Spoštovane kolegice in kolegi ter vsi ostali prisotni, pričenjam 69. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da se je za sejo opravičil član odbora Jani Prednik in pa da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Zoran Mojškerc nadomešča Danijela Krivca, Andrej Poglajen nadomešča Zvonka Černača, Uroš Bržan nadomešča magistro Natašo Avšič Bogovič in pa Sandra Gazinkovski nadomešča Teodorja Uraniča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, ena točka, in sicer Poplavna zaščita Idrijsko-Cerkljanske in Selške doline. Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PROTIPOPLAVNA ZAŠČITA IDRIJSKO-CERKLJANSKE IN SELŠKE DOLINE.

Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora z dne 6. maja 2025, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja poslanec Andrej Poglajen, predsednik Vlade doktor Robert Golob, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za obrambo, Direkcija za vode, Občina Cerkno (župan Gašper Uršič), Občina Gorenja vas - Poljane (župan Milan Čadež), Občina Idrija (župan Tomaž Vencelj) in občina Železniki (župan Marko Gaser).

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve.

Želi predstavnik predlagatelja kolega Andrej Poglajen podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi? Izvolite, imate besedo.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Zdaj uvodoma bi se rad zahvalil vsem, ki ste se odzvali na sklic te seje. Prav tako bi se rad zahvalil predstavnikom lokalne skupnosti oziroma županom, podžupanom, ki so prišli danes. Mislim, da je, da bo danes govora o materiji, glede katere se bo lahko, se bo lahko celotna, bom rekel, dvorana ne glede na naša politična prepričanja poenotila, kajti govorimo o tistem najbolj pomembnem, govorimo o zaščiti domov, zaščiti življenj. In mislim, da bomo lahko danes prišli do zaključkov, ki jih bomo potem lahko tudi nekako implicirali v bodoče. Zdaj v samem, bom rekel, sklicu seje oziroma predlogu sklica. Ste lahko prebrali, da gre za nek, bom rekel, kar zapleteno zadevo. Po letu 2023 je 5. 5. tega meseca, se pravi leta 2025, Cerkljansko pa tudi del Selške doline, tudi idrijski del ponovno prizadelo močno neurje oziroma padavine, ki so seveda za seboj pustile posledice v obliki naravnih ujm, naravnih nesreč. Škodo, o škodi mislim, da bodo lahko več povedali kasneje predstavniki lokalne skupnosti, sam pa bi se v uvodnem, bom rekel, v nagovoru kot predlagatelj skoncentriral predvsem na to, kaj bi bilo dobro, da kot odbor tudi predlagamo potem Vladi oziroma predstavnikom institucijam, da, bom rekel, v nadaljnje postopa, da takih dogodkov, ki so bili prej bolj redko, sedaj pa, kot vidimo, se pojavljajo že skorajda ne na letni ravni, v prihodnje ne bo več. Se pravi, kot sem omenil, 5. maja je letošnjega leta so padavine ponovno prizadele določeno območje Slovenije. Govorimo o območju, ki je z vidika neke infrastrukturne dostopnosti zelo oddaljeno od centrov, se pravi, zraven ni ne železnice ne avtocestnih povezav, tudi ceste, ki so v trenutnem, ki so trenutno, so v velikih primerih zelo poškodovane in to neurje je pokazalo, kje je ta infrastruktura najbolj kritična. Se pravi, v času, bom rekel, teh dogodkov smo lahko videli, da so bile zaprte številne državne ceste, se pravi, Cerkno - Dolenji Novaki pa Cerkno-Kladje. Sprožilo se je več plazov, trenutno mislim, da je aktivnih 18 plazov. Tudi poškodovane so bile, tudi poškodovane so bile številne lokalne ceste, nekatere izmed njih do te točke, da danes pač niso prevozne in je potrebna za uporabo drugih poti, kar seveda lokalnemu prebivalstvu, bom rekel, onemogoča normalno postopanje v vsakdanjem življenju. Kritična seveda pa je najbolj tukaj cesta Križ-Jesenica, se pravi, govorimo o občini Cerkno.

Naslednja stvar, ki bi jo rad izpostavil še enkrat, mislim, da vsi tisti, ki smo to spremljali, bom rekel z, bom rekel, kar na terenu oziroma s prve perspektive, lahko rečemo, da je škoda velika. Ocene so bile delno že podane, nekaj seveda se bo pokazalo še skozi čas. Bi pa rad izpostavil to, ne, poglejte. Glavna posledica oziroma glavni vzrok, da je prišlo do teh posledic, se je ponovno izkazalo, da predstavlja neurejenost hudournikov oziroma vodotokov. To je najbolj pereč problem, ki je bil tudi problem v letu 2023, to je bil problem tudi danes. Mislim, da je v času poplav leta 2023 tako, tako bom rekel. vse pristojne inštitucije od ministrstva do direkcije za vode pa potem tudi ljudi, ki izvajajo te, bom rekel, zadolžitve oziroma programe, ki so znotraj teh pristojnosti, da se je takrat naredilo veliko, da se je naredilo dobro, vendar imamo občutek, da ta del, bom rekel Idrijsko-Cerkljanska pa naprej tudi Selška dolina, ki recimo ima mogoče malo bolj prednost, daje v ujmah pred slabimi 20, 10 leti bila dosti boljše protipoplavno sanirana oziroma zaščitena, ampak ta del Idrijsko-Cerkljanske pa seveda predstavlja zelo kritično točko in ponovno je bilo tukaj kot leta 2023 na udaru v Cerkno. Spomnil bi rad na besede, bom rekel, državnega sekretarja v kabinetu predsednika gospoda Šefica, ki je seveda takrat dejal, da so vodotoki, ureditev vodotokov po naravni ujmi leta 2023 prioriteta. Moram poudariti, da na direkciji za, direkciji za vode seveda imamo kar nekaj projektov, ki naslavljajo situacijo na Idrijsko-Cerkljanskem. Kar pa si, bom rekel, prebivalstvo, ki živi tam, tako, pa tudi predstavniki, ali govorimo lahko o lokalnem nivoju politike in tudi v državnem, na državnem nivoju politike, kar pa si želimo, je pa to, da bi bili ti projekti, bom rekel, hitreje realizirani. Kajti sedaj bom dal čisto en ekspliciten primer. Potok Črna v Dolenjih Novakih. Verjetno, se zavedam, da veliko pač od vas zbranih, ne, ne veste točno, kje se to nahaja, ampak gre za potok, ki v bistvu pri vsakem dnevnem, bom rekel, pregledu na sončen, lep dan izgleda čisto nedolžno. Ko pa pride do hudega neurja, ko pride pa do hudega neurja, pa se ta potok nekako prelevi v hud hudournik, ki za sabo v bistvu vzame vse, kar mu pride na poti, se pravi, govorimo od skalovja do raznih ostalih stvari, ki jih pač najdemo v naravi. Se pravi, gre za zelo pereč problem, kajti govorimo o zelo hribovitem območju, na tem območju voda, se pravi, ob večjih padavinah dobi zelo veliko hitrost. In kot veste, so te doline zelo ozke - ni razlivnega območja, ki bi omogočil to, da voda pride v dolino in se potem lepo nekako razlije. Ko pride ta voda v dolino, še vedno drži hitrost, udari, bom rekel, v hiše, v cestno infrastrukturo, v drugo kritično infrastrukturo. In seveda tukaj mislim, da moramo postopati tako, da problem začnemo reševati tam, kjer je v bistvu, kjer se začne, se pravi, to je v hudournikih, v potokih, ki so, bom rekel, na višje ležečih pozicijah in seveda so, bom rekel, je urejenost le-teh, pravilna ureditev strug in tako dalje najbolj pomembna za to, da se dogodki iz leta 2023 in dogodki iz 5. maja letos ne bodo več ponavljali. Se pravi, še enkrat, govorimo o hribovitem območju. Kajti to, bom rekel, je tudi neka velika specifika, da pride do teh posledic.

Kaj predlagamo? V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo danes pripravljeni poslušati tudi druge predloge, pripravljeni tudi sprejeti. Mislim, da tukaj mora priti do nekega večjega konsenza, vendar kaj predlagamo v aktualni situaciji, je to. V prvem sklepu, kot lahko vidite, je, da Vlada Republike Slovenije ter seveda tudi pristojno ministrstvo pripravi strateški načrt izgradnje protipoplavne zaščite v občini Cerkno. Mislim, da je to nekaj, kar bo na dolgi rok obvezujoče za, bom rekel, izvršilno vejo oblasti, da se preprečijo take, taki dogodki, take, bom rekel, situacije kot smo jih imeli ponovno letos. Naslednja stvar, ki jo pozivamo, je seveda v skladu s, ko pride do možnosti le-tega, aktivacija določil 11.a člena zakona, ki naslavlja odpravo posledic naravnih nesreč. Zavedamo se, da so tukaj potrebni določeni predprogrami oziroma programi, ki jih pač ministrstvo mora pripraviti, pa vendarle gre za poziv, da se te stvari čim hitreje pripravijo in da lahko občini glede na to, da bo po vsej verjetnosti, oziroma vsem občinam, govorimo tudi o Občini Železniki, pa tudi Občini Idrija, da se vsem občinam omogoči predplačilo v višini 40 odstotkov vseh, pač celotnega zneska, kajti mislim, da je to določilo leta 2023 zelo uspešno pomagalo lokalnim skupnostim, ki so pač takrat utrpele posledice naravnih ujm. In seveda še nekako kot 3. točko pa govorimo o nekako akcijskem načrtu za protipoplavno ureditev obeh, obeh regij ter dokumentacijo, v katerem se bo nekako jasno opredeljevalo časovnice protipoplavnih ureditev vodotokov na celotnem območju pač z navedbami tudi virov financiranja in zneski. Tako bomo lahko lokalnim skupnostim, predvsem pa ljudem kot, bom rekel, mi kot zakonodajna veja oblasti, predvsem pa Vlada kot izvršilna veja oblasti lahko omogočili to, da bodo imeli odgovore na to, kako bo država postopala pri tem, da se prepreči ponovno najhujše.

Toliko uvodoma z moje strani, seveda pa se bom kot predlagatelj še kasneje vključeval v debato. Hvala lepa.

Ja, hvala.

Še eno pooblastilo, torej Natašo Sukič nadomešča doktor Tatjana Greif.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor, državna sekretarka doktor Lidija Kegljevič Zagorc? Ja, izvolite.

Ja, hvala lepa, predsedujoči.

Mogoče glede na to, da je ta dogodek 5. 5., a ne, zdaj trenutno v aktivnosti na njem v pristojnosti Ministrstva za obrambo, bi mogoče predlagala, da Ministrstvo za obrambo pojasni, potem bi pa mi tudi s svojega vidika pojasnili, kako pa teče potem naš postopek naprej. Hvala.

Potem dajem besedo predstavniku Ministrstva za obrambo, pa če se predstavite za magnetogram, prosim.

Pozdravljeni. Barbara Merše, namestnica generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje.

Ja, mi smo dobili s strani občine Železniki v petek, v torek pa še s strani občine Cerkno in Idrija predlog za začetek ocenjevanja škode. Vse skupaj je znesek cirka 8 milijonov 570 tisoč. In smo izdali sklep, danes je bil poslan občinam sklep o začetku ocenjevanja škode, tako da smo začeli ta postopek.

Občine imajo zdaj za vnos v Ajdo in oceno škode do 20. junija čas in potem, ko bodo občine to vnesle, bomo seveda pripravili vladno gradivo, predlagali naprej program odprave posledic naravnih nesreč. Tako da to je, kar se z naše strani tiče, pač postopek stekel.

Hvala lepa za pojasnila.

Boste zdaj vi nadaljevali, gospa sekretarka? Izvolite.

Ja. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite mi, da na začetku naredim nekoliko širši uvod v problematiko poplav in plazov.

Namreč razlivanje vodotokov in preoblikovanje zemeljskega površja je bil, je in bo del naravnih procesov, skratka teh procesov z ukrepi, ki jih lahko izvede človek, pač ne moremo preprečiti. Spreminja pa se intenzivnost teh procesov, ki se v času podnebnih sprememb še bolj stopnjuje. Potrebno se je zavedati tudi, da je 30 procentov površja v Sloveniji plazovitega, če pa pogledamo površin..., erozijsko površino, pa ta pokriva pravzaprav celo Slovenijo. Zdaj, s samo poselitvijo, kmetovanjem, gradnjo, infrastrukturo in drugimi prostorskimi ureditvami smo seveda posegli v vodni prostor in to mislim v najširšem pomenu besede, se pravi ne samo v vodotoke, tudi v toke podzemne vode. Zato si voda seveda pri vsakih večjih neurjih ta prostor jemlje nazaj, praviloma v obsegu in v površini, ki jo je nekdaj imela. Še en podatek mogoče: četrtina prebivalcev Slovenije živi na poplavnih območjih, v zadnjih desetih letih pa se približno na enem porečju iz včasih poplavnih travnikov spreminja v intenzivno kmetijstvo, se pravi več kot sto hektarov travniških površin. In to je situacija pravzaprav, s katero se srečujemo danes. Ne gre več za naravno okolje, seveda to okolje je prilagojeno našim potrebam in seveda vodotoki pa v vodotoke pa probamo na tak in drugačen način obvladovati. Zdaj, ob zavedanju, da sobivamo z vsemi temi naravnimi procesi, se tudi na ministrstvu zavedamo, da je treba iskati rešitve ne zgolj v sanaciji teh posledic neurij, ampak tudi v sistemskih pristopih, odpornejši gradnji in o ozaveščanju ljudi pravzaprav, kaj pomenijo posegi v takšna območja vodotokov ali pa v plazljiva območja.

Zdaj, z upoštevanjem nekako teh ugotovitev, teh izhodišč, ki so bila seveda zelo na grobo povzeta v uvodu, je v tem mesecu, se pravi 10. maja, začela veljati tako imenovana nova poplavna uredba, ki že uvaja pojem poplavne odpornosti, ki ga prej nismo poznali, ter zaostruje pogoje za prostorsko umeščanje objektov že v fazi priprave prostorskih aktov, skratka da na območjih, ki so poplavna območja, ne načrtujemo širitev naselij, medtem ko na obstoječih stavbnih površinah, ki pa so že v obstoječih prostorskih aktih obstoječe in je na njih možna gradnja, pa seveda bo ta dovoljena pod pogoji, da ta gradnja ne povečuje poplavne ogroženosti drugih objektov, hkrati pa bo seveda obstajala ta zahteva po odporni gradnji na poplave. Zdaj, v sklopu tega sistemskega pristopa, ki sem ga uvodoma omenila, k zagotavljanju poplavne varnosti na Ministrstvu za naravne vire in prostor seveda poteka vrsta enih aktivnosti, to je priprava podzakonskih aktov oziroma predpisov, navodil, priporočil, ozaveščanja ljudi. Zdaj, se pravi, smo pričeli s projektom Odpornost si ti, potem priprava poplavnih in erozijskih kart za področje cele Slovenije, priprava sistemsko povezanih ukrepov za vsa porečja, vzpostavljanje informacijskih sistemov za upravljanje vodotokov in za monitoringe plazov. Veljavna pa sta tudi dva načrta, in sicer v, za celotno Slovenijo določata način upravljanja voda in način zmanjševanja poplavne varnosti, ne samo zdaj za to območje ampak za območje cele Slovenije. Zavedamo se tudi, da več deset letnih zamud na področju urejanja vodotokov in sanacij plazov, kjer pravzaprav smo na njih nekako pozabili, a ne, ter razmeroma lahkega, prelahkotnega poseganja v poplavne, v poplavno območje in plazovito območje, v nekem kratkem času seveda teh zamud ni možno nadoknaditi. Vendar pa se na Ministrstvu za naravne vire in prostor zelo odgovorno lotevamo tudi teh nalog, se pravi, ki bi morale biti, pa niso bile izvedene in seveda pospešeno izvajamo vse aktivnosti tako v letu, se pravi lani takoj po poplavah, ko se je v bistvu ta problematika razgalila s poplavami 4. 8. v letu 2023, in enako potem tudi nadaljujemo z istim tempom tudi v letu 2025.

Zdaj v letu 2025 je izvedb..., za izvedbo vzdrževalnih del na vodotokih na območju celotne Slovenije, bom najprej generalno sliko povedala, potem bomo šli pa, potem pa še za območje, ki je danes predmet seje, je za območje, se pravi za vzdrževanje, redno vzdrževanje na vodotokih je letos predvideno 51,6 milijona evrov, za izvedbo sanacijskih del na vodotokih 110 milijonov evrov, za izvedbo investicijskih projektov na vodotokih 160 milijonov evrov in za izvedbo plazov, to pa je v letu 2025 in delno v letu 2026, dodatno 25 milijonov evrov. V integralnem proračunu je za odpravo škode naravnih, ki je nastala z naravnimi nesrečami, ki niso dogodek 4. 8. 2023, zagotovljenih letos 50,4 milijona evrov, preostanek za dokončno sanacijo pa bo zagotovljen v letu 2026 in 2027. V nadaljevanju bi se zdaj osredotočila pa na te aktivnosti, ki potekajo na idrijsko-cerkljanskem področju in Selški dolini. Na obravnavanem območju je bilo v letu 2023 dodanih do danes pet večjih neurij, zadnje, tako kot je bilo že omenjeno, 5. maja 2025. Predhodni programi in programi za odpravo posledic so sprejeti za tri neurja, za oktobrsko neurje v letu 2023 je sprejet samo predhodni program, program za ta dogodek pa je trenutno v končnem usklajevanju in bo na Vlado posredovan v kratkem. Za dogodek v tem mesecu pa, tako kot je bilo že rečeno, se bo začelo s popisom škode in ko je seveda ta škoda vnesena v Ajdo, takrat imamo mi podlago za pripravo predhodnega programa ali pa programa, tako da aktivnosti, se pravi, lahko začnemo s pripravo programa šele takrat. Iz naslova predhodnih programov so bile za štiri dogodke, se pravi, to je bilo obdobje med 12 julijem in šestim novembrom v letu 2023, je bilo občini Cerkno nakazanih skupaj 1,9 milijonov evrov predplačil, Občini Gorenja vas - Poljane 12,6 milijonov evrov predplačil, občini Idrija 1,8 milijonov evrov preplačil in občini Železniki 0,3 milijone predplačil. Seveda gre to za predplačila za sanacijo občinske infrastrukture in plazov, ki ogrožajo pač en stanovanjski ali pa manjšo skupino stanovanjskih objektov. S temi predplačili so občine lahko takoj pristopile k izvedbi najnujnejših sanacij in pripravi potrebne projektne in investicijske dokumentacije, ki pa je potem seveda pogoj za to, da s to sanacijo nadaljujejo iz rednega programa. Zdaj, sama, sam tempo sanacij, ko govorimo o občinski infrastrukturi in o plazovih manjšega obsega, bom tako poimenovala, je odvisen predvsem od aktivnosti nekih skupnih aktivnosti tako občin kot ministrstva. Namreč tukaj so občine tiste, ki pravzaprav morajo pripraviti dokumentacijo, javna naročila in potem seveda se lahko sklene pogodba in se ta sanacija lahko financira iz državnega proračuna. Na tem območju bi rekla, da gre, bi ocenila pravzaprav skupaj s sodelavci, da gre za zelo dobro sodelovanje z vsemi občinami in seveda, bom rekla, ki je včasih tudi na dnevni ravni. Poleg tega pa smo pristopili tudi k digitalizaciji vseh postopkov, to zdaj tudi že aktivno teče. Na ta način smo tudi optimizirali predpisane postopke na tisto res najnujnejše korake in kadrovsko okrepili tudi urad za, ki se ukvarja z odpravo posledic naravnih nesreč. Na ta način verjamem, da bomo izvajanje sanacijskih programov skratka omogočili, da bo to čim bolj optimalno in tudi v skladu z nekimi časovnicami, ki jih imajo občine. Bo pa verjetno tukaj še tudi kaj za izboljšati, tako da na to smo pa vedno pripravljeni in se bomo tudi odzvali.

Seveda pa poleg same občinske infrastrukture taka neurja veliko škode povzročijo tudi na vodotokih, zato se k sanaciji vodotokov pristopa na ta način, da že v času samega dogodka se izvajajo interventni ukrepi. Takoj po dogodku se začnejo izvajati izredni ukrepi, ki trajajo krajši čas in so namenjeni predvsem temu, da se nazaj vzpostavi pretočnost strug. In seveda potem, ko so programi potrjeni, se prične s sanacijskimi deli, sanacijskimi ukrepi, to je povrnitev vodotokov v prvotno funkcionalno stanje, seveda izboljšano z upoštevanjem podnebnih sprememb. Ti sanacijski programi pa praviloma trajajo potem pet let. Tudi na obravnavanem območju se je takoj pristopilo k izvedbi izrednih ukrepov in sanacijskih del na poškodovanih vodotokih. Se pravi, vrednost že izvedenih izrednih ukrepov na vodotokih na območju Idrijsko-Cerkljanske in Selške doline je od leta 2023 do danes znašala 7,6 milijona evrov. V letu 2024 se je že pričelo z izvedbo sanacijskih ukrepov v višini, izvedeni so bili v višini 3,2 milijona evrov. Letos je predvideno nadaljevanje sanacijskih del v višini 6,7 milijonov evrov. Preostanek v višini 16,7 milijonov evrov, ki je še potreben za sanacije vodotokov, pa je planiran v naslednjih letih do leta 2028. Če smo zdaj govorili bolj o sanaciji, bi zdaj predstavila na kratko še, se pravi, tiste, tiste posege v vodotoke in ukrepe na vodotokih, ki pa pripomorejo k povečanju poplavne odpornosti, se pravi k preprečevanju poplav. Poleg same sanacije se na vodotokih vsako leto seveda izvajajo tudi vzdrževalna dela. Na obravnavanem območju so se v letu 2024 izvedla vzdrževalna dela v višini 0,6 milijona evrov, v letošnjem letu pa je za vzdrževanje predvideno 1,2 milijona evrov. Skratka tudi ta znesek za vzdrževanje raste in če ga primerjamo na primer z desetimi leti nazaj, je bil nekoliko višji znesek namenjen za celo Slovenijo - samo toliko za predstavo, no.

Na koncu pa bi seveda omenila še investicijske projekte, to so pa tisti večji projekti, ki pa zahtevajo odkupe zemljišč in pridobivanje dovoljenj, pripravo projektne dokumentacije. Trenutno tečejo naslednji projekti: ureditev na Cerknici v občino Cerkno v ocenjeni višini 1,3 milijone evrov, ureditve na Idrijci, Nikovi in na pritokih v občini Idrija v višini 7,1 milijona evrov, protipoplavna ureditev porečja Selške Sore v občini Železniki v vrednosti 17,6 milijona evrov in protipoplavna ureditev porečja Selške Sore v skupni višini 34 milijonov evrov. Zdaj, skupna vrednost teh investicijskih projektov znaša 60 milijonov evrov in vsi projekti se financirajo iz evropskih sredstev. Projekti so tudi v različni fazi investicijskega procesa, eni so delno izvedeni, eni so v izvajanju, nekje se pripravlja projektna dokumentacija, odkupuje zemljišča, pridobiva dovoljenja.

Mogoče toliko za oris v začetku o stanju na tem območju. Zdaj pa, če bodo seveda kakšna vprašanja, bomo pa z veseljem tudi odgovorili ali pa pojasnili. Hvala.

Ja, hvala lepa za izčrpna pojasnila.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Državni sekretar magister Andrej Rajh, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani poslanec Podjed, hvala lepa za priložnost, da tudi mi dopolnimo oziroma povemo, kaj se je dogajalo na tem, v tem časovnem obdobju s prometno infrastrukturo.

Res je, prišlo je do velikega neurja, padlo je tudi do preko 120 litrov dežja na kvadratni meter in seveda je to sprožilo določene zemeljske plazove. Tako so na odsekih Želin-Spodnja Idrija, Sovodenj-Cerkno, Cerkno-Želin, Dolenja Trebuša - Spodnja Idrija in na cesti Novaki-Cerkno prišlo do zemeljskih nasadov, podorov. Naše ekipe so takrat, torej koncesionar je takrat urno pristopil k odpravi, k odpravi teh nanosov, ceste so bile zaradi tega tudi delno zaprte. Bom rekel, strošek intervencije je v oceni nekje na 200 tisoč evrov, strošek sanacije pa med 500 in 600 tisoč evri. Torej, v bistvu vzpostavlja, vzpostavlja se prevoznost, nekje še ta dela potekajo, gradijo se manjši oporni zidovi, da se, da se pač v bistvu ta cesta, da se ceste, ki so bile v bistvu poškodovane, postavi v neko normalno prevoznost. Se pa moramo pač v bistvu zavedati, da imamo pač eno zatečeno stanje in da ceste, ki so, ne bodo vedno prevozne ob neurjih. Imamo pa mi, bom rekel, zdaj novo strategijo, govorimo o odpornosti, podnebni odpornosti. To pomeni, da ko gradimo ceste na novo in ko jih temeljito, celovito obnavljamo, jih gradimo tako, da ob neurjih ne bodo poškodovane; lahko bodo 1 uro ali pa 2 uri ali pa 3 ure zaprte, potem bo prišla, v bistvu pride koncesionar in odstrani te naplavine, cesta pa ne bo poškodovana in to je ta nova, nova paradigma, ki jo pač, ki ji sledimo, torej govorimo o podnebni odpornosti. Pri novih cestah, pri državnih cestah najvišjega ranga sedaj v bistvu upoštevamo višje standarde poplavne varnosti, načrtujemo jih na 500-letne visoke, torej na padavine s 500-letno povratno dobo, upoštevaje tudi podnebne spremembe. Gre za, gre za v bistvu nov pristop torej pri cestah najvišjega ranga, ki je pa povezan tudi z zelo velikimi finančnimi sredstvi, zato tu zmeraj gledamo, gledamo v bistvu en balans.

Verjetno vas v bistvu zanima tudi investicije po občinah, ki se, ki se izvajajo. Na primer v občini Idrija poleg teh, bom rekel, obnov cest, ki jih po neurju, po neurju, ki poteka, torej na primer na Sovodenj-Cerkno je bil nanos hudournika in usad pod cesto, vse to se v bistvu sedaj sanira. Trenutno je vzpostavljena delna semaforska zapora, ki omogoča izmenično enosmerno prevoznost. Prav tako so bili zemeljski nanosi in plazovi na večih lokacijah na odseku med Sovodnjem in Cerknim. Poplavljena in poškodovana je bila tudi bankina, cestna bankina na odseku ceste Dolenja Trebuša - Spodnja Idrija. Prav tako so bili nanosi zemljine in poškodovane bankine na večih lokacijah na odseku med Novaki in Cerknim. Kar se novih cest oziroma novih obvoznic in vsega tega tiče, pa se bom samo omejil na leto 2025 in 2026. Torej na občini Idrija v bistvu govorimo o rekonstrukciji ceste med Črnim Vrhom nad Idrijo, kjer je predvidena predvidena izgradnja pločnika in avtobusnih postajališč v skupni dolžini 700 metrov. Izhodiščna vrednost investicije je nekaj manj kot 2,7, nekaj manj kot 3 milijone evrov. To so v sodelujemo skupaj z občino Idrijo poteka trenutno javno naročilo za izbor izvajalca gradnje, odpiranje ponudb je bilo v mesecu aprilu in v bistvu trenutno poteka pregled ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika. Potem sledi rekonstrukcija ceste med Dolenjo Trebušo in Spodnjo Idrijo. To je tudi investicija ocenjena nekje na dva milijona evrov in v bistvu tu imamo podpisan sporazum o sofinanciranju z občino Idrijo in Elektro Primorsko. Tako, da v bistvu to določena zemljišča še rabimo nabaviti, ampak v bistvu smo pri tem, da se bo tudi tu začelo graditi. Pol je več različnih projektnih dokumentacij, DPN-jev, na to ne bom šel podrobneje. V sklopu rednega vzdrževanja je tudi v planu v bistvu ena sanacija poškodovanega vozišča na cesti Spodnja Idrija - Godovič na odseku med 2,1. kilometrom in 2,3. kilometrom. Potem je nekaj Krpan, Krpan v dolžini približno 700 metrov na odseku Spodnja Idrija - Godovič. Potem manjša popravila opornih zidov na državni cesti Črni vrh - Col, krpanje vozišča na cesti tudi med 5. in 10. kilometrom in 10 in 11. kilometrom ter 10. in tudi 11. kilometrom in se tudi pač izvajajo trenutno ta dela, končana bodo predvidoma do 31. 7.. Kar se tiče v občini Cerkno, se tudi ureja cesta skozi Cerkno. Podpisani je sporazum o sofinanciranju, sofinanciranju nekaj manj kot 2 milijona evrov. In v bistvu javno naročilo bo v bistvu tudi za avtobusno postajališče v občini / nerazumljivo/, ki je ob državni cesti, tudi v bistvu objavljeno v mesecu juniju. Prav tako sanacija plazov, različnih plazov na cesti Sovodenj-Cerkno. Tudi tu imamo javni razpis za izvajalca in pričakujemo, da bo, da bo, da bodo, da se bodo, da bo gradnja potekala v letih 2026, 2027 in 2028. Kar se tiče občine Železniki, plaz Sorica se tudi izvaja, potem sanacija plazov in brežin Rudno, ob cesti Rudno-Rovtarica se izvajajo, tako da teh, teh del in manjših popravil je kar nekaj. Tudi občina Poljane ni, občina Gorenja vas - Poljane ni izvzeta, tako da imamo kar nekaj projektov, ki se izvajajo, se še izvajajo. Pripravlja se tudi prostorska dokumentacija, te zdaj nisem naštel, za še druge projekte. Tako da mislim, da bo, da bodo rezultati vidni in bodo tudi ljudje, ki si te ceste zaslužijo, da lahko normalno živijo v teh krajih in tudi da se ti kraji lahko normalno razvijajo, že kmalu videli pač v bistvu rezultate teh naporov.

Hvala lepa.