Spoštovane članice, spoštovani člani komisije, spoštovana državna sekretarka, vsi vabljeni, prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam 15. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani komisije, in sicer Predrag Baković bo sejo zapustil ob 9.30 uri. Kot nadomestne člane pa imamo Tomaž Lah nadomešča poslanca magistra Rastislava Vrečka in pa poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanca Branka Zlobka. Glede na to, da je seznam vabljenih za današnjo sejo obširen, ga na tem mestu ne bi posebej prebirala, saj je razviden iz samega sklica seje. Naj povem še to, da se nekateri oziroma kar številčni vabljeni seje udeležujejo preko video povezave. Tudi njim prav lep pozdrav.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo razrešitev je sprejet, je predlagan takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE GOSPODARSKO SODELOVANJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN SLOVENSKO SKUPNOSTJO V ZAMEJSTVU IN PO SVETU. S sklicem seje 25. aprila ste prejeli sledeče gradivo, in sicer Opomnik Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Poročilo o delovanju zamejske gospodarske koordinacije za leto 2025, prispevek predstavnika slovenske globalne poslovne mreže doktorja Štefana Bogdana Šaleja. Naknadno, 5. maja, pa ste prejeli še informacijo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Sedaj k besedi vabim državno sekretarko Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospo Vesno Humar, da nam na kratko predstavi prejeto gradivo oziroma aktivnosti urada na področju gospodarskega povezovanja s Slovensko skupnostjo zunaj meja Slovenije. Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo, cenjene poslanke in poslanci, kolegice in kolegi iz drugih ministrstev, cenjeni gostje in udeleženci, torej vabljeni na to sejo komisije, tisti, ki ste tu z nami in tisti, ki nas spremljate preko video povezave, prav lep pozdrav.

Zelo na kratko bi predstavila dejavnosti Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na področju spodbujanja gospodarskega razvoja in gospodarskega sodelovanja, dejavnosti seveda, ki so tesno povezane z dejavnostmi drugih ministrstev in drugih resorjev, predvsem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter drugih. Ko se pogovarjamo o gospodarstvu zunaj meja Republike Slovenije, sta pomembna dva temeljna vidika, eden je razvoj, napredek, oblikovanje in rast slovenskih podjetij in slovenske gospodarske in podjetniške pobude zunaj meja.

Drugi vidik pa je sodelovanje z gospodarstveniki in gospodarstveniki, gospodarskimi subjekti v drugih državah. Morda je prvi vidik nekoliko bolj pomemben za območja poselitve avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, drugi vidik pa za izseljenske skupnosti. Ampak sta oba relevantna za obe področji.

Ko si skušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj bi Republika Slovenija vlagala energijo, pozornost in konec koncev tudi proračunska sredstva v razvoj slovenskega gospodarstva v tujini in v sodelovanje z gospodarskimi subjekti, mislim, da lahko zelo konkretno opredelimo cilje in pozitivne učinke tovrstne dejavnosti. Če začnemo pri razvoju slovenskih gospodarskih subjektov in podjetništva, je prav gotovo prvi pozitivni učinek ta, da so številna območja poselitve avtohtone skupnosti v sosednjih državah ruralna, gorska, infrastrukturno izjemno zahtevna in se zaradi tega soočajo z velikimi demografskimi in razvojnimi izzivi. Vsako vlaganje, ki omogoča razvoj in rast podjetij in torej tudi vzpostavitev novih delovnih mest, bistveno vpliva na kakovost življenja ter na moč in bi rekla, socialno živahnost naših skupnosti na teh območjih.

Drugi pomemben vidik je krepitev vidne dvojezičnosti in nasploh v bistvu krepitev občutka pripadnosti, občutka identitete. Vemo, da gospodarstveniki za prisotnost jezika v prostoru lahko veliko naredijo, predvsem mikro, majhna in srednja podjetja. Že samo to, da v nekem dvojezičnem prostoru imamo denimo jedilne liste v dveh jezikih, že samo to, da ne vem, kot recimo na osmici gospoda Fabca svoje goste nagovarja s tem, da jih uči slovenskih fraz in jih nauči, kako lahko naročijo hrano ali vino v slovenskem jeziku, bistveno pripomore k temu, da se prostor čuti in živi kot dvojezičen. Iz izkušenj, predvsem programa spodbujanja gospodarske osnove v Porabju, pa vemo tudi, da vsakršna pomoč s strani Republike Slovenije krepi občutek pripadnosti slovenskih gospodarstvenikov. Tako imamo v Porabju prav v zadnjem času je zaradi tega gospodarskega programa nastal en tak lep, velik, viden napis na zidu enega od podjetnikov, na katerem piše: Hvala, Slovenija. To so take drobne stvari, ki pa mislim, da za skupnost zelo veliko pomenijo.

Tretji vidik, ki pa tudi ni zanemarljiv, je, da močno gospodarstvo, predvsem v zamejskih skupnostih pomeni tudi možnost, da ti gospodarstveniki kot donatorji, kot sponzorji, podpirajo druge dejavnosti na področju kulture, športa, sociale in tako naprej. In so tudi v veliko pomoč našim društvom, ki delujejo v teh skupnostih. Na področju sodelovanja, se mi zdi, gospodarskega sodelovanja s subjekti zunaj meja. Se mi zdita pomembna dva vidika. Prvi je vzpostavljanje priložnosti za neposredne gospodarske vezi. Pravim, vzpostavljanje priložnosti, mislim, da se vsi zavedamo tega, da gospodarstveniki zelo radi sodelujejo, da je njihova mentaliteta čezmejna že a priori, in da je v bistvu tu naloga države predvsem, da odpira neke fizične in vsakršne prostore za to, da se tisti, ki lahko, vzpostavijo in potem tudi nadgrajujejo.

Drugi vidik pa je neko sporočilo države gospodarstvu, gospodarstvenikom, ki bodisi kot lastniki, bodisi kot upravljavci, menedžerji podjetij delujejo po svetu, da jih čutimo blizu, da jih čutimo za svoje in da jih nekako povezujemo v ta skupni slovenski gospodarski prostor. Ne nazadnje, če pogledamo samo na zadnje, en tak primer, prejemnik tehničnega oskarja in nasploh prve nagrade Ameriške filmske akademije za Slovenijo gospod Jernej Barbič, ki je, mimogrede, svojemu podjetju dal ime Živa, je v bistvu, ko se je zahvalil za to prestižno nagrado, govoril v Slovenskem jeziku. In to je samo eden od številnih izrazov naših gospodarstvenikov po svetu, s katerim sporočajo matični domovini, da se še vedno z njo čutijo povezani in edino prav je, da tudi Republika Slovenija s svojimi dejanji in dejavnostmi sporoča, da čuti enako.

Če gremo na kratko skozi številne dejavnosti urada v sodelovanju z drugimi resorji v preteklih treh letih. Prva točka gotovo slovenska globalna poslovna mreža, tako imenovani SGBN. V bistvu, to je, bi rekla, ena taka, en tak pionirski projekt, ki je to, kar se nam zdi danes mogoče samoumevno promoviral in zagovarjal tudi v minulih desetletjih, ko je bilo mogoče gospodarstvo, ko smo se pogovarjali o odnosih s Slovenci zunaj meja, nekoliko podcenjeno oziroma bi rekla, nizko na lestvici v primerjavi s kulturo, izobraževanjem ali kakšnim drugim področjem. Tu je res, gospod / nerazumljivo/, opravil pionirsko delo, enako gospod doktor Pleskovič, ki je danes tukaj z nami v okviru Svetovnega slovenskega kongresa. In v bistvu je treba na teh temeljih graditi. Urad seveda financira slovensko globalno poslovno mrežo in jo bo še naprej. Ampak mogoče se tu res čuti neka potreba po tem, da se različna prizadevanja različnih dejavnosti, ki so nekoliko razpršene, povežejo in sistemizirajo. Temu bo namenjen tudi velik del razprave Poslovne konference Slovencev iz zamejstva in sveta, prve organizirane na tovrsten način, čeprav smo imeli že številne vrhunske dogodke v minulih letih na to temo, na kateri se bo v bistvu ta globalna poslovna mreža okrepila. Poslovna konferenca bo 18. in 19. junija v Novi Gorici v okviru prireditve Dobrodošli doma in upam, da se vidimo, da se vidimo tam.

Zelo pomembna, zelo pomembno področje je sodelovanje z mladimi slovenskimi izseljenci, ki so velikokrat vrhunski gospodarstveniki in v bistvu pomembni nosilci pomembnih funkcij v največjih in najbolj uglednih mednarodnih korporacijah. Tu se mi zdi ključna vloga društva Vtis. Predsednica je tudi danes z nami, ki v bistvu te mlade izseljence povezuje in jih motivira tudi za sodelovanje s Slovenijo. Mi kot urad tako Društvo Vtis kot fundacijo ASEF financiramo v nekoliko večjem obsegu, letos pa upam, da bomo uspeli. To rast, bi rekla, sredstev nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Verjetno je ena od tem, o katerih smo se tudi v okviru tega delovnega telesa največ pogovarjali, zamejska gospodarska koordinacija. Pred dvema letoma, ko smo skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ustanavljali to koordinacijo, se je zdelo, da bodo stvari mogoče šle zelo počasi zdaj. Po eni strani tudi gredo včasih počasneje, kot bi si želeli, po drugi strani pa mislim, da smo v zelo kratkem času naredili izjemno velike korake. Za urad je pomembno to, da so vsa naša krovna gospodarska združenja v sosednjih državah dobila popolnoma nov sistemski vir financiranja za njihovo delovanje, kar pomeni, da se lahko dvigne raven njihove profesionalnosti. Torej dobesedno, da lahko pridobijo novo osebje, s katerim v bistvu res dolgoročno in trajno izvajajo aktivnosti. Tik pred sprejetjem, upam no, je že vloženo medresorsko usklajevanje, pa je sprememba Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki podrobno ureja način dodeljevanja sredstev v bistvu programi za spodbujanje gospodarske osnove, ki bodo sedaj stekli v vseh štirih sosednjih državah nekako po vzoru Porabskega programa, ki smo ga peljali že v preteklih štirih letih. In s tem dejansko bo na voljo v štirih letih deset milijonov evrov za gospodarstvenike, podjetnike, Slovence v sosednjih državah, da bodo lahko nadgrajevali in razvijali svoje dejavnosti. In jaz sem prepričana, da bodo učinki tega programa opazni. Poleg tega pa sprememba zakona omogoča tudi to, da se v bistvu ta dejavnost nekako stabilizira, da jo vgradimo sistemsko v zakonodajo in da torej vzpostavimo večje možnosti za to, da tudi po letu 2029 se ti programi ponovno, da se tudi ti programi nadaljujejo. Omenila bi še dva pomembna vidika, ki nas mogoče še čakata kot dodatna naloga v prihodnjem obdobju. Na uradu vlagamo veliko, veliko dela in pozornosti v programe čezmejnega sodelovanja Interreg, smo prisotni, kolega Kojc, predvsem v odborih za spremljanje. In v bistvu zelo, zelo skušamo biti čim bolj v oporo predvsem zamejskim krovnim gospodarskim pri njihovem prizadevanju za pridobitev sredstev iz čezmejnih programov. In mislim, da je to tudi izjemnega pomena tudi za gospodarsko dejavnost. Se pa tu odpira eno vprašanje, ki nas čaka kot izziv. Prav pred kratkim smo se pogovarjali s predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji. In je ponovno na mizo prišla ta tema, in sicer, da se soočajo organizacije z manjšimi likvidnostnimi težavami pri sodelovanju v evropskih projektih. V Sloveniji imamo ribniški sklad, ki v bistvu prijaviteljem pomaga, da nekako premostijo to obdobje med izvajanjem dejavnosti in pred prejetjem financiranja iz Evropske unije. In je to tudi ena tema, ki se ji bomo verjetno vsi skupaj morali posvetiti v naslednjih letih, da najdemo neko primerno rešitev.

Moja predzadnja točka so evropska združenja za teritorialno sodelovanje. Izjemno veliko smo govorili o Združenju za teritorialno sodelovanje MU-raba zaradi tako imenovanega skupnega slovensko madžarskega sklada. Velikokrat smo slišali od naših prijateljev s Koroške, da si želijo nekoliko več podpore, nekoliko več financiranja za geopark Karavanke. Ustanovili smo oziroma ustanovili so evropsko združenje za teritorialno sodelovanje v Gornji Radgoni, se pravi na Štajerskem, v ustanavljanju pa je še EZTS Kras-Carso. In velika želja je bila ponovno izražena prav pred kratkim tudi tukaj, ravno v tej dvorani, da bi nastalo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje na tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo in da bi torej zaobjelo to območje Benečije, Nadiških Terske doline, Ziljske doline in Kanalske doline. Torej, v bistvu res to območje, ki se sooča z največjimi razvojnimi težavami, ima pa hkrati velik razvojni potencial. V Sloveniji bomo morali najti dejansko nek način, da malo bolj intenzivno podpremo delovanje teh evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, še posebej tistih, ki imajo sedež zunaj Republike Slovenije, so pa njihovi ustanovitelji bodisi osebe javnega prava iz Republike Slovenije bodisi organizacije naših narodnostnih skupnosti.

Prav v ponedeljek in torek sva z ministrom gospodom Matejem Arčonom obiskala Porabje znova in smo kar nekaj časa preživeli na tamkajšnji vzorčni kmetiji. In smo se dejansko lahko prepričali na lastne oči, pa tudi vsi, ki ste kdaj bili tam, da je to res postal en tak nukleus gospodarskih dejavnosti. Kmetija posluje izjemno dobro, državna slovenska samouprava je v bližini kmetije kupila in obnavlja mlin, tam naj bi nastala majhna pekarna in kavarna. Torej se res na Gornjem Seniku oblikuje počasi ena taka slovenska četrt. V bistvu ta model vzorčnih kmetij je, se je izkazal za izjemno uspešnega in jaz sem prepričana, da bomo čez nekaj časa, malo časa, podobno lahko rekli tudi o slovenski vzorčni kmetiji v Prezidu v Gorskem Kotarju, torej, ko bo ta investicija, ki je dejansko zdaj tik pred koncem, zaključena. In se mi zdi, da je in to dokazuje tudi povezovanje naših organizacij v Agraslomak, ki je v bistvu najstarejša od vseh teh koordinacij, o katerih danes govorimo in je orala ledino. Oprostite, zato, ker so, pa ne zato, ker so kmetje, sem uporabila to metaforo, ampak v bistvu saj moramo vedeti, da dejansko, ko govorimo o gospodarski dejavnosti, da moramo upoštevati kmetijstvo kot izjemno pomemben del te gospodarske dejavnosti. Hvala za besedo.

Najlepša hvala državni sekretarki. Sedaj me zanima, želi še kdo od predstavnikov Vlade besedo? Ugotavljam, da ne. Zato bi zdaj besedo predala gospodu Felixu Wiesarju, ki bo predstavil letno poročilo Zamejske gospodarske koordinacije za leto 2025. Gospod Weiser, izvolite, beseda je vaša.

Lep dober dan vsem skupaj. Najprej hvala komisiji in predvsem predsednici, da redno, kako bi rekel, daje na dnevni red tudi gospodarske teme. Pozdrav tudi predstavnikom urada in Ministrstva za gospodarstvo.

Zamejska gospodarska koordinacija je bila ustanovljena decembra 2022, vanjo so vključene krovne gospodarske zamejske organizacije iz Hrvaške, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem sedaj tudi Rast in Slovensko hrvaška zbornica iz Italije, Slovensko deželno gospodarsko združenje, iz Madžarske Razvojna agencija Slovenska krajina, iz Avstrije Slovenska gospodarska zveza. Seveda pa ključno vlogo tukaj igrata Ministrstvo za gospodarstvo in seveda tudi urad. To poročilo, ki ga bom danes dal, je kratko in je koordinirano z vsemi temi, ki sem jih naštel za pripravo programa zamejske gospodarske koordinacije oziroma načrt izvajanja dejavnosti odgovoren koordinacijski odbor zamejske gospodarske koordinacije. v zadnjih letih je ta odbor organiziral več konferenc in srečanj, kjer smo obravnavali aktualno gospodarsko situacijo v regiji, v celotni regiji. Vzpostavili čvrste temelje za krepitev sodelovanja in mreženja med slovenskimi krovnimi gospodarskimi organizacijami in podjetji v celotnem zamejskem prostoru in v matični domovini. Rad bi poudaril, da je v teh dveh letih, kar delujemo, vsaj z mojega vidika, najbolj pomembno to, da smo ustvarili odlične medsebojne človeške odnose, da se poznamo, da vemo, kdo je v Varaždinu aktiven, pa v Zagrebu, pa na Reki pa v Trstu, Gorici lahko tudi rečem v Trbižu. Kdo deluje v Celovcu, v Gorskem Kotarju. Skratka, tudi prej smo se poznali, ampak bolj spontano, občasno. Sedaj pa redno sodelujemo, se povezujemo, se poznamo, si pomagamo in se učimo tudi eden od drugega. V letu 2025 smo zapisali, da se bomo posvetili v razvoju trajnostnega turizma v zamejstvu in tudi prenosu znanja, kar se tega tiče. Tako je bila letna konferenca 9. maja v Monoštru, ki ga je organizirala Razvojna agencija Slovenska krajina tukaj. Hvala lepa, lepo je to bilo, dobro smo, dobro je bilo organizirano, mislim, da smo si enotni. Organiziramo tudi / nerazumljivo/ poslovne konference. Srečanja koordinacijskega odbora so na tekočem traku. Imamo tudi ad hoc aktivnosti na predlog zamejskih gospodarskih organizacij. Tako bo 10. 6. 2025 v Celovcu drugo poslovno srečanje žensk v gospodarstvu. Lansko leto se je zbralo skoraj sto žensk v Novi Gorici. To je bila izredno uspešna prireditev in jaz tudi izhajam iz tega, da bo tudi 10. junij v Celovcu podobno. Kajti, ta potencial, ki ga imamo vsi skupaj na področju aktivnosti in znanja žensk še dolgo nismo, še dolgo nismo izkoristili, še mnogo premalo ga poznamo in premalo tudi podpore nudimo ženskam. Še prav tako pomembno področje: vključevanje mladih podjetnic in podjetnikov iz cele Avstrije oziroma iz celega tega prostora. Izhajam iz tega, da je še vedno veliko mladih, ki dela mimo naših manjšinskih organizacij, ker se premalo poznamo. In tukaj je naša naloga, da načrtno sledimo mladim absolventom srednjih šol, univerz kaj delajo, kje delajo, da se povežemo z njimi, da jim pomagamo in da razvijamo skupne programe. Zamejske gospodarske organizacije v vrhu tega načrtujejo svoje aktivnosti na področjih logistike sistema pristanišč severnega Jadrana, evropskih projektov razvoja turizma in kulinarike, voditeljstvo v sodobnem podjetništvu s poudarkom na ženske in mladino. Načrtno seveda razmišljamo o spodbujanju celotnega zamejskega območja, spodbujanju gospodarstva celotnega zamejskega področja, ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju delovnih mest, izboljšanja infrastrukture in povečanje privlačnosti teh območij. Tukaj mislim, da bi bilo prav, da razmislimo, da bi se tudi koroške oblasti, pa tudi oblasti v Furlaniji, pa tudi na Hrvaškem, pa tudi na Madžarskem še bolj vključile v te projekte. Kajti, vsi ti projekti so sicer namenjeni krepitvi narodne skupnosti, slovenske pa krepitvi jezika, ampak so win-win situacija. Noben od teh projektov ne škoduje Italiji, Madžarski, Avstriji ali komurkoli. So vsi projekti, ki so win-win. Rad bi rekel, da je ena izredno važna naloga, da s temi projekti pospešujemo funkcionalnost slovenskega jezika v gospodarstvu in nasploh v javnosti. Kajti, nič nam ne bo pomagalo, če bomo imeli dobro šolstvo in dobre srednje šole, če ti mladi ljudje ne bodo mogli uporabiti slovenskega jezika v vsakodnevnem življenju, bodisi v gospodarstvu, bodisi na občinah, na upravnih enotah.

In naslednja stvar, cilj tega celotnega projekta je, kako bi rekel, iskati, izvajati, poiskati konkretne manjše projekte, s katerimi bomo jutri lahko tudi stopili do evropskih sredstev, lahko tudi do avstrijskih in drugih v tem prostoru, kajti ni naloga samo Slovenije, da pospešuje obmejni prostor, ampak vseh teh lokalnih vlad in tukaj bi tudi apeliral na slovensko politiko, da se ob srečanju z avstrijskimi predstavniki in italijanskimi, hrvaškimi, madžarskimi, kako bi rekel, skuša motivirati te oblasti, da tudi one prispevajo k temu, da se obmejni prostor ne prazni, da se tu ne dogaja demografska katastrofa. Rekel bi tako, vsaka generacija ima svoje izzive, mi se danes spopadamo s procesi, globalizacije, regionalizacije, varstvom okolja, demografskimi izzivi, dominacijo koncernov, umetno inteligenco in tako dalje. In zato moramo vse te naše projekte seveda tudi prilagajati tem, tem trendom in tukaj ima zelo pomembno vlogo akcija samopomoči. Vsi ljudje imajo še več možnosti biti aktivni, kot so, bi jaz rekel, tako, kot smo. Se pravi, če ustvarimo eno pozitivno vzdušje, eno pozitivno atmosfero, se bodo rodile še dodatne akcije, akcije samopomoči, ki jih bomo lahko sofinancirali, ampak prišlo bo, denar bo prišel tudi iz drugih virov. Pomembno je, da v Sloveniji razumete, razumejo, da je Slovenija izrazito obmejna država, včasih se to malo pozablja in ker so državne meje Slovenije večinoma mlade po nastanku, po osamosvojitvi, je prebivalstvo iz zgodovinskih razlogov tudi vezano na Trst, Gradec, Beljak, Celovec, Zagreb, Reko, Monošter. To nič ni slabega, ampak važno je, da se ob razvijanju gospodarskih, kulturnih in drugih projektov tega zavedamo in da se, da dvigamo zavest, da je pravzaprav center Alpsko jadranske regije, tega se Ljubljana pogosto premalo zaveda, točno Ljubljana. Že v Avstro-Ogrski je bil center Alpsko jadranske regije Ljubljana, in pred tem tudi še močno Trst. Ljubljana, in ravno iz Ljubljane naj bi se širili ti impulzi povezovanja cele regije. V celi tej regiji pa živimo Slovenci, ki pač želimo tudi v zamejstvu ohraniti naš, naš prostor.

Gospodarstvo moramo razumeti v najširšem pomenu besede. Poleg industrije, proizvodne dejavnosti, sodi tudi turizem, storitve, kmetijstvo, obrt, ohranjevanje kulturne krajine, varstvo okolja, vodno gospodarstvo. Zakaj to naštevam? Poznate vsi Karavanke. Državna sekretarka je ravnokar omenila Geopark Karavanke. Na avstrijski strani Karavank so industrialci izrinili grofe in gospodstvo in pokupili tri četrt Karavank. Se pravi, oni so pokupili gozdove, vodne vire, si tam uredili lovske revirje, deloma ogradili. To ne gre za sto hektarjev, tu gre za tisoče hektarjev. Izrivajo domačine, ki potem težko gospodarijo, kar se tiče z gozdnim gospodarstvom in s kmetijstvom nasploh, in pravzaprav naša narodna skupnost, pa tudi vsi mi, samo opazujemo ta proces. Mislim, da bomo morali to registrirati, se spoprijeti s tem problemom, kako bo ta zadeva izgledala čez 20 let, če bodo naprej kupovali, vsako malo kmetijo, kupujejo sedaj. Oni niso kupili samo 5 tisoč hektarjev pa 3 tisoč, ampak če je tam ena kmetija, ki nima naslednika, ki nima nasledstva, oni kar kupijo, tudi pet hektarjev, tudi deset hektarjev, tudi 20 hektarjev.

Moja vizija bi bila, in to sem že nekajkrat rekel, tudi Avstrijske Koroške organizacije, ki zastopajo kmetijstvo, se za to pravzaprav ne brigajo, tudi deželna politika ne. Opozarjam pa to, če zdaj kupujejo na severnem delu Karavank, bodo jutri kupovali na južnem delu Karavank. In boste imeli problem na tem delu, ker pride, kupi, če mu kdo proda. Tu bi bilo modro razmisliti, tudi z vidika varstva okolja. Veste, da so nekateri gozdovi v krizi, smreka predvsem, kako razviti en koncept za Karavanke, za cele Karavanke, da ohranjamo to domače prebivalstvo, ekologijo, vodne vire, kajti denar za to je v Evropski uniji na razpolago. Mi rabimo samo modre glave, da razmislijo, kako priti do tega denarja, en konkreten primer je naš, naša gora Dobrač blizu Beljaka, ki je bilo včasih smučarsko središče, ko so ukinjali smučišča, so vsi rekli, to bo propadlo, medtem so to razvili neki naravni park, čeprav so lastniki ostali tam, ki kmetujejo in se je ta turizem, pohodništvo, ne vem, dnevni turizem tako razvil, da je sedaj v bistveno boljši situaciji kot je bila prej.

Se pravi, zaključujem s tem, da brez samopomoči nam tudi vsi ti projekti, ki so dobronamerni s strani ministrstva, uradov in vseh naših organizacij, ne bodo dali te rezultate, ki bi jih lahko dali. In na koncu misel, če želimo razpravljati o medsebojnih razlikah, lahko to počnemo celo življenje. če pa začnemo govoriti o stvareh, ki nas povezujejo, bomo vse življenje imeli zadosti dela.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Wieser, za te vaše besede, tudi za ta zelo pomenljiv zaključek.

Sedaj pa bi dala besedo predstavniku Slovenske globalne poslovne mreže, doktorju Bogdanu Šaleju, da predstavi njihovo delovanje.

Izvolite.

Dober dan, gospa predsednica.

Gospodje in gospe poslanci, kolegi, gospa državna sekretarka in ekipa iz urada, Feliks, katerega besede podpišem, ki jih je, najprej moja zahvala vsem vam, da ste organizirali to srečanje, zahvala uradu za vse sodelovanje.

Moje poročilo je bilo, mislim, poslano vsem, ga ne bom prebral. Še posebej, jaz bi rekel manj, kaj smo naredili, kaj smo imeli, jaz predvsem, ker moja zgodovina danes te dni praznujem ali pa ne praznujem 65-letnico odhoda iz Slovenije v Brazilijo oziroma v svet. In ne vem, koliko je to tragično, koliko je to veselo, koliko je to žalostno, ampak kakorkoli. V teh 65 letih tujine, se jaz nikoli nisem osebno, niti jaz, niti moja družina, oddaljili iz Slovenije. Zato je pa moja, moj pogled bolj v bodočnost.

Ampak mimogrede, kje pa smo se ustavili? Ustavili smo se pri tem, v tem gospodarskem sodelovanju. Danes je slovenska globalna poslovna povezava, je preko 30 poslovnih organizacij, ki združuje okoli 3 tisoč 500 slovenskih podjetnikov v tujini. Vključno iz manjšinske, iz tega, iz teh štirih držav manjšine, katerega potencial slovensko gospodarstvo enostavno ne uporablja dovolj in to je predvsem kulturni problem. Ali je to še iz časov bivše Jugoslavije, ko je bilo prepovedano sodelovati z nami, ne, mi smo, imeli smo klasične primere, jaz sem delal tudi v Ljubljanski banki, ko smo bili, ko smo imeli prepoved sodelovanja s Slovenci po svetu, ne, ampak tega časa ni več, danes imamo nove generacije. Danes imamo nov svet, nove izzive, tehnološke izzive, kot je Feliks lepo povedal, tudi in generacijske izzive.

Na eni strani, moramo reči, da smo se veliko v teh štirih letih, odkar je bila ustanovljena slovenska globalna poslovna povezava, je število poslovnih organizacij naraslo, organizacij s pomočjo tako komisije in predvsem urada se je povečalo teh organizacij. In tu moramo priznati, da je bilo to zelo pomembno, ta pomoč, pri tem, da imamo več organizacij po celem svetu. Med temi smo naredili pomembne korake, ki lahko rečem, da slovensko gospodarstvo izven meja je ne samo zdravo, ne samo finančno zdravo, ne samo socialno odgovorno do svojih uslužbencev in v svojem delovnem okolju oziroma v državah, ki deluje, ampak tudi konkurenčno. Mi smo lahko, vi ste lahko tukaj doma, tako kot smo mi na vas ponosni, ste tudi lahko včasih ponosni na naša podjetja, na naše podjetnice in na naše podjetnike po svetu. Ni slovenskega podjetja v svetu, ki je bil chapter 11. Boris, kako se reče, chapter 11 po slovensko? Bankrot. Ki je bankrotiralo v zadnjem letu. Ni enega slovenskega podjetja, ki ne bi napredoval, tudi v težkih poslovnih, političnih in gospodarskih razmerah v tem svetu. In ta potencial, ki ga moramo bolj izkoristiti, zakaj ga ne izkoristimo več? Prvič, ne zato, ker urad ne dela to, urad to dobro dela. Ja, kaj pa ostala ministrstva? Recimo Ministrstvo za zunanje zadeve, s katerim smo naredili zemljevid slovenske prisotnosti v najprej v Braziliji, zdaj v Argentini, zdaj delamo to tudi v Kanadi pomaga. Kaj pa Ministrstvo za gospodarstvo, kaj pa Ministrstvo za visoko šolstvo, ki je bilo omenjeno, ki je nova generacija, ki prihaja? Mislim, ta povezava v Sloveniji manjka. Manjka pa predvsem v poslovnih, gospodarskih organizacijah. Manjka predvsem v gospodarski zbornici, v Obrtni zbornici malo manj manjka v slovenskem biznis skladu, ki se bolj ukvarja z domačo politiko kot pa z nami po svetu, z vlado in tako naprej, kako bo to delalo, ampak to ni naš problem. Mislim, manjka v slovenski kulturi, poslovni kulturi to, da nas daste na zemljevid. Jaz tri leta na kolenih, prosim, oprostite, z vsem mojim znanjem, z vsem mojim poslovnim kapitalom na kolenih prosim Ministrstvo za gospodarstvo, da nas vključi v Maribor, da se lahko predstavimo na tem, na tej konferenci za internacionalizacijo. Še odgovora ne dobimo, še odgovora ne dobimo, da se predstavimo. Tri leta, zdaj bodo spet imeli maja oziroma junija bo spet enako. Druga zadeva, ker nas čevelj žuli in zelo žuli, je Spirit. Do pred dvema dnevoma Spirit, ki vključuje slovenske poslovne klube in ki je / nerazumljivo/ še ni dal odgovora na razpis, ki ga je dal na začetku leta. In gospod doktor Saša tukaj točno ve pa vsi ostali. Ki so predstavniki zdaj mora pa v štirih mesecih, petih mesecih imeti, narediti kar za celo leto za narediti. Niti odgovora ni. Oni živijo, ne v 20. stoletju. Medtem ko urad ima vse organizirano, dobimo v urah odgovore na splošno. Digitalno sodeluje Spirit, ki pa je tisti, ki bi moral biti pravzaprav ladja, ki vodi slovensko gospodarstvo v svet, za katero gremo, pa živi v 19. ali pa 18. stoletju. In to spet ponavljamo. Pa če pa kaj reče, se pa zameriš, pa te še na vrata ne pustijo. To je moj čisto osebni primer. Mislim, te stvari je treba enkrat v Sloveniji rešiti. Če se pa v Sloveniji misli, da bo samo urad odgovoren za nas po svetu, da je urad odgovoren, pa vsa teža gre na urad, je to velika napaka. Slovenska družba, poslovna družba, gospodarska družba nas mora sprejeti, da bomo vsi to sodelovali in delali. Mislim, da je tukaj en potencial, ki ga Slovenija na žalost ne izkorišča dovolj, potencial znanja, potencial poslovnih povezav, potencial, ki je danes tudi v Sloveniji, ko se mora reorientirati na nova trga ali pa predvsem tudi na trgih, kjer je še več prodajati, pa še boljše prodajati, pa med tehnološke povezave je lahko en potencial, s katerim se lahko da. Slovenec Slovencu ni volk, Slovenec Slovencu je partner. Naše geslo je Posluj s Slovenci in Slovenkami in zmaguj. In mi se bomo še naprej borili za to. Mi bomo zdajle 20. junija imeli veliko srečanje v Novi Gorici, delamo za Slovenski svetovni kongres, ki tudi dela, ki je naš partner. Pravzaprav to, to bi jaz tudi rekel, da te pet slovenskih organizacij, razen Slovenskega kongresa, ne bi tudi lahko se malo več ukvarjale to Slovenska izseljenska matica, Slovenci po svetu, pa ne vem, koliko je še Rafaelova družba in tako naprej, bi se tudi lahko malo več pogovarjali, pa malo več delale na področju gospodarskega pa poslovnega sodelovanja. Ne samo, da se ukvarja s kulturo, gospa državna sekretarka je lepo povedala, da če bomo imeli gospodarstvo, slovensko gospodarstvo v svetu močno, imamo tudi močne kulturne povezave, to ste vi sama videla, gospa predsednica, v Argentini, v Braziliji kako se te skupnosti lahko avto financirajo, kako to lahko več sodeluje. In v Novi Gorici bomo imeli 20. pomembno srečanje iz Slovenije eden global miting biznis miting, ki ga podpira predvsem urad - mislim tudi - in gremo v novo fazo sodelovanja teh slovenskih poslovnih organizacij po svetu, ki jo vodimo skupaj z uradom, ki mislim, da je zelo pomembno. V primeru uspešnega sodelovanja, koordinacije, ki jo je gospod Feliks predstavil. Tako da, so novi časi, nove generacije in novi izzivi. Ampak to je čas, ko je treba še zmeraj vztrajati, da se bolj spoznamo, da si zaupamo. To nezaupanje je nekaj neverjetnega. Vsak trka na vrata vsakega tujca, pa ga bolj spoštuje, kot pa drugega Slovenca. In to je premik, generacijski premik četrte, pete generacije, kot pravijo Japonci / nerazumljivo/, mi smo pa / nerazumljivo/ Slovenci, da to premaknemo. Mislim, da se je veliko naredilo od lanskega leta, če gledam, ko smo imeli to sodelovanje, da se je veliko spremenilo. Mi imamo zdaj vrsto novih organizacij na Dunaju. Gospod Felik se je zdaj tudi ena novi Slovenski poslovni forum, v Ameriki imamo spet eno društvo. Na drugi strani pa prideš tu na Spirit pa pravijo, nehajte nam organizirati več poslovnih organizacij, slovenskih poslovnih organizacij, ker imamo samo 450000 dolarjev na leto, pa če bodo imeli 25, jih ne moremo razdeliti. Pa čujte, to je norost. Ali vi mislite, da mi hodimo za vas, za denar? Mi smo prišli v tujino brez vsega, pa smo preživeli. Mi hodimo tukaj za to, da bomo imeli sodelovanje. 450000 evrov na leto za slovenske poslovne klube v Spiritu je peanuts denar in ga leta in leta ne morejo povečati, potem nas pa prosi, da bomo manj delali, namesto da bi rekli, bodimo veseli, da bomo več delali, pa se bomo razširili. Tako da, jaz bi rekel, da te stvari je treba včasih si povedati bobu bob.

Jaz bom pa še zdaj za konec povedal na zavodu, zakaj sem šel v Brazilijo. 59. leta, noben od vas, sama mladina, tukaj sem bil jaz v občinskem komiteju mladine v Celju in so me poslali v celjsko Cinkarno za predstavnika na partijski sestanek. Ne vem, če se še kdo spomni iz teh časov, da so bili zmeraj to, In so tam šimfali na veliko, Jaz sem Štajerc, pa ne znam tako književne slovenščine, šimfali na veliko kako je tista Cinkarna za nič. Jaz sem bil pa 15 let star pa sem rekel, veste kaj, Cinkarne za nič. Kdo vodi Cinkarno? Partija. Če je Cinkarna za nič, je partija za nič. Je partijska celica, za nič pol pa najprej zrihtajte partijsko celico, pol boste pa zrihtali Cinkarno. No, in potem je mama rekla, tega je dosti, boljše da gremo ven iz Brazilije, ki s takimi izjavami nimaš nobene bodočnosti v Sloveniji pa v Jugoslaviji. Najlepša hvala.

Najlepša hvala, doktor Šalej, za vaše zelo močne in zelo spodbudne besede za naprej. Preden odprem razpravo članic in članov komisije, pa vabim k besedi še ostale vabljene. Naj povem, da smo skupno, če izvzamem, vabljeni z ministrstva na sejo, današnjo, vabili 33 društev oziroma njihovih predstavnikov. Tako da sedaj priložnost za vašo besedo, za vaša razmišljanja in pa predvsem nas zanima pogled v prihodnost, lahko pa seveda tudi malo predstavite vaše delovanje. Bi pa prosila seveda, da se za naš zvočni zapis, magnetogram tudi predstavite. Kdo želi prvi besedo. Gospa Ksenija Dobrila? Gospa Ksenija Dobrila, izvolite, beseda je vaša.

Dober dan, predsedujoča in vsi poslanci, hvala za povabilo in za to temo lep pozdrav tudi predstavnikom Vlade!

Mislim, da ta tema je osnova našega bivanja dejansko v krajih naše poseljenosti. Matična domovina je od vselej podpirala gospodarsko osnovo in če smo Slovenci v Italiji obstali na naši zemlji, je prav zaradi izdatne pomoči, ki jo je matična domovina v vseh desetletjih nudila naši avtohtoni slovenski skupnosti. Mislim, da tako mora še ostati in je to porok, da sploh živimo na tej naši zemlji v nekih razmerah in številčno pomembni. tako kot, kot smo vsa ta desetletja tudi bili.

Najprej bi rada omenila, da zelo, sem sledila izvajanju državne sekretarke Vesne Humar. Mislim, da program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske skupnosti v sosednjih državah. To je smer, ki bi jo bilo potrebno čim prej operativno izraziti, kajti za to smo se, sva se krovni organizaciji veliko prizadevali v vseh teh letih. Mislim, da bi tu bila priložnost za mnogotera zagonska sredstva, predvsem za mlade.

Mi beležimo velik beg možganov po letu 2008, ko je nastala velika gospodarska kriza, je v bistvu vsa inteligenca, mladi, mladi, ki so se izobraževali v Sloveniji, v Italiji in tudi drugod po svetu, dobila pot pod noge in nam je v bistvu zmanjkala generacija rojenih v drugi polovici 80 in v prvi polovici 90 let, kar se v naših šolah zelo pozna. Zato je zdaj skrajni čas, da se pomaga našim podjetjem, da se pomaga gospodarski osnovi, kajti imamo možnost na področju digitalizacije trajnostnega turizma. Področja kulture, kulturne industrije, zeleni prehodi. Mislim, da imamo tudi strukture. Tukaj omenjam Slovensko gospodarsko združenje, imamo tudi predstavnika tukaj, verjetno se bo tudi oglasil, kmečko zvezo. To so strukture, ki ponujajo znanje in imajo vso tehnično pripravo za povezovanje gospodarstva v čezmejnem smislu. Zato tudi pozdravljam delovanje zamejske gospodarske koordinacije, ki jo je gospod Feliks Weiser prej zelo dobro predstavil. Mislim, da je ta sinergija zelo pomembna podpora čezmejnim projektom in upam, da bo nudila tudi dostop do slovenskih trgov in institucij, da se bo razširila tudi v obliki izobraževanja, izmenjava znanj in povezovanja podjetnikov tudi s Slovensko trgovinsko zbornico. In da bo skratka nudila prav konkretno pomoč naši gospodarski infrastrukturi.

Že, ker je bilo govora tudi o evropskih projektih, moram povedati, da smo Slovenci v Italiji dokaj angažirani na tem področju, bodisi v preteklosti kot tudi sedaj v povezavi tudi z Italijansko unijo, imamo pa težave, kot je povedala tudi državna sekretarka. Trenutno imamo pokonci strateške oziroma kapitalizacijski projekt Premis plus, imamo nekaj na skladu malih projektov v okviru EZTS-ja EPK in imamo tudi ravno prav, pravkar odobren standardni projekt REACTIV. Težava je pri anticipaciji, ne. Mi, tako, smo dokaj dobri pri pridobivanju sredstev, ampak potem pri upravljanju nastane težava, kajti pri anticipaciji moramo posegati po posojilih, posojila so zelo draga. Tako da, ko zaključimo projekt, v bistvu nam ostane bogastvo, ki ga proizvaja projekt, torej v znanju, v delovanju, tudi pri pridobivanju novih kadrov, veliko novih profilov smo pridobili tudi skozi desetletja v naše organizirano telo, ampak dejansko iz finančnega vidika nastaja vsak…, z vsakim novim projektom dejansko primanjkljaj, kajti projekti so dokaj zajetni in to se pravi, da anticipacije so tudi primerno visoke in posojila stanejo. Tako, da ti primanjkljaji potem dejansko božajo finančno osnovo naših organizacij.

Omenila bi tudi zelo pomemben inštrument, ki pomaga obmejnim območjem, da se gospodarsko razvijajo, to je, to so evropska teritorialna, evropska združenja za teritorialno sodelovanje. Jaz bi res priporočala Sloveniji, glede na to, da je tako organizirana in tehnološko in tudi, kako bi rekla, na splošno razvita država, da bi nam pomagala, da pride do realizacije, da stopimo v fazo operativizacije vseh namer in projektov. V mislih imam povezovanje Benečije s Posočjem, Kanalske doline s Kranjsko Goro, pa tudi z Avstrijo. Tam je možna tudi en tak, tak ambiciozen projekt EZTS-ja na meji in tudi na Tržaškem, evropsko teritorialno združenje Kras. Tu je ogromno dela, ker teritorij je obsežen, zelo raznolik, tudi politično zelo, zelo kompleksen, ampak mislim, da glede na goriški ETZS in na zgodbo o uspehu, gre zelo, zelo trdno zasledovati te cilje. To je res priporočilo, ki ga izražam iz srca. iIn pri tem bi omenila strategijo razvoja turizma za območje Benečije in Rezije. To je ambiciozni projekt, ki ga je začel Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji, ki se dobro razvija in mislim, da bodo prvi sadovi tudi kmalu, kmalu vidni. Tukaj je zelo pomembno bilo sodelovanje s turistično razvojno agencijo iz Posočja, tukaj je bila tudi Slovenija zraven in se ji zahvaljujem. Ta projekt rabi podporo, razvoj in kako bi rekla, veliko, veliko pozornost s strani matične domovine.

To je zaenkrat vse, hvala.

Najlepša hvala Kseniji.

Sedaj ima besedo gospa Andreja Kovač, izvolite.

Spoštovana predsednica komisije, državna sekretarka, poslanke, poslanci, člani gospodarske koordinacije, gospe in gospodje!

V imenu zveze - Andreja Kovač, Zveza Slovencev na Madžarskem - in jaz bi se najprej rada zahvalila tako Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije kot Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. To pa zaradi tega, ker smo bili tista narodna skupnost, ki smo imeli možnost izvesti program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone narodne skupnosti na Madžarskem.

Kaj je prinesla, prinesel ta program? Dejansko, sem bila vesela, da smo lahko gostili tako gospodarsko koordinacijo kot tudi delegacijo iz urada in njim predstavili oziroma kaj je bilo narejeno iz tega programa. Marsikaj na gospodarskem področju, tudi na turističnem področju in tudi na področju vidne dvojezičnosti. Poleg tega, da imaš tukaj rezultate, marsikaj pokazati, kaj smo pridobili, še bolj ambiciozne, bolj, bolj zavedne Slovence, kateri upajo že se predstaviti, marsikaj povedati in tudi imajo že načrte za prihodnost. Sam program je na raznih področjih prispeval k razvoju celotne skupnosti in smo veseli, da se dejansko, veseli smo, da se bo ta program tudi nadaljeval v bodoče. Mala skupnost smo, ampak dejansko izhodišče je bilo pri nas čisto drugače kot drugje v drugih zamejskih skupnosti. Mi smo, lahko rečemo, iz tega naredili oziroma postavili neke temelje za razvoj Slovencev v Porabju. Danes lahko rečemo, da govorimo o eni aktivni mladi skupnosti, kjer mladi sodelujejo in res postajajo aktivni člani naše skupnosti, vemo pa tudi to, da sami moramo še naprej delati tudi na razvoju naše skupnosti. To so evropski programi. Moram priznati, da tukaj zdaj nismo bili toliko uspešni kot naši rojaki v Italiji, delamo pa na tem, predelamo projekte, dvakrat, trikrat, če je potrebno, upajmo, da enkrat bomo dobili, če pa nam ne bo uspelo na Interegu, pa gremo na kakšne evropske razpise centra / nerazumljivo/, kaj takega. Zdaj, načrti obstajajo, marsikaj moramo narediti, vemo, da imamo odprto vprašanje na raznih področjih, ampak zavedamo se pa tudi to, da je gospodarstvo ena osnova tudi za razvoj skupnosti, zaradi tega, ker vedno rečejo, da skupnost brez gospodarske osnove je šibka in mi na tej poti gremo naprej, da več ne bodo o nas govorili kot šibka skupnost. In izvedli smo več kot 40 projektov. Tukaj je delala oziroma program je bil izveden pod vodstvom oziroma kot partner je bila zraven Zveza Slovencev na Madžarskem. V bodoče bo to nalogo opravljala razvojna agencija, ampak menim, da vsaka organizacija bo izdala se iz sebe vse, da lahko prispeva k nadaljnjemu razvoju naše skupnosti. Hvala lepa.