Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 31. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 31. seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 9. maja, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Najprej pa prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica Državnemu zboru predlagajo, da z dnevnega reda 31. seje, da se umakne 6. točka dnevnega reda, to je Predlog zakona o medijih, tretja obravnava. Predlog ste prejeli 16. maja in je objavljen na e-klopi .

Želi besedo predstavnik oziroma predstavnica predlagatelja? Kolegica Avšič Bogovič, izvolite.

Predsednica, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, predsednik Vlade doktor Robert Golob, ministrske ekipe in ostali sodelavci Vlade.

Tako je, podali smo zahtevo za umik točke z dnevnega reda. In sicer, Predlog zakona o medijih pomeni prvo celovito prenovo medijskega zakona po dolgih 20 letih, njegov temeljni cilj pa je zagotoviti pravico prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti in informiranosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju. Ker medijski zakon predstavlja ključni steber vsake demokracije, je družbeno odgovorno, da se pred dokončnim sprejemom predloga zakona v tretji obravnavi opravi dodaten razmislek o pripombah, ki so bile potem po drugi obravnavi zakona v Državnem zboru dodatno posredovane. Zato podpisane poslanke poslanske skupine predlagamo, da se točka umakne z dnevnega reda. 31. seje Državnega zbora.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Morda želi besedo predstavnik Vlade kot predlagatelj zadeve oziroma zakona? Ne. Želijo besedo morda predstavniki poslanskih skupin? Aha, tule. Izvolite. Boste vi v imenu Poslanske skupine SDS. Izvolite, ja.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

V Poslanski skupini SDS bomo podprli umik te točke z dnevnega reda, ker je zakon slab, nedomišljen in škodljiv. Gre za politično ideološki projekt celotne vladne koalicije, ki bi moral biti odločno zavrnjen. Zakon o medijih je bil sprejet na dopisni seji 31. decembra 2024, daleč od oči javnosti in da bi bilo čim manj razprave. Sedaj odločitev prelagate na kasnejši čas - skoraj zagotovo se bo to zgodilo na julijski seji - zato, da bi spet onemogočili in otežili vse morebitne odzive na tako slab zakon, od možnosti s strani, možnosti veta s strani Državnega sveta, morda bo želel kdo tudi zbirati podpise za referendum in podobno. Vse boste na ta način otežili, ker se bojite ljudi, ker ste nedemokratični. Da je temu tako, kaže tudi, da so poslanci koalicije glasovali proti javni predstavitvi mnenj o Zakonu o medijih - ne želite slišati mnenj, ki ne tulijo v isti rog z vami. Kaj so o zakonu povedali strokovnjaki? Doktor Dejan Verčič je dejal, da je zakon o medijih zastarel, zastarel, škodljiv, nepotreben in temelji na razumevanju medijskega delovanja iz 20. stoletja, medtem ko ne poseže v realnost 21. stoletja. Povedal je, da Vlada preko vladnega Urada za komuniciranje prevzema kontrolo nad državnim oglaševanjem, vključno z državnimi podjetji. To pomeni, da se oglašuje pri naših oziroma da delate zakon za to, da boste dajali denar našim medijem v narekovajih in nagajali njihovim. Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak je rekel: "Predlog novega medijskega zakona je od prvega do zadnjega člena demonstracija politične slepote, birokratske pameti in njene omejenosti". Novinar Jančič pravi, da zakon onemogoča, da bi se za javni denar, da bi za javni denar sploh lahko lahko kandidirali manjši mediji in vlogo tožilcev in sodišč dodeljuje kar vladnim inšpektorjem. Če boš kaj ostrega napisal na račun vlade, te bodo obtožili, da širiš sovraštvo, ti naložili ogromno kazen in preprečili, da bi sploh lahko še kdaj kandidiral. Niti sodišče ne izreka takih kazni, takih visokih glob, majhnim medijem ali pa katerimkoli. Zakon je slab in škodljiv, zato bi moral biti zavrnjen. Kadarkoli bo na dnevnem redu, bomo v dobro medijev in v dobro medijskega prostora v Poslanski skupini SDS glasovali proti.

Hvala, kolegica Jeraj. Želi predstavnica predlagatelja umika dodatno obrazložiti morda svoj predlog za umik? Ne.

Torej zaključujem predstavitev stališč o predlogu umika in prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in odločamo o predlogu za umik 6.točke z dnevnega reda.

Glasujemo. Prisotnih je 63 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 62, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.

Zdaj prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti.

Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem ter seveda s sprejeto spremembo, torej umikom.

In glasujemo. Zdaj je prisotnih 71 poslank in poslancev, 61 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 31. seje Državnega zbora določen.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 25 poslanskih vprašanj. Vrstni red je določen v skladu z 244. členom ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na vprašanja poslanca koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odločimo poslanci brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas še opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na vprašan danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, pa lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, doktorica Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, magistrica Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, doktor Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, ki bo odsoten od 17. ure dalje, ter doktorica sta Vrečko, ministrica za kulturo, ki bo odsotna od 15.45 do 17 15. ure. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade, doktor Robert Golob, poslanska vprašanja pa mu bodo postavili Andrej Kosi iz Poslanske skupine SDS, Jernej Vrtovec iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Tine Novak iz Poslanske skupine Nepovezanih poslancev in doktor Matej Tašner Vatovec iz Poslanske skupine Levica.

Zdaj dajem besedo kolegu Andreju Kosiju. Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, doktorju Robertu Golobu, izvolite.

Hvala spoštovana predsednica za besedo, lep pozdrav! Spoštovani predsednik Vlade doktor Robert Golob. Na enem izmed predvolilnih soočenj ste dejali, citiram: "Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen da bi imel več denarja na računu in bi ga zapravljal mogoče za večje neumnosti", konec citata. In tako nam je lahko seveda vsem jasno, zakaj je prav pod vašo aktualno vlado oziroma vaša vlada slovi po tem, da uvajate vedno in vedno nove davke. Odpravili ste dohodninski zakon, po katerem bi lahko državljani in državljani in državljanke imeli višje neto plače, potem ste prostovoljno zdravstveno zavarovanje preoblikovali v ali obveznega, uvedli ste višji DDV na sladke energijske pijače, povišali ste RTV prispevek, udarili ste po normirancih, predvsem po popoldanskih, uvedli prispevek za dolgotrajno oskrbo, v lanskem letu upokojencem niste izplačali božičnice in napovedujete tudi novi davek na nepremičnine. Seveda je očitno, v tem lahko smatramo, da je to želja, da bi državljani in državljanke imeli manj denarja in ta denar ne bi trošili, vsaj po vašem mnenju, za neumnosti. In ker ste vrhunski menedžer, je seveda pričakovati, da bo ta vlada z denarjem in seveda več pobranih davkov, ravnala gospodarno in racionalno in bo Slovenija kraljevala na lestvicah uspešnosti. Ampak žal danes temu ni tako. Imamo stanje, ko vaša vlada denar troši zgolj za elito, da lahko izbranci dobro jedo in pijejo ter živijo lagodno, lahko bi dejali kraljevsko življenje. Medtem pa vedno več upokojencev živi pod pragom revščine in je Slovenija najslabša, ponavljam, najslabša, med državami evropskega območja po rasti BDP.

Samo poglejmo porabljena sredstva za reprezentacijo. Vaša vlada je v lanskem letu porabila kar dva milijona evrov, kar je preračunano desetkrat več kot v letu 2022, kjer je bilo skupaj s takratno Janševo vlado uporabljeno zgolj slabih 190 tisoč evrov.

Spoštovani predsednik, sprašujem vas, kako je mogoče, da ste porabili tako veliko sredstev in kaj boste ukrenili, da stroške za reprezentanco spravite na normalno raven? Hvala.

Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Izvolite.

Hvala lepa.

Ko smo prevzeli to vlado, smo poleg vsega ostalega si dali še eno zavezo in to je, da bomo skrbeli za javne finance, da bomo skrbeli za njihovo vzdržnost, da bomo znižali javni dolg in da bomo skrbeli za pogoje za rast gospodarstva, vse to smo uresničili. Ne samo, da javni dolg procentualno je bistveno nižji in v upadu v primerjavi s prejšnjo vlado. Še več, vse kreditne agencije, ki ocenjujejo stanje naših javnih financ, so izdale v resnici izredno pozitivna mnenja. Naše javne finance so po mnenju vseh bonitetnih agencij stabilne, s pozitivnim pogledom naprej, celo dvignil se je naš rating. Zakaj je to pomembno? Zato, ker to jasno kaže, da tisti, ki objektivno ocenjuje stanje v državi, ve kaj počne in ve kaj govori. Dnevna politika ima seveda druge namene in zato tudi drugo kredibilnost.

Kar se tiče reprezentance, to se sliši strašno, tudi meni. Ko jaz slišim koliko naj bi šlo za reprezentanco, tudi mene strese. Ampak ne bom govoril o ministrstvih, govoril bom o kabinetu, ker tukaj stvari dobro poznam in je prav, da vsi vemo o čem govorimo. Veste, kaj je bil največji strošek v kabinetu mojem v letu 2023 za reprezentanco? To, da smo gostili vse predsednike vlad držav Zahodnega Balkana, skupaj s predsednikom Evropskega sveta na Bledu, kjer smo se dogovarjali na kakšen način naj Evropska unija zastavi svoj program širitve na Zahodni Balkan. To je bil posamični najvišji strošek, reprezentance. Ali je to za Slovenijo nekaj koristnega? Še kako. Ali je to nekaj koristnega za regijo? Še kako. Ali je to res strošek ali je to investicija? Investicija v stabilnost in mir v regiji. In za to tudi boljše pogoje za naše življenje. Zagotovo. Veste, kaj je bil drugi največji strošek? Sprejem diplomatov, ki ga vsako leto gostimo skupaj s predsednico, na Brdu. Vsaka normalna država ima sprejem diplomatov in ne, ta strošek ni v ničemer odstopal od stroškov, ki so bili pred to vlado.

No, in tretji največji in sem ponosen, je bil pa obisk nemškega kanclerja Scholza, ki je prišel v Slovenijo samo z enim namenom, da se z nami posvetuje, kako skupaj naprej, tako na področju Zahodnega Balkana, energetike kot tudi gospodarstva. Tudi to si štejem v čast in v investicijo. To so stroški reprezentance v kabinetu predsednika vlade. Ti so tisti, za katere vam lahko dam danes podatke, če bi pa želeli, da dobite bolj podrobne podatke, vam pa svetujem, da se na ministrstva najprej pisno obrnete.

In še ena zanimiva, saj ne boste verjeli, ali vi mislite, da je bil strošek kabineta predsednika Vlade v letu 2024, ki je znašal nekaj čez 46 tisoč evrov, višji ali nižji od stroška predsednika vlade v letu 2021, v času covida? Trikrat lahko ugibate, dajte samo enkrat. V letu 2024 smo porabili manj kot leta 2021. Toliko o skrbi za javne finance, toliko o dušebrižništvu, o tem, kako kdo zapravlja in kdo ne zapravlja. Podatki so zelo jasni in si jih seveda lahko pisno pridobite, če boste zares želeli pridobiti prave podatke.

Hvala lepa. Prosim za mir. Izvolite. Kolega Kosi, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Ja, hvala spoštovani predsednik. Pozabili ste, da smo takrat predsedovali torej Evropski uniji.

No, seveda, glejte, tudi zdaj ste se radi pohvalili, kako je Slovenija pod vašo dosegla stanje, ki nam ga zavida vsa Evropa. Stanje, ki nam ga zavida vsa Evropa, potem pa pogledamo lestvice in smo vedno na zadnjem mestu. Slovenija je ponovno, zaradi vaše vladne neučinkovitosti padla na lestvici konkurenčnosti. Pri črpanju sredstev iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost po pandemiji smo na predzadnjem mestu. Po črpanju kohezijskih sredstev je naša država po uspešnosti na zadnjem mestu, spoštovani predsednik Vlade, Slovenija je tudi edina članica Evropske unije z medletnim padcem obsega storitev in seveda Slovenija je najslabša med državami evrskega območja po rasti BDP. Torej, če je to stanje, ki ga zavida vsa Evropa, potem ne vem, glejte, zdaj tudi bivši kancler nemški je torej prišel v avto svetovanje, pa danes več ni kancler. Je pa Slovenija na vrhu lestvice po obdavčitvi plač in seveda prva na lestvici po največjem padcu BDP v evrskem območju in seveda, lahko se pohvalite tudi po največjih potrošnja za lastne potrebe. V letu 2024 ste porabili dva milijona evrov za reprezentance, da ste lahko dobro jedli in pili. Porabili ste štiri milijone za svetovanje in zunanje svetovalce medtem pa uradniki vedno več delajo od doma in se v vodstveni Elita na Ministrstvu za solidarno prihodnost izplačuje dodatke za povečan obseg dela med letim dopustom. Vi pa kljub temu, da imate na voljo razpolago letalo Falcon in redne polete, ste kar za najem zasebnega letala porabili 150000 evrov in bo skupni strošek v tem mandatu stal okrog 300000 evrov. Torej, predstavnik, predsednik države oziroma predsednik Vlade, ni prav, kaj delate s to državo. Zato vas ponovno prosim, kaj boste storili odgovorite mi, da stroški reprezentance ne bo tako veliko in bo denar šel za boljše življenje državljank in državljanov Republike Slovenije?