Spoštovani in spoštovane! Pričenjam 5. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo namesto poslanca Gregorja Periča poslanec Gregor Židan in namesto poslanca Roberta Pavšiča poslanka Tina Hefrle. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA RESOLUCIJE O PROGRAMU VARSTVA IN RAZVOJA PARKA ŠKOCJANSKE JAME ZA OBDOBJE 2019 DO 2023, ki ga je Državnemu zboru na podlagi 109. člena Poslovnika Državnega zbora v obravnavo posredovala Vlada. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo. Predlog resolucije z dne 13.12.2018. Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20.12.2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 9.1.2019. V poslovniškem roku so bili vloženi tudi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin k drugemu in petemu poglavju. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, javni zavod Park Škocjanske jame in zakonodajno-pravna služba. Obravnava predloženega predloga resolucije bo na odboru potekala na način kot ga je v Državni zbor uveljavil v primerih ob obravnavi aktov, ki jih sprejema državni zbor v enofaznem postopku, torej po analogiji zakonodajnega postopka s pripravo dopolnjenega predloga akta v primeru sprejetja amandmajev na matičnem delovnem telesu. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu resolucije. Gospod državni sekretar Aleš Prijon, izvolite.

Spoštovane članice in člani odbora lepo pozdravljeni! Program varstva in razvoja, ki ga danes obravnavamo, to pomeni varstvo in razvoj Parka Škocjanske jame je po svoji vsebini načrt upravljanja zavarovanega območja, ki je programski akt s katerim se določajo razvojne usmeritve, način izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja. V programu varstva in razvoja so določene podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva. Regijski Park Škocjanske jame je pomemben člen globalne mreže zavarovanih območij. To območje je pomembno zaradi geoloških, geomorfoloških in hidroloških značilnosti Krasa, njegove biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter kulturne krajine na lokalni in državni in mednarodni ravni. Ima status širšega zavarovanega območja regijskega parka po slovenski zakonodaji, status varovanega območja po evropskem pravu, je v območju Nature 2000 in tri pomembne opredelitve na mednarodni ravni med katerimi je tudi Unesco svetovna dediščina. Park Škocjanske jame je pri uresničevanju svojega osnovnega poslanstva, to je ohranjanje narave, kulturne krajine in zagotavljanje možnosti za ustrezen razvoj uspešen. Javni zavod Park Škocjanske jame je v preteklem petletnem obdobju pridobil okoli 12, 6 milijona evrov, od tega 19 % iz proračuna Republike Slovenije, 63 % iz ne javnega vira, to je iz vstopnin, 1 % iz sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter 17 % iz mednarodnih projektov, večino je iz strukturnih skladov, to je evropski sklad za regionalni razvoj. Jedro programa varstva in razvoja predstavljajo cilji varstvenega razvoja, ki so: ohranjanje Škocjanskih jam in drugega podzemnega sveta, ohranjanje ugodnega stanja naravnih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, sodelovanje pri varstvu kulturne dediščine, razvijanje okolju prijaznega obiskovanja parka in širjenja zavesti o parku, krepitev vključevanja lokalnega prebivalstva pri razvoju dejavnosti in aktivnosti v parku ter krepitev vloge upravljavca parka na vplivnem in prehodnem območju parka. Program varstva in razvoja je podlaga za letne programe dela upravljavca parka Škocjanske jame. Toliko na kratko. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus. Izvolite.

Hvala za besedo. Naša služba je imela na predlog resolucije pripombe nomotehnične narave, ki jih amandmaji koalicijskih strank upoštevajo. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta? Gospod Vnučec. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Tudi naša komisija podpira predlog resolucije in s tem daje pohvalo uspešnemu delovanju zavoda, še posebej zaposlenim in pa vsem, ki tam delajo. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih delih oziroma poglavjih predloga resolucije in vloženih amandmajih.

Ker so k predlogu resolucije vloženi samo štirje amandmaji, ki so v prvi vrsti tehnične narave predlagam, da se razprava o predlogu resolucije združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi o predlogu resolucije bi opravili glasovanje najprej o vloženih amandmajih, nato pa bi glasovali še o vseh poglavjih predloga resolucije skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem vsa poglavja predloga resolucije in k njemu vložene amandmaje. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na glasovanje o vloženih amandmajih.

Na glasovanje dajem prvi amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB k drugemu poglavju. Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem drugi amandma koalicijskih poslanskih skupin k drugemu poglavju. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem prvi amandma koalicijskih poslanskih skupin k petemu poglavju. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem drugi amandma koalicijskih poslanskih skupin k petemu poglavju. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.

Zaključili smo glasovanje o amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo na glasovanje o vseh poglavjih predloga resolucije skupaj. Želi morda kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne.

Glasujemo o vseh poglavjih predloga resolucije. Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da so vsa poglavja predloga resolucije sprejeta.

Zaključili smo glasovanje o posameznih poglavjih predložene resolucije. Glede na sprejete amandmaje na seji odbora bo pripravljen dopolnjen predlog resolucije, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora in predlagam, da sem to sam. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA POROČILA O IZVAJANJU RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTNI CESTNEGA PROMETA ZA LETO 2017. Kot gradivo, ki je bilo objavljeno v računalniškem sistemu Državnega zbora ste prejeli poročilo z dne 6.12.2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 9.1.2019. K tej točki dnevnega reda so vabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za notranje zadeve, policija, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter javna agencija za varnost prometa. Poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu o varnosti cestnega prometa za leto 2017 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi sedmega poglavja resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Ta določa, da matično delovno telo poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa obravnava praviloma v treh mesecih po posredovanju, obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo. Pričenjamo z obravnavo poročila o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leta 2017 in besedo dajem predstavnici predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev. Gospa državna sekretarka Nina Mauhler, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

Medresorska delovna skupina za spremljanje in izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2020 je skladno s sedmim poglavjem resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2013 do 2022 pripravila poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2017. Odbor direktorjev za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu za obdobje od 2013-2022 je na svoji drugi dopisni seji 14. septembra 2018 obravnaval in tudi potrdil poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za omenjeno leto, Vlada Republike Slovenije pa ga je sprejela na 11. redni seji dne 6. decembra 2018 ter ga tudi posredovala v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

V obdobnem načrtu za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leto 2017 je bil zastavljen temeljni cilj, in sicer kritična meja, kjer ne smemo dopustiti, da v prometnih nesrečah umreta več kot 102 osebi in se ne sem več kot 631 oseb hudo telesno poškodovati. Slovenske ceste so leta 2017 zahtevale življenja 104 ljudi, v letu 2016 pa je bilo takšnih primerov 130, kar kaže na izboljšanje varnosti cestnega prometa, malenkost slabše je bilo stanje pri telesno poškodovanih. Število umrlih v letu 2017 je bilo sicer najnižje v zadnjih 60-ih letih. V letu 2017 smo bili priča predvsem izboljšanju stanja varnosti cestnega prometa v jesenskih mesecih, predvsem je bilo to opazno v mesecu septembru v katerem je umrla 1 oseba. Izboljšanje je najbolj izstopalo pri pešcih, pri voznikih osebnih avtomobilov in pri kolesarjih. Najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč še vedno ostaja neprilagojena hitrost, s katero pa je največkrat povezana tudi še vedno vožnja pod vplivom alkohola. Nosilci nacionalnega programa so v obravnavnem obdobju izvedli načrtovanje aktivnosti iz obdobnih akcijskih načrtov, ki so vključno s preventivnimi aktivnostmi in infrastrukturnimi ukrepi prispevali k izboljšanju stanja prometne varnosti. S predhodnimi vložki v te aktivnosti so bili doseženi dobri rezultati, ki so se konec koncev odrazili in bili prepoznani tudi izven Slovenije. Boljša prometna varnost je bila dosežena s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu ravnanju, k spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti z zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture, kar so udejanjali načrtovalci, proizvajalci in izvajalci, vzdrževalci in ustrezne nadzorne službe. V zapletenem sistemu varnosti cestnega prometa so se izvajale aktivnosti tudi na področju ozaveščanja odgovornega ravnanja posameznika, v vzgojno izobraževalnih in preventivnih organizacijah, v medijih, v represivnih in pravosodnih organih, v civilni družbi, v gospodarskih družbah, samoupravnih lokalnih skupnostih in ne nazadnje tudi državnih organih. Glede na ugotovitve poročila o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2017 je potrebno poudariti tudi sistemske premike za izboljšanje prometne varnosti, ki bodo dolgoročno uravnotežili to področje, ne glede na gospodarske, družbene in politične vplive. V zvezi s tem je torej treba izluščiti osrednje preboje na področju zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu, ki jih boste v nadaljevanju uskladila odbora direktorjev in medresorska delovna skupina. Naj omenim zgolj nekatere. To je uvedba prometne vzgoje v šolski program, na primer opredelitev statusa prometnih mentorjev v šolah, prometna vzgoja kot sestavni del predmetnika osnovnih šol. Nadalje umestitev zdravja kot integralnega dela prometne varnosti, na primer večje sodelovanje z zdravniki, Ministrstvo za zdravje, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije so osrednji sodelujoči pri tem sistemskem premiku. Potem okrepitev sistemskega upravljanja nevarnih cestnih odsekov, določitev teh nevarnih cestnih odsekov z visoko stopnjo tveganja za prometne nesreče ter priprava letnih načrtov za sanacijo tako omenjenih črnih točk na naših cestah.

V zaključku naj omenim še okrepitev področja nadzora, predvsem tu apeliramo na povečanje števila policistov na cestah, na povečanje števila radarjev, na vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti, spodbujanje uporabe prikazovalnikov hitrosti ter drugih preventivnih prometnih in infrastrukturnih ukrepov, ki pripomorejo k umirjanju hitrosti, nameščenje stacionarnih radarjev na bolj problematičnih odsekih zaradi hitrosti in števila prometnih nesreč, policija, Dars, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in lokalne skupnosti z redarstvi so vsekakor osrednji sodelujoči pri tem sistemskem premiku, ki ima ne nazadnje tudi finančne posledice.

Za zaključek naj omenim še cilje za leto 2018: kritična meja, kjer ne smemo dopustiti, da v prometnih nesrečah umre več kot 96 oseb in se več kot 592 oseb ne sme hudo telesno poškodovati. To so torej cilji, ki smo si jih zadali za preteklo leto. V tem letu je pa po začasnih podatkih, ki seveda še niso uradni in jih zato še ne moremo komentirati, umrlo 92 oseb. 91, se opravičujem. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Javne agencije za varnost prometa? Gospod Velov, izvolite.

Hvala. Gradivo je tukaj, če bo potrebno bomo na voljo za vprašanja.

Samo en stavek mogoče za primerjavo in občutek. V letu 2018 je Slovenija spadala v prvo polovico držav Evropske unije v prometni varnosti, te države so pa najbolj varne na svetu.