov in rejnic, ki si zaslužijo veliko spoštovanje za svoje opravljanje poslanstva. K bolj spoštljivemu in senzibilnemu odnosu do otrok in rejnikov bi se lahko po oceni komisije doprinesle tudi predlagane posodobitve izrazoslovja na tem področju, h katerim pozivajo, da naj pristopijo nevladne organizacije.

Komisija je predlog zakona ocenila kot dobro odskočno desko za naprej, ga soglasno podprla in izrazila prepričanje, da se lahko nekakšno, lahko kakšno od predlaganih izboljšav na podlagi amandmajev upošteva tudi že danes oziroma na vaši seji. Do amandmajev se žal nismo opredeljevali, ker nismo bili z njim seznanjeni. Verjamem pa, da so upoštevani in da bodo tudi danes podprti. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa. Imam še eno pooblastilo, in sicer poslanca Zvoneta Černača nadomešča poslanec Tomaž Lisec.

Besedo sedaj dajem še ostalim vabljenim na sejo. Pred tem vas seznanjam, da v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso lahko svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi izjavite in obrazložite v tem uvodnem delu točke, kasneje pa jih dodatno obrazložite, če so vas k temu pozvali sodelujoči v razpravi. V dodatni obrazložitvi pa ne morete replicirati ali polemizirati s sodelujočimi v razpravi. Prosim vas tudi, da svoja stališča strnete v nekje 5 do 10 minut.

Najprej dajem besedo Varuhu človekovih pravic, in sicer zanj doktorju Jožefu Ruparčiču, namestniku varuha, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Najlepša hvala najprej za vabilo, gospod predsednik, hvala lepa vsem prisotnim, ker vidim, da je zadeva res pomembna in iz tega vidika moram reči, da pri varuhu smo z vso skrbnostjo pristopili k temu, tako da mi dovolite nekaj besed.

Rejništvo je izjemno odgovoren in zahteven proces, v katerem je treba zagotoviti dobrobit otroka, ki je pogosto izpostavljen različnim travmam in izzivom zaradi predhodnih izkušenj v svoji biološki družini. Pri tem procesu je ključnega pomena, da se vsaka odločitev in vsak korak natančno spremlja, saj lahko napačni pristopi povzročijo dolgoročne negativne učinke na otrokovo dobrobit. Pri vsakem postopku rejništva je na prvem mestu otrokova največja korist. Pomembno je, da se zagotovi celovita podpora, ki omogoča otroku, da se razvije v varnem in stabilnem okolju. Otrok mora biti fizično varen pred nevarnostmi, kot so zanemarjanje, zloraba ali fizične poškodbe. Rejniki morajo zagotoviti varnost v vsakodnevnem življenju, od zaščite pred nezgodami do zagotavljanja primernega nadzora, kadar je to potrebno. Otroci v rejništvu so pogosto izpostavljeni čustvenim travmam zaradi preteklih izkušenj. Rejništvo mora otroku zagotavljati čustveno podporo, ki vključuje ljubezen, sprejemanje, razumevanje in potrpežljivost. To pomaga otroku pri premagovanju težkih čustvenih ovir. Otrok mora imeti možnost razvijanja socialnih veščin ter spodbujanja intelektualnih in ustvarjalnih sposobnosti. To pomeni, da mora imeti dostop do izobraževanja in podpore pri učenju, če je to potrebno. Zagotoviti se mora tudi podpora za specifične potrebe, kot so telesne ali duševne motnje, če so prisotne. Rejništvo mora otroku omogočati ne samo čustveno stabilnost, ampak tudi normalizacijo življenjskih okoliščin, vključno z izobraževanjem. Otroci imajo pravico do izobraževanja in rejništvo mora zagotoviti, da bodo vključeni v šolski sistem bodisi da je ta prilagojen, če imajo posebne potrebe. Nekateri otroci v rejništvu imajo posebne potrebe. Rejnik mora biti sposoben prepoznati te potrebe in zagotoviti dodatno pomoč kot je posebna izobraževalna podpora ali terapija. Otrok mora imeti priložnost za razvoj svojih interesov, talentov in veščin, tako da se lahko počuti kompetentno in doseže svoj polni potencial. Otroci, ki se znajdejo v rejništvu, so pogosto preživeli travmatične izkušnje v svoji biološki družini. Pomembno je, da se zagotovi dostop do psiholoških in terapevtskih storitev, ki otroku pomagajo obvladovati travme, žalovanje in stres, povezane z ločitvijo od biološke družine. Psihoterapija in svetovanje sta ključna za obvladovanje čustvenih težav, ki so lahko dolgoročne narave. Otrok mora imeti čas, da se prilagodi novemu okolju. Bodisi gre za začasno bodisi za dolgotrajno rejništvo. Pomembno je, da rejnik ne pričakuje prehitrih sprememb, ampak ustvarja prostor za otrokov postopen razvoj in prilagoditev. Kadar je to mogoče, je izredno pomembno, da otrok ohrani stike z biološkimi starši, saj ohranjanje vezi z biološkimi starši pripomore k čustveni stabilnosti in identiteti otroka. Vendar pa mora biti to vedno in povsod v interesu otroka. Otroci v rejništvu pogosto iščejo občutek stabilnosti in kontinuitete, pomembno je, da je otrokovo življenje čim bolj stabilno. Idealno bi bilo, da otrok ostane v isti rejniški družini, če je to mogoče in v njenem interesu. Pogosto menjavanje rejniških družin lahko povzroči dodatno čustveno škodo. Otroci potrebujejo strukturo in rutino v vsakodnevnem življenju redna in predvidljiva rutina pomaga otroku, da se počuti varno in obvladuje negotovost. Otrok, ki je dovolj star, mora imeti priložnost, da sodeluje pri odločitvah, ki se nanašajo na njegovo prihodnost, v skladu z njegovimi zmožnostmi in razumevanje. Pri urejanju rejništva je ključno, da se vedno upoštevajo otrokov interes in specifične potrebe, saj je vsak otrok v rejništvu edinstven. S tem, da se zagotovi ustrezna podpora za otroka, rejnika in biološke starše, se lahko postavi temelje za zdravo in srečno prihodnost otroka. Stabilno, ljubeče in strokovno okolje je ključnega pomena za uspešno in trajno prilagoditev otroka v rejniškem okolju. Rejništvo v Sloveniji kljub temu, da je zakonodaja in institucionalna podpora dobro razvita, še vedno predstavlja številne izzive tako za otroke, rejniške družine kot tudi za strokovne delavce, ki so vključeni v ta proces. Eden največjih izzivov pri nas je pomanjkanje dovolj usposobljenih in pripravljenih rejniških družin, zlasti za otroke s posebnimi potrebami, starejše otroke in otroke z večjim številom čustvenim ali psiholoških težav. Rejniki so ključnega pomena za uspešen razvoj otroka v rejništvu, vendar pogosto ni dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti to odgovornost. S pomočjo kampanj, izobraževalnih programov in medijskega poročanja bi bilo treba povečati ozaveščenost o pomenu rejništva in njegovih koristi za otroke. Da bi rejniške družine lažje sprejele otroke, bi morali imeti dostop do celovitega in rednega usposabljanja. Pomembno je, da se rejnikom nudi tudi redna psihološka podpora in svetovanje. Pomembno je izboljšati finančne spodbude za rejniške družine, da bi pritegnili več ljudi k rejništvu. Hkrati pa bi bilo potrebno zagotoviti tudi dodatno pomoč za rejnike pri usklajevanju službenih obveznosti in skrbi za otroke. Rejniki pogosto čutijo izgorelost in izčrpanost, saj skrb za otroke v rejništvu ni le čustveno, temveč tudi fizično zelo naporno. Pomanjkanje ustrezne podpore, tako institucionalne kot tudi osebne, lahko vpliva na kakovost oskrbe in včasih vodi do tega, da rejniki ne zmorejo obvladovati vseh zahtev, povezanih z rejništvom. Zagotoviti je torej treba stalno podporo za rejniške družine, vključno s psihološkim svetovanjem s skupinskimi srečanji z drugimi rejniki, kjer se lahko izmenjujejo izkušnje, ter dostopom do strokovnjakov za reševanje konkretnih težav. Pomembno je, da se rejnikom omogoči ustrezna počitniška obdobja, dostop do nadomestnih skrbnikov in druge oblike podpore, da preprečimo izgorelost in povečamo dolgoročno uspešnost rejniških družin. Rejništvo v Sloveniji se sooča s številnimi izzivi, vendar z ustreznimi ukrepi, kot so povečanje števila usposobljenih rejniških družin, izboljšanje dostopa do psihološke pomoči, boljše usklajevanje med institucijami in večja podpora za rejnike lahko bistveno izboljšajo položaj otrok v rejništvu. Rešitev teh težav zahteva sodelovanje vseh. Ključnih akterjev, od državnih organov do strokovnjakov in same skupnosti, da se zagotovijo najboljše možnosti za otroke. Ki potrebujejo oskrbo in zaščito. Hvala lepa za pozornost.

Hvala lepa. Naslednji dobi besedo Inštitut za socialno varstvo, zanj doktor Urban Bolka. Izvolite, imate besedo.

Lep pozdrav. Hvala za besedo.

Jaz bi najprej povedal, da se nam na Inštitutu za socialno varstvo zdi, da zakon prinaša vrsto pozitivnih sprememb, ki jih seveda nadvse pozdravljamo. Kljub temu pa se nam zdi, da predlog ne naslavlja povsem celostno nekih ključnih izzivov na področju rejništva, ki zaradi tega ostajajo nenaslovljeni, zato menimo, da bi bilo, če želimo nekako celostno prenoviti sistem skrbi za otroke, predlog dopolniti in pa ga tudi razširiti. Rejništvo bi bilo smiselno bolj povezati z ostalimi področji, kot sta na primer odpiranje institucij in prenova delovanja centrov za socialno delo. Jaz bi danes na tej seji izpostavil nekako tri do štiri ključne pomanjkljivosti predloga.

Predlog zakona sicer nakazuje premik v smer dezinstitucionalizacije tudi na področju kriznih namestitev, kar je seveda skladno s prizadevanji, da naj otroci odraščajo v družinskem okolju oziroma v okolju, ki je družini čim bolj podobno. Ravno zaradi tega je treba družinam nuditi kakovostno podporo, kot smo danes tudi že slišali, da do te potrebe po namestitvi otrok v rejništvo morda sploh ne bi prišlo. Zato se nam zdi, da bi predlog zakona lahko, da bi se lahko bolj osredotočal tudi na oziroma da bi lahko bolj izpostavljali tudi neko nujnost preventivnih ukrepov, podporo matičnim družinam, nujnost razvoja dodatnih storitev, podpore družinam v akutni stiski, da bi se na ta način sploh preprečila, preprečila nepotrebne namestitve v rejništvo. Prav tako se nam zdi smiselno bolj razmisliti o razvoju nekaterih novih oblik rejništva oziroma dodatnih oblik rejništva. Ena izmed takih oblik je na primer koncept začasnega rejništva v domačem okolju, kjer bi rejniki recimo nudili podporo otroku na domu, namesto da gre otrok k njim seveda samo v primerih, kjer je to varno, smiselno in pa primerno. Tudi nasploh je potrebno v primerih, kadar ni možnosti, da bi otroci še naprej živeli z biološkimi starši ali pa, da bi se k njim vrnili, zagotoviti nadomestno oskrbo otrok. V ta namen bi morali razviti celo paleto različnih možnosti vzgoje in oskrbe otrok z namenom, da zagotovimo otroku kar najbolj primerno obliko bivanja, ki naj bi ustrezala največji koristi otroka, njegovim potrebam in pa seveda te zakonske, te oblike nekako tudi zakonsko opredeliti. Ena od pomanjkljivosti predloga, kot smo danes tudi mogoče že slišali, je odsotnost ukrepov za aktivno rekrutacijo novih rejnikov. To kažejo na primer vsi podatki, glede na to, da je pomanjkanje rejnikov. Eden izmed ključnih izzivov bi bilo treba v zakon vključiti nekako bolj celovite in sistemske rešitve, ki bi presegale zgolj neke finančne spodbude, ki jih je kar nekaj v zakonu, v predlogu zakona. In pa administrativne poenostavitve. Te bi lahko, se pravi, te spodbude bi lahko vključevale na primer neke promocijske kampanje, rejništva, večje ozaveščanje in pa dodatne spodbude za rejnike, ki ne bi bile zgolj finančne. Prav tako je pomembno, da so rejniške družine dobro podprte, še posebej, ko sprejmejo na primer otroke, ki prihajajo iz kompleksnih življenjskih situacij. S tega vidika pozdravljamo, da predlog zakona vključuje tudi določbe o super vizije superviziji, rejnikom, kar smo tudi danes že slišali. Kot neko pomanjkljivost bi izpostavil še dva tipa prehodov. Se pravi obravnava nekaterih posebnosti povezanih s prehodom otrok iz institucij, recimo iz zavodske oskrbe, kjer na primer bivajo, v rejniške družine. Ta prehod je po našem mnenju precej zahteven, tako za otroke same, za rejniško družino, pa tudi izvorno družino in tukaj bi se morale te družine na ta prehod še posebej pripraviti. Zdi se nam tudi, da čeprav predlog omogoča podaljšanje rejništva do 26. leta. Ta predlog ne naslavlja dovolj celostno nekih izzivov, s katerimi se soočajo mladi pri prehodu iz rejništva v samostojno življenje. Kar je samo po sebi v Sloveniji že tako ali tako dokaj zahtevno. Ko pa otrok izstopa iz rejništva, iz rejništva v samostojno življenje, pa je temu tako še toliko bolj. Tukaj bi bili potrebni neki bolj specifični ukrepi in podporni programi, ki bi otrokom to obdobje seveda olajšali.

Opozoril bi na koncu še na pomanjkanje študij, analiz in raziskav rejništva v Sloveniji trenutno nekako nimamo nekega celostnega pregleda potreb in pa stanja na področju rejništva v Sloveniji. Inštitut za socialno varstvo je sicer v preteklih letih opravil dve študiji na to temo. Šlo je za analizo postopkov organizacije in standardov na področju rejništva, vendar je bilo to že v letu 2010. Potem pa še analizo življenjskih potekov oseb, ki so bile prikrajšane za normalno družinsko življenje v letu 2012, kjer je bilo, kjer je bil eden izmed fokusov tudi rejništvo. Pa vendar se nam zdi, da je teh raziskav oziroma analiz nekako premalo. Zato zelo podpiramo to, da trenutno na inštitutu izvajamo eno od takih raziskav v okviru našega letnega načrta, ki bi po našem mnenju lahko predstavljala nek temelj za oblikovanje morda kakšnega akcijskega načrta za razvoj rejništva, ki ga seveda po mojem mnenju nujno potrebujemo. Hvala.