Dobro, spoštovani, spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo 111. sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, KI BO V BRUSLJU 22. IN 23. MAJA 2025.

Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 15. maja 2025 na podlagi 8. člena sodelovanja med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Pri tej točki prosim gospoda državnega sekretarja magistra Dejana Židana iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi izhodišča v delu za notranji trg, industrijo in vesolje. Izvolite, državni sekretar.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Tokrat gre za dvodnevni svet. Je kombiniran, tako da je z mano tudi državni sekretar iz visokega šolstva. Nekaj ... / oglašanje iz dvorane/ Znanost, pardon. Pa visoko šolstvo tudi, ne? Ja, okej. Pa nekaj tem bo takšnih, kjer se bo opravila politična razprava, nekaj tem pa je takšnih, kjer se tudi bo skušalo iskati kompromise in odločitve.

Prva tema, kakor vidite v gradivu, bo vezana krepitvi konkurenčnosti in predsedstvo v odhajanju sicer, ne, bi želelo še enkrat preveriti ali države podobno gledamo na pomen industrije, ali podobno gledamo na težave, ki povzročajo, ki so prisotne v evropski industriji, ali podobno gledamo na definicijo strateške industrije in ali podobno gledamo na ukrepe, ki jih bo potrebno izvajati, pred tem pa seveda tudi operativno pripraviti. Tu v resnici neke velike znanosti v tem trenutku ni. Mi vemo, da je predelovalna industrija v letu 2022 ustvarila 24 odstotkov dodane vrednosti Evropske unije, še vedno kot najbolj strateške definiramo avtomobilsko, kemično, strojno, jedrsko, jeklarsko, kovinsko in energetsko intenzivne in tudi vsi vemo, da so ravno te industrije v tem trenutku v Evropi ogrožene; gre za visoke, nestabilne in različne cene energije med državami članicami, gre za efekt zelenega prehoda, tehnološkega zaostanka, močne konkurence iz tretjih držav in nenazadnje tudi zmanjšanje globalne konkurence zaradi zmanjšanja in inovativnosti v teh industrijah. Najbolj se v tem trenutku opazuje in se tudi iščejo rešitve za naslednje avtomobilska industrija. V tem trenutku predstavlja še vedno 7 procentov bruto domačega proizvoda Evropske unije in še vedno predstavlja 30 procentov vseh vlaganj v raziskave in razvoj, je pa tržni delež iz leta 2000, ko je bil 31, padel na 15 procentov leta 2022. Sooča se z upadom proizvodnje in s težavami s prehodom na ničelne emisije. Jeklarska industrija v tem trenutku predstavlja samo še 7 procentov svetovne proizvodnje, je zelo ranljiva zaradi visokih cen energije in globalnega viška kapacitet. Kemična industrija je med leti 2003 in 2023, torej v 20 letih, padla s tržnega deleža 27 na 14 procentov - gledamo seveda globalno. Gre za strogo regulacijo, visoke stroške plina in elektrike, konkurenca iz držav z nižjimi stroški, tu predvsem Kitajsko. In potem tudi druge energetsko intenzivne industrije, se soočajo s podobnimi težavami. Predsedstvo je dalo v razmislek tri, tri, tri prilagoditvene politike. Prva je pragmatičen pristop k zelenemu prehodu, kjer je potrebno upoštevati lokalne razmere, dostopne vire znanja in kapacitete in se izogibati pristopu za vse je vse enakšno pravilo. Potem je tehnološka nevtralnost, kar vključuje jedrsko, obnovljivo in fosilno zajemanje CO2, in da imajo te vrste energije enake možnosti. In seveda zmanjšanje stroškov, zmanjšanje vstopnih ovir in pospeševanje inovacij. Nove, je kar nekaj novih pobud, o katerih ste se že pogovarjali tukaj, nove pobude so vezane na jeklo, na avtomobilsko industrijo, na čipe in na nekatere druge strateške panoge. Še enkrat, tukaj ne bo sprejemanja, tukaj bo samo opravljena politična razprava.

Izjemno pomembna razprava, ker tu pa imamo v ozadju izjemno dosti operativnega dela že v tem trenutku, je pa razprava o zmanjšanju upravnih bremen, o tem smo se že pogovarjali. Cilj komisije je zmanjšanje upravno-administrativnih bremen za evropsko gospodarstvo za 25 odstotkov in za malo gospodarstvo za 35 odstotkov. Tega se lotevamo na način omnibusov. Cilj Evropske unije je, da imamo en omnibus na mesec. Omnibus pomeni pač zbirko direktiv, kjer se regulativa spreminja na način, da postane bolj učinkovita in da se zmanjšajo upravno administrativna bremena. Slovenija se je tukaj postavila na stališče, da enostavno isti ljudje, ki so povzročili zakompliciranost evropskega pravnega reda tudi na področju gospodarstva, je dobro, da sodelujejo, ne morejo pa voditi procesa, ki bi naj povzročal boljšo regulacijo z manj bremeni. Zato smo se v Sloveniji organizirali na specifičen način. Vsak ponedeljek deluje posebna ad hoc skupina na ministrstvu za gospodarstvo, jaz jo tudi vodim. Prisotno je vso gospodarstvo slovensko, ki je želelo, največje gospodarske zbornice, ki so projekt vzele zelo resno, izjemno se poglobijo v gradiva in predlagajo svoje rešitve. Prisotni so naše gospodarske atašejke iz Bruslja. Zakaj? Zato, da imajo informacije že v predhodnih fazah, torej, ko se še tipa, ko se še pogaja, ko še ni uradnih gradiv. Hkrati pa komisija že sprašuje, kaj države razmišljamo - to je dejansko tudi faza, ko lahko največ vplivamo. Tokrat imajo naši gospodarski atašeji informacije vnaprej in prisotni smo ministrstva in tudi kabinet predsednika vlade. Mi tam obravnavamo posamezne omnibuse, posamezne direktive, recimo zdaj v ponedeljek, ko smo bili skupaj, pa smo imeli dva sklopa. Prvi sklop je bil, komisija nam je dala na razpolago, da pogledamo 53 direktiv, katere od teh direktiv so posameznim državam v interesu, da se administrativna bremena zmanjšajo, s tem, da so nam dali tudi možnost, da tudi sami dopišemo katero od direktiv, mi bomo to razpravo nadaljevali naslednji ponedeljek, v bistvu, komisija bo od nas želela odgovor v roku meseca dni. Druga tema pa je bila v bistvu en zelo resen paket, to pa je točka tri, o kateri bom govoril in to je poglabljanje notranjega trga.

Kje smo trenutno z omnibusi. Omnibus ena, poznate taksonomija, je trajnost ena, trajnost dva. V sklopu tega omnibusa je bila na hitro sprejeta, to smo se pogovarjali zadnjič pri vas. Ta direktiva stop the clock, mi smo že v fazi, da pripravljamo zakon, ki bomo ga relativno hitro prinesli pred vas za to, da premaknemo roke za implementacijo za dve leti in v tem času bo, je cilj, da se znotraj teh direktiv naredi tip direktiv, ki so manj obremenjujoča, hkrati pa še vedno sledijo politikam. Izkušnja s prvim omnibusom je naslednja. Ja, se hitro napiše, tudi z državami relativno hitro uskladi, ko pa pride potem usklajevanja s parlamentom, pa vse se začne počasi. Zakaj je to pomembno? Zato, ker je cilj Evropske komisije, ki ga mi seveda pozdravljamo, da na en mesec pride en omnibus. Torej, da na zelo dosti področij posežemo, ampak če gremo potem, mi nimamo možnosti, da en omnibus pogajamo eno leto. Tako da v bistvu, res je, da delujemo dvakrat na teden, sedaj v Bruslju se ljudje zaprejo, pogajalci zaprejo, ne, Slovenija pa prosi, da smo v bistvu racionalni tudi časovno, ker imamo že ne samo omnibus ena, imamo omnibus dva, ki je finančni, imamo omnibus tri, to je kmetijski, imamo priprave na omnibus štiri in v bistvu mi to vse moramo relativno hitro pogajati. torej, o tem se bomo pogovarjali, tisto pa dovolite, da pa tukaj povem.

Jaz sem se ravno danes, mislim, ob dveh zjutraj vrnil iz Bruslja. Včeraj smo imeli tudi svet za, svet za zunanjo trgovino, pa razpravljali o enih drugih direktivah in sem kolege in tudi komisijo nekaj prosil. Zdaj, če imamo res cilj, pa jaz verjamem, pa verjamem tudi vsi tukaj, v kolikor se pogovarjamo, cilj, dajmo narediti boljšo regulativo in zmanjšati notranjem trgu medsebojne ovire. Mi to moramo upoštevati tudi pri novih osnutkih aktov. Vsak akt, ki pride pred naše pogajalce, mora odgovoriti na vprašanje, kako je urejeno drugod v konkurenčnih delih sveta, drugič, kaj akt prinese s stališča poglabljanja notranjega trga in tretje, kaj akt prinese s stališča boljše regulative.

Pri nobenem aktu več ne bi smeli pristati na to, da, v bistvu, regulativo v bistvu naredi še bolj neživljenjsko. To tudi zdaj mi kot ministrstvo zastopamo v medresorskih pogajanjih, ko so zakoni, ampak boste videli, kakor povsod v Evropi, tudi pri nas, radi bi imeli novo zbornico, nova pravila, nove omejitve. Je to je v resnici vse nasprotno, kakor je usmeritev manj boljša regulativa in enotna pravila v celi Evropi. Enotna pravila v celi Evropi pomenijo tudi to, da naš mizar bo brez težav delal mizarske posle v Avstriji in Italiji, ampak to tudi pomeni, da tudi Hrvaški bo delal v Sloveniji. Ampak okej, več bom o tem povedal kasneje.

Torej, v tem trenutku proces, ki ga tudi predsednica Evropske komisije ves čas javno zagovarja, je v bistvu proces, ki ga mi kot Slovenija maksimalno podpiramo, ves čas smo zraven, dajemo pobude, se pogovarjamo. Zanimivo je bilo, bili smo tudi informirani, ko vrh Evropske komisije se sestaja seveda z največjimi evropskimi gospodarskimi družbami, ker pač želi, da ostanejo v Evropi, da ne gredo drugam. In vrh Evropske komisije je pričakoval, da bo razprava o carinah, carinam podo…, ne carinam, o davkih, prispevkih in podobno in v resnici velike gospodarske družbe ne govorijo o tem. Pravijo, da to je kolikor toliko, ne, da to se da prilagoditi, pravijo, ampak ne more biti stanje, da nek postopek v nam konkurenčnih sistemih, ali je to Kitajska ali je to Amerika ali je to Indija, traja s stališča podjetja šest mesecev, v Evropi pa štiri leta. In to je tisto, kar je razlog, da nekatera podjetja tudi razmišljajo, da je potrebno svojo lokacijo zamenjati in to je verjetno tudi razlog, da imamo sedaj tako res maksimalno podporo vrha Evropske komisije, da gremo v boljšo regulativo.

Tretja točka, je enako pomembna, in to je točka, ki je v bistvu, to smo se že pogovarjali tudi tukaj, ne, da Draghijevo poročilo je ugotovilo, da zato, ker nismo v resnici implementirali notranjega trga na področju storitev, storitve predstavljajo, zdaj že po zadnjih podatkih, 75 odstotkov bruto domačega proizvoda notranjega trga. Ker ga nismo implementirali, imamo kot, kot Evropa škode na leto 10 procentov bruto domačega proizvoda. Lansko leto je bil bruto domači proizvod, seštevek evropskih, je bil čez 20 tisoč milijard, torej imamo škode več kot 2 tisoč milijard na leto, zato, ker vse te ovire na storitvah so bolj ali manj v Evropi ostale, med državami. Ovire, ki pa so ostale, imajo pa na nek način učinek, kot da bi imeli med državami carino. Torej, nič nismo naredili, ne? In zanimivo, naslednji teden nam bo predstavljeno, če rečem v šali, ampak tako govorijo, deset smrtnih grehov, ker nismo na ravni Evrope naredili svoje naloge in na teh desetih področjih bodo sedaj preko hitrih omnibusov se dogajale spremembe.

Če govorim, gospod predsednik, preveč, morate povedati. Okej. Kje recimo zdaj komisija vidi tako imenovanih deset smrtnih grehov ali deset, eni pa rečejo strašnih deset poglavij? To so naslednja poglavja, ki delajo evropskim storitvam zelo, zelo veliko breme. Prvo je fragmentirana pravila na področju embalaže, označevanja in odpadkov. Vsaka država ima po svoje. Države pa si moramo delati na enotnem trgu. Ni sprejemljivo. Drugo, priznavanje poklicnih kvalifikacij. Nekdo doseže neko kvalifikacijo v Sloveniji, mu sosednje države ne priznajo, nekdo doseže neko kvalifikacijo v Španiji, mu v Sloveniji ne priznamo. Delamo škodo državam in Evropski uniji kot celoti. Standardizacijo, še vedno imamo na področju storitev različne standarde.

Potem naslednje področje je otežena vzpostavitev poslovanja podjetij ter njihovo delovanje. Evropska unija, komisija, skuša na to odgovoriti s tako imenovanim 28 režimom. Nimamo še v bistvu informacij, kaj to je. Pogosto pa govorijo, tudi, ko sem se ta teden pogovarjal v Bruslju, da 28. režim bo neka oblika tega, kar si start upi v Evropi želijo, neka oblika vitke gospodarske družbe, pravilo pa povsem enotna za vse evropske države. Potem, ena od teh strašnih desetih je področje, zastarelo, proizvodnje zakonodaje in pomanjkanje skladnosti, medsebojne. Potem zopet rak rana, omejujoča in raznolika pravila za nacionalne storitve. Če povem poenostavljeno. Če gospod predsednik, pridobite kvalifikacijo, da ste športni trener v Sloveniji, kako ne morete za to kvalifikacijo biti športni trener v Nemčiji? Saj vsi razumete to, kaj govorim. Takoj bomo našli milijon razlogov, zakaj moramo biti v bistvu v vsaki državi različna. Ja, ampak to ni enotni trg. Z vsem tem omejujemo notranji trg.

To je, potem pa začasna napotitev delavcev v Evropi niti do digitalnega napotnice v tem trenutku še ne moremo priti. Tri države so še vedno proti. Potem teritorialne dobavne ovire. Dejansko imamo znotraj Evrope še vedno pomanjkljivo razumevanje, zakaj je enotni trg potreben in potem pa kot deseti razlog, pretirana kompleksna pravila.

Zakaj bo naslednji četrtek pomemben? Evropska komisija preko svojega, oni imajo eno skupino, v narekovajih, modrecev, bo prisotnim predstavila osnutek strategije. Jaz verjamem, da zaradi položaja, ki je, bo strategija relativno hitro sprejeta in tudi znotraj tega je vsaj cilj, da se začnejo preko omnibusov pravila hitro poenotiti. V tem trenutku je celo ocena komisarjev, da mi ne potrebujemo teh 10 procentov bruto domačega proizvoda. Če bi imeli totalno skupno pravilo za delovanje enotnega trga, če za dve odstotni točki naredimo izboljšanje, je to vrednost trenutnega evropskega proračuna in ocena je, da dve odstotni točki bi razrešili vse težave, ki bi nastale, če Evropa in Združene države Amerike ne bi dosegle sprejemljivega kompromisa glede izvajanja medsebojne trgovine v prihodnje. To je potem 3. točka.

Potem pa, opravljena bo razprava, ponovno, javno naročanje. Javno naročanje poznate, je pa tipična tema, kjer še kar naprej večina držav misli, da pa morajo biti po posameznih državah zaradi specifik držav različna pravila. Pa države na različne načine to v bistvu potem utemeljujejo. Po mnenju našega ministrstva enotni trg pomeni tudi enotna pravila za javno naročanje. Na to temo bo pa samo politična razprava.

Potem kar se pa tiče, v petek popoldan bosta še dve temi s področja vesolja, kjer pa v bistvu se bodo sprejemali sklepi, ki so že bili v preteklosti usklajeni. So pa sklepi, ki govorijo o tem, da v bistvu Evropa opazuje svojo Evropo, torej svojo zemljo, ne, za potrebe civilne zaščite, tudi za potrebe kriznega upravljanja. In potem kaj narediti, da bodo vesoljski, vesoljski podatki, v narekovajih vesoljski, torej iz vesoljskih tehnologij, povečali tudi gospodarsko in drugo odpornost Evropske unije. Še enkrat če se lahko vrnem nazaj, tudi Svet za konkurenčnost, vidite, je povzel: boljša regulacija, enotna pravila notranjega trga. Zakaj sedaj toliko o tem govorimo? Zato ker sedaj načelno vsi o tem govorijo, pri vsakem pravnem aktu pa kakor da se tega nismo dogovorili. In zato bo vsaj z naše strani, s strani ministrstva za gospodarstvo na to temo dosti govorjenja z upanjem, da to vsi, ki odločamo, to tudi ponotranjimo.

Hvala za nekaj več minutaže, gospod predsednik.

Hvala vam za široko predstavitev tega.

Sedaj bom pa še prosil državnega sekretarja doktor Jureta Gašpariča iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, torej da nam predstavite izhodišča v delu, ki se tiče raziskav. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanka, poslanci oziroma poslanki, se opravičujem.

Kot rečeno oziroma kot je že kolega Dejan magister Židan poudaril, v drugem delu prihajajočega kompeta prihodnji teden v Bruslju se bodo sestali tudi ministri, pristojni za raziskave. Poljsko predsedstvo je teme zasedanja osredotočilo na ključna in aktualna vprašanja na ravni EU. Podobno kot v primeru industrijske politike, pri čemer seveda bodo na videz, bom rekel, vprašanja, ki bodo obravnavana, nekoliko manj aktualna, a po našem prepričanju vendarle precej strateško usmerjena. Politična razprava na primer, ki bo ravno tako opravljena, bo usmerjena v razmišljanja o evalvaciji aktualnega programa Obzorje Evropa. Ta program poznate, gre, gre za admiralsko ladjo Evropske unije. Ta trenutek, ki je bila opravljena, je komisija opravila vmesno evalvacijo, ki je prinesla kar nekaj zanimivih spoznanj in to bo zelo, zelo dobra osnova za to, da se opravi razprava o tem oziroma začrta zasnova, oblika prihodnjega desetega okvirnega programa. Program Obzorje Evropa je deveti po vrsti in deseti imena še nima, zato ga zaenkrat imenujemo deseti okvirni program, od njega pa si seveda kar precej obetamo. Je pa ta razprava, ki bo opravljala, del, bom rekel, potekajočih razprav tako na delovni ravni kot tudi na ministrski ravni. Že na neformalnem srečanju v Varšavi so se dotaknili te teme. V nadaljevanju, v nadaljevanju bodo ministri obravnavali politični dogovor glede priporočil sveta o načrtu politik evropskega raziskovalnega prostora 2025-2027. To predstavlja neobvezujoč instrument za usmerjanje nacionalnih in EU politik v skladu s cilji nekega skupnega evropskega raziskovalnega prostora. En général je mnogo tematik povezanih s tem, kar je, kar so identificirali tudi kolegi na področju gospodarstva malo prej, o čemer je malo prej govoril kolega Židan. Prevelika fragmentacija prostora; tudi če želimo doseči preboj na kateremkoli področju, ugotavljamo, da je prostor veliko, veliko preveč fragmentiran, da ima vsaka država pogosto neke svoje pristope. Obzorje Evropa je eden izmed zelo pomembnih korakov ravno zaradi tega. ker združuje vsaj na nekem področju eno izjemno pomembno, tudi za prihodnjo konkurenčnost pomembno politiko EU. Nakar bodo ministri potrdili tudi sklepe sveta o strategiji EU za umetno inteligenco. Pod točko Razno bo, kot je običaj, prihajajoče dansko predsedstvo predstavilo prihodnje prioritete. Zdaj, predsedujoči, če se strinjate, ne bi podrobneje predstavljal priporočil sveta v načrtu politike evropskega raziskovalnega prostora kot ... / oglašanje iz dvorane/ Tako, je v dokumentaciji. Gre, kot rečeno, za neobvezujoč dokument, ki sledi temu, o čemer razpravljamo po navadi na tem svetu - velikokrat odprta znanost, privlačnost raziskovalnih infrastruktur, karier in tako dalje.

Veliko pomembnejše, in temu bi samo še par minut namenil, je pravzaprav. bo politična razprava o prihodnjem programu, desetem okvirnem programu. Samo par besed o tem, kar je evalvacija zdaj prinesla. Vsaj meni se zdi izjemno zanimivo, da se seveda še enkrat poudarja, da so raziskave in inovacije ključno gonilo konkurenčnosti EU dolgoročno. Komisija je predstavila celo zelo, zelo zanimivo oceno, da bo na dolgi rok do 2045 po njeni oceni na vsak evro, vložen v prihodnji okvirni program, ustvarjenih 6 evrov družbene koristi in 11 evrov dodane gospodarske vrednosti v rasti BDP-ja. To je seveda zelo razveseljujoč podatek, vprašanje pa, če ga bomo dosegli. Namreč, problem, ki ga Slovenija ves čas poudarja, je, da ogromno časa in energije vložimo v to, da pripravimo izvrstne projektne predloge, ki naslavljajo številna aktualna družbena vprašanja, a 70 odstotkov odlično ocenjenih projektov potem ne prejme sredstev, zaradi tega, ker pravzaprav denarja ni. / nerazumljivo/ general manjka 82 milijard v evropskem budžetu. Torej, če bodo kolegi na gospodarskem ministrstvu uspešni pri zagotavljanju tistih dveh odstotnih točk prihranka pri storitvah, potem jaz takoj pristavim lonček, kam bi bilo smiselno ta denar usmeriti.

S tem v zvezi bo Slovenija poudarila tudi, da je treba to nasloviti v povezavi z nacionalnimi politikami. Se pravi, če imamo mi izvrstne projekte, ki ne prejmejo zadosti iz evropskega budžeta, moramo temu prilagoditi tudi, nacionalno financiranje, razvijati komplementarne sheme in podobne reči. Ravno tako bomo seveda poudarili to, kar poudarja ves čas naše ministrstvo, da je raziskovalne rezultate potrebno usmerjati čim hitreje in čim bolj jasno v smeri družbe in gospodarstva in da je treba financiranje bazičnih raziskav kombinirati s financiranjem inovacijskih aktivnosti. in tukaj vzpostaviti neko precej jasno cesto, ki mora biti udejanjena v čim krajšem času.

Hvala lepa.

Najlepša hvala državnemu sekretarju.

Tako, sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Lipičnik, izvolite, vi ste prvi prijavljeni, izvolite, pa gospod Kosi, izvolite.

Najlepša hvala.

Zadnje čase in tudi iz tega poročila, se ogromno govori o debirokratizaciji. Zdaj, jaz bi rad tule samo preveril, da smo pri tem, pri tej debirokratizaciji ustrezno selektivni. In sicer, se mi zdi, da je treba na eni strani ločevati med stvarmi, ki predstavljajo operativna administrativna bremena, na drugi strani pa regulativo, ki je koristna v smislu tako EU-ja kot tudi, bi rekel, na nek način kot največji trg. Na nek način nam daje možnost, da postavljamo mi določene standarde, katerim se prilagajajo potem ostali, kar nam daje eno, eno, bi rekel, pogajalsko pozicijo.

Zato bi bil zelo, bi rekel tako, zadovoljen, če bi bil lahko prepričan, da ta na nek način poenostavitve, katere se obetajo, ne bodo posegale v področje, z eno besedo, na široko, v zmanjšanje tistega, kar bi lahko rekli, da gre za eno zaščito človekovih pravic, v smislu zaščite potrošnikov, zaščite zasebnosti in vsega ostalega, kar bi si tudi lahko nekdo predstavljal, da to predstavlja določena bremena zdaj za gospodarstvo, ampak to so tiste stvari, kjer je, kjer, ki so na drugi strani v veliko večji meri naša konkurenčna prednost, v globalnem smislu gledano, kot pa breme, ki smo ga naložili gospodarstvu.

Tako, da jaz generalno se strinjam, z zmanjšanjem administrativno operativnih bremen, tam, na tistih mestih, kjer so stvari same po sebi manj smiselne ali pa celo v nekaterih primerih nesmiselne, vendar v nobenem primeru ne smejo iti te poenostavitve in deregulacija v smeri zmanjševanja že doseženih civilizacijskih standardov Evrope, ki so ta trenutek precej višja kot vsepovsod, kjerkoli drugje po svetu gledano in ker vem tudi iz izkušenj, da so pritiski recimo iz ZDA kot tudi iz Anglije, prav na ta del naše regulative relativno veliki in ne bi bil zadovoljen, če bi pri tem popuščali.

Najlepša hvala kolegu Lepičniku.

Naslednji je prijavljen kolega Kosi, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi obema predstavnikoma Vlade, državnima sekretarjema, za poročilo v zvezi s tem stališčem!

No, zdaj mene veseli, da je politika oziroma politiki na nivoju Evropske unije končno spoznali, da je gospodarstvo ključna panoga Evropske unije in da je bila politika prejšnje oblasti na nivoju Evropske unije napačna. Dejansko Evropska unija je torej nekako kot gospodarsko najbolj razvita celina nekoč v svetu slovela na svojih lovorikah in pri tem pozabila na razvoj, nekoliko slabše spremljala tudi konkurenco, predvsem pa je to, da se je v družbo uvedla napačna ideologija.

Mi na evropskem nivoju več nismo govorili o gospodarstvu, o družbenih problemih, ampak smo govorili o pravici spolov, o LGBTQ nekih pravicah, o enakosti spolov v zelenem prehodu in ne vem še kaj. In prav zaradi tega je potem gospodarstvo začelo iskati nove rešitve. Torej, sami podatki o tržnem zmanjšanju, tržnem deležu težke industrije, kemične, jeklarske in tako naprej, to jasno pove. In so šli pač tja, kjer so pogoji za njihovo delovanje boljši in ugodnejši; torej Kitajska, Azija. Na drugi strani pa je tudi to zelo dobro uporabila, se(?) uporablja Združene države Amerike in smo pač tam, kjer smo. Dejstvo je, da je Evropska unija postala ved..., postajala zelo nekonkurenčna, predvsem pa tudi vedno manj pomemben del v svetovnem merilu. In zato pozdravljam to, da so to končno spoznali in začeli preoblačiti ploščo v tisto drugo pot. Torej, kako priti do boljše konkurenčnosti, tudi po poti debirokratizacije in tako naprej. Kajti mi smo sprejemali številne akte in predpise, kar so oteževale delovne pogoje oziroma delovanje gospodarstva, kmetijstva in tako naprej. In pa tudi zanemarili smo šolstvo.

Če pogledamo delež, koliko izobrazimo raznih, torej mladine, bodočih strokovnjakov na družboslovnem in pa koliko na naravoslovnem področju, tudi v Sloveniji. Poglejte, koliko dobimo letno, ne vem, inženirjev takšnih in drugačnih strok. Zelo, zelo malo. In prav to je tisto, kar nas je povedal na slabo pot. Tudi to, da, kar se je počelo, kar smo lahko brali, kako so z milijoni, milijoni evrov financirali nevladne organizacije, ki so potem bile boj proti vsem tistim, ki so nasprotovali, torej ideologiji zelenega prehoda in tako dalje. Prav to je tisto, kar je popeljalo Evropo tam, kjer smo, v neko temačno dobo. In prav to so, je Kitajska zelo dobro izkoristila. Zelo dobro lobiranje politikov, ki so samo gledali, kje bodo dobili kakšen denar, so potem naredili to, da oni potem zelo dobro tržijo s prodajo fotovoltaičnih modulov in tako in tako dalje. In nekaj dni nazaj smo lahko bili priča temu, kar pomeni zeleni prehod, kot je bila izguba elektrike v Španiji in Portugalski. Celo predpisi, to glede avtomobilov, torej prepoved prodaje električnih avtomobilov oziroma avtomobilov z notranjim izgorevanjem v letu 2035 je strel v koleno. Začeli smo rušiti steber avtomobilske industrije, torej steber gospodarstva v, steber gospodarstva v Evropski uniji. Vse sto letni razvoj, ki smo sloveli po svetu in nedolgo nazaj sem tudi bral članek, na primer, kaj pomeni električno vozilo. V eni izmed zveznih dežel v Nemčiji so policisti imeli električna vozila in so rekli, da z njimi sploh ne morejo delati. Namesto da bi lovili lopove, so morali polniti električne avtomobile. In kaj bi pomenilo električni avtomobili, tudi to, da pride do izpada električne energije, kot je bilo v Španiji in na Portugalskem. Torej, mi smo izgubili razum. Prav zaradi te ideologije. Mi se v Evropski uniji ukvarjamo s predpisi, ukvarjamo se, ali bo na podjetju, koliko bo v podjetju zaposlenih žensk in koliko moških, ne pa, ne ukvarjamo pa se s tem, kako bo podjetje šlo v razvoju v raziskavah in tako naprej. Tudi vlaganja, vlagamo milijone in milijone v nevladne organizacije. Ki maširajo, ki pač organizira parade lgbt skupnosti in tako dalje, ne financiramo pa v razvoj. Tudi v Sloveniji poglejte, koliko je potrebno obdobja, ko hočemo nekaj narediti, zgraditi neko tovarno, industrijo. Vedno se pojavi problem. Pojavijo se metulji, pa takšni in drugačni hrošči in tako in tako dalje. In na tak način dejansko seveda Evropa ne more napredovati, zato zelo, zelo pozdravljam to, da se končno nekako vidim tako kot predsednik vlade, torej luč na koncu tunela, da bo potem res Evropska unija prišla na neko pravo pot, čeprav mislim, da so to zelo, zelo veliko izgubili, smo izgubili. Predvsem tudi zaradi demografije. In seveda digitalizacija je ena izmed teh, tudi na tem področju smo zelo izgubili. Torej, veliko smo govorili o tem, da nimamo lastnega operacijskega sistema. Poglejte, nasploh na tem področju, tudi glede nasploh, glejte, ali je katero evropsko družbeno omrežje in tako naprej? Ni, ne. Ali smo kje v razvoju glede čipov in tako drugih komponent, računalniških? Tudi ne. In to je bistveno, da začnemo to razvijati in zato je tu pomembno razvoj, raziskave, inovacij, tudi izobraževanja, da bomo na tem področju naredili veliko. Predvsem pa, kaj mora narediti Evropska unija je, da najprej ukine C2 kupone. To je prvo, kar mora narediti Evropska unija in ubrati pot nekega normalnega zelenega prehoda. Torej, da gre po normalni poti, da se razvija to krožno gospodarstvo in tako po normalni poti. In da tudi nekako v sožitju z obstoječo tehnologijo. predvsem pa v tem, da se ukinejo torej financiranje nepotrebnih nevladnih organizacij in se denar nameni za raziskave, razvoj inovacij. Kajti, le znanje, znanje, znanje in inovacije bodo popeljale Evropsko unijo lahko na neko pravo konkurenčno pot na področju gospodarstva. Hvala.

Hvala, kolegu Kosiju. Zadnja je prijavljena kolegica Rajbenšu. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Hvala tudi za predstavitev, kaj se bo pač dogajalo na zasedanju. Tudi jaz bi se bolj ustavila pri točki dve, torej, Svet EU kot birokratski filter. Kar je bilo že povedano, torej, da bi naj šlo pač za zmanjševanje nekih administrativnih bremen, kar seveda podpiram tudi sama. V tem gradivu sem pač našla tudi, da v bistvu komisija oziroma da se že uvaja dva instrumenta ali pa pobude torej preverjanja realnosti sem našla tukaj. In pa druga, dialog o izvajanju. Zdaj, preverjanje realnosti je pač mišljeno to, kar je bilo tudi najbrž rečeno že, kako se pač predpisi učinkovito izvajajo v praksi in pa da se mogoče tudi poiščejo neka področja, kjer bi bile potrebne neke nadaljnje raziskave ali pa izboljšave. In zdaj me zanima te ad hoc skupine, ki ste jih prej omenili, če je to mišljeno ravno tako pri tej, torej 1. točki preverjanja realnosti. Potem druga pa je bil dialog o izvajanju. Tu sem pa jaz sama osebno imela malo več oziroma malo problema, da bi si točno predstavljala, kaj zdaj to pomeni. Če bi mi lahko razložili, ali gre to samo za pregled nekih direktiv ali implementacija potem teh evropskih direktiv? Tu, če bi mi lahko na kratko samo povedali. Hvala lepa.