9. nujna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

15. 5. 2019
podatki objavljeni: 15. 5. 2019

Transkript

Spoštovani kolegice in kolegi ter cenjeni gostje, najprej vas lepo pozdravljam. V naši sredi lepo pozdravljam državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tanjo Strniša, ki nadomešča danes z svojo ekipo torej ministrico za kmetijstvo, ki se je prej opravičila. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: kolegico Violeto Tomić bo nadomestil kolega Primož Siter, ki ga prav lepo pozdravljam na našem odboru in pa kolegija Janija Prednika bo prav tako nadomestil Matjaž Han, ki ga prav tako ponovno, lepo pozdravljam v našem odboru. Torej, prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 7. maja 2019, ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Problematika javnih naročil na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 2. točka – Pobude in vprašanja članov Odbora. Ker do pričetka seje odbora nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil določen s tem sklicem. Torej, prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – PROBLEMATIKA JAVNIH NAROČIL NA MINISTRSTVU ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 7. maja 2019 vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora, z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste s sklicem prejeli zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke s predlogoma sklepov, ki naj bi ju odbor sprejel. K tej točki smo vabili predlagatelja zahteve Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke, dr. Aleksandro Pivec; ministrico za kmetijstvo, mag. Dejana Židana; bivšega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tanjo Strniša; državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Sindikat kmetov, Zavod Inkubator idej, Zavod Študentska praksa Maribor in Zvezo slovenske podeželske mladine. Torej, začenjamo z razpravo, najprej pa dajem besedo predstavniku predlagateljev, kolegici Anji Bah Žibert, za predstavitev zahteve za sklic nujne seje. Kolegica Anja Bah, izvolite, beseda je vaša.
Hvala lepa za besedo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je potreboval pred časom, to je bilo nekje leta 2017, podatke o tem, kako kmetje ravnajo s svojimi travniki, da bi lahko ocenilo zaloge ogljika na Travinju.   (nadaljevanje) Verjetno potrebe, ki jih bo potem tudi minister omenil so bile potrebne za neke druge potem ocene in pa nujnosti, ki jih je ministrstvo potrebovalo, ampak prvo kar bi tukaj seveda vsak, ki vidi, da je potrebna takšna ocena zaloge ogljika menil je, kdo bo to opravil in prvo kar človeku pade na pamet, ki se malo ukvarja s kmetijstvom, bi zagotovo omenil, da bo takšno analizo opravila na primer Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki ima vse strokovnjake, ima resurse in bi bilo zagotovo dobro, če bi dobila takšno naročilo. Ali pa Kmetijski inštitut ali pa Biotehnična fakulteta ali pa na primer Šola za razvoj podeželja Novo Mesto – zagotovo bi jim koristilo, da opravljajo takšne analize in tudi imajo usposobljen kader. Ampak 5. junija 2017 je bilo objavljeno to javno naročilo. Naslov je bila Analiza uporabe travnikov za potrebe ocene zalog ogljika na travinjah. Rok za oddajo teh ponudb je bil 14. junij in na to sta se nekako odzvali dve podjetji. Prvo je bilo res, je močno odstopalo od predvidenih finančnih zneskov, ki jih je ministrstvo predlagalo, drugo pa je bilo še vedno 21 % višje nad ocenjeno vrednostjo naročil. Ampak vseeno je ta drugi ponudnik, to je Zavod študentska praksa Maribor, to naročilo dobil.  Kar je še zelo nenavadno pri tem je, da je ta omenjeni ponudnik oziroma potem naročnik, ker je bil sprejet kot najbolj primeren, najbolj primeren, je zanimivo to, da podjetje s travniki, s kmetijami, s kmetijstvom, nima nobene veze. To podjetje tudi ni imelo nobenih prihodkov ali sploh zaposlenih. Dejstvo je tudi, da je bilo takoj po tem, ko je to opravil oziroma že proti koncu tega, to podjetje izbrisano, kajti ni delovalo. Registracija, spoštovani, tega podjetja, zakaj naj bi se izvorno ukvarjalo, pa je dejavnost pomoči pri iskanju zaposlovanja. Se pravi to podjetje naj bi naredilo raziskavo zalog ogljika na travinjah, njihova dejavnost pa je iskanje zaposlitev. Zdaj seveda tudi takrat je državna sekretarka rekla, da zadeva ni bila tako zahtevna, da je bilo potrebno anketirati dobrih tisoč kmetov, ki so morali odgovarjati na neka precej preprosta vprašanja. Če je temu res tako, se še drugič in ponovno sprašujem, kako to, da se takšna stvar ni dala v roke tistim, ki jih imamo, tistim institucijam, ki zagotovo so sposobne to opraviti in imajo tudi neke kompetence in zagotovo je potem verodostojnost takih podatkov lahko samo še boljša. Zdaj, za tako anketo je to podjetje dobilo 40 evrov, 40 evrov. 40 evrov za eno anketo. Glejte, tole je slika tega podjetja. Tukaj je sedež tega podjetja bilo. Danes tega podjetja ni več – sem povedala je izbrisan, ampak to je podjetje, ki je bilo izbrano, sedež je imel tukaj brez zaposlenih, ukvarjal se je pa s strokovno analizo ogljika na travinjah. Zdaj, jaz sem izračunala, če bi samo eden, sam posameznik to anketo delal za tisto trimesečno obdobje, ko je bil rok, bi moral anketirati na dan 11 oseb.   (nadaljevanje) 11 oseb pa bi to anketo opravila ena sama oseba. Samo toliko za primerjavo, za kakšen obseg gre in kako za nenavadno zadevo gre.  Sedaj bilo je pa še bolj zanimivo, da pa se je pa zahtevalo, ker jaz razumem, da se je zahtevalo, ker se je dalo pač neizkušenemu podjetju, podjetju, ki nima popolnoma nobenega znanja na tem področju, da se je zahtevalo, da pa mora imeti tričlansko projektno skupino. Tričlansko projektno skupino, za katero bi pa človek verjel, da tukaj bodo res izjemno strokovnjaki iz tega področja, iz instituta, z nekom, ki se ukvarja s tovrstnimi problemi, ki bodo bdeli nad tem projektom, ampak v tej projektni skupini, spoštovani, je sodelovala gospa, ki preda o družinskem podjetništvu - stanje ogljika na travinju, družinsko podjetništvo. Kot druga oseba je bil župan - sedanji - Aleš Bržan v preteklosti sedaj je župan bolj znan po tem, da se je ukvarjal s študentsko politiko. On tudi očitno so ga prepoznali kot strokovnjaka za to področje. Kot tretje predstavnik kmetov, kar pa se mi zdi tudi meni osebno dobra rešitev. Sedaj, če pogledamo še enkrat! Podjetje dobi v izbrisu, podjetje, ki ni imelo nobenih naročil do takrat, podjetje, ki je bilo brez zaposlenih dobi za mene v izdelavo neko analizo, ki jo je ministrstvo potrebovalo in jaz verjamem, da jo je potrebovalo in da je pač moralo pri tem pristopiti čim bolj resno. Nenavadno je, da ob vseh institucijah, ki jih imamo dobi delo ravno takšno podjetje. 46 tisoč evrov je bil vreden ta projekt. Če bi ministrstvo samo najelo 5 študentov bi to anketo naredili enkrat hitreje pa tudi verjamem, da za to ne bi potrebovali projektne skupine v tem smislu kot so jo in so bili zato ti ljudje plačani se res sprašujem zakaj in kakšna javna naročila se mi gremo, ali samo za to, da damo javno naročilo kot vidimo tudi, potem naprej so glede na ta različna naročila izjemno slabi odzivi. Jaz res ne vem zakaj so tako slabi odzivi, ampak imam včasih občutek, da nekatera podjetja ali pa bom rekla skupine, ki se s temi stvari ukvarjajo enostavno obupajo, ker nikoli niso izbrani. Sedaj ministrstvo pravi, da je bila v tem in drugih postopkov, ki jih bom omenjala izbran najboljši ponudnik. Ni bil izbran najboljši ponudnik - ne v tem primeru, ampak v primerih, ki jih bom povedala naprej - edini ponudnik. Če je edini ponudnik najboljši torej ni rečeno, da gre skupaj.  Najprej. Za ministrstvo sta v obdobju od 2016 do 2018 delali še dve podjetji, ki sta skupaj zaslužili več kot 150 tisoč evrov. Pa poglejmo! Zavod inkubator idej je leta 2016 za izvedbo analize in ocena posledic za omejitev ali prepoved pridelave v gensko spremenjenih rastlin najprej dobil 39 tisoč 900 skoraj 40 tisoč evrov. V letu 2017 - pazite povedala sem, analiza in ocena posledic, prej je bila rečena analiza, tukaj pa študijo ocene posledic za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin. Zdaj, enkrat smo dali za analizo 40 tisoč evrov, potem pa, meni zelo podobno študijo ocene še 41 tisoč evrov. Zdaj, ta dva dokumenta sta zelo nenavadna po tem, da imata oba dokumenta enako število strani. Prvo govorimo o analizi, drugi pa o študijah. Jaz jih nimam. Bi bila pa zelo vesela, če bi na ministrstvo ta gradiva dalo, da vidimo kakšna dodana vrednost je bila pri drugem projektu, ki je zabeležil še večji znesek kot prvo, ker na ta način bi zagotovo bila tudi razprava glede porabe sredstev enostavnejša. No, ampak to podjetje po podatkih ERAR, je pa potem še izvedlo eno drugo naročilo v vrednosti spet 45 tisoč evrov. Zdaj pa poglejte, prej sem povedala, da prvo podjetje, ki je opravljalo študijo glede travinj, se je ukvarjalo primarno z zaposlovanjem, čeprav svoje dejavnosti sploh niso imeli, ker so bili na koncu izbrisani tudi zato, ker niso imeli prostorov, in tako naprej. Zdaj to drugo podjetje, ki je delalo študijo ocene posledic in pa analizo oceno posledic, spoštovani, je pa registrirano in se ukvarja z organizacijo razstav oziroma sejmov. Zdaj, jaz res ne vem, ampak kdo je tukaj nor. Ali sem jaz, ko take stvari sprašujem ali tisti, ki so na razpisu sprejeli za študije, ker verjamem, da jih je tako ministrstvo kot minister, ki je bilo povedano prej, da so to potrebovali, rabil in verjamem, da si je želel najboljše študije, da jih opravljajo takšna podjetja. Zdaj ali je to komu v interesu ali pa tisti, ki so se ukvarjali s temi javnimi naročili res ne vedo kaj počnejo. Nobene strokovne kompetence za takšno dejavnost. Registracija podjetij povsem za druge dejavnosti in jaz mislim, da je tukaj res stvar, ki jo moramo odpreti in to je, kaj se dogaja s temi javnimi razpisi in potem s samo izbiro. Zdaj, če je res taka suša, glede javnih razpisov, ker to je ministrstvo samo potrdilo, se moramo vprašati kaj narediti, da bo prihajalo do želje po sodelovanju s strani inštitucij, ki sem jih tudi prej omenila. Mislim, da ne bi bilo nobenih težav, če se bi ministrstvo z njimi pogovorilo, in da bi se na takšne zadeve tudi odzivali, ker mislim, da ne nazadnje tisto prvo analizo, tisto prvo anketo bi ministrstvo lahko izdelalo samo in jaz se tukaj zahvaljujem ministru, ki je v bistvu odgovoril na to vprašanje. V medijih je bilo tako, da bi si želel, da takšne zadeve opravlja ministrstvo samo. Ministrstvo samo in je tudi sam povedal, da se sicer teh konkretnih javnih razpisov ne spomni. Jaz to tudi verjamem. Pač ne more minister imeti vsak razpis v glavi, ampak jaz tukaj podpišem to izjavo ministra, ampak to se ni zgodilo, pa sem še enkrat povedala, tudi če bi ministrstvo najelo nekaj študentov za to, ne bi prišli nikoli do takšnega zneska, ker sem povedala, en sam študent bi moral na dan opraviti enajst takšnih anket, če bi samo en študent bil.  Zdaj, zanimivo je, da ta zavod, inkubatorji / nerazumljivo/ je pa potem zopet v sodelovanju, ker je 50 % lastnik neke, družabnik zavoda, študentska praksa Maribor in ta inkubator, potem tem drugem naročilu dobi denar, potem se tukaj pojavi še eno podjetje, ki je tudi edini lastnik tega inkubatorja idej, NANO PLUS, ki pa tudi dela spet za Ministrstvo za kmetijstvo in dobi pač naročilo, ne vem, v vrednosti 25 tisoč evrov za neke druge stvari. Skratka, občutek imam kot da imamo danes samo neka dva, tri podjetja s popolnoma drugimi osnovnimi dejavnostmi, ki delajo tako pomembne študije, analize za ministrstvo.  Jaz bi na tej točki končala, ker mislim, da bomo dobili nekaj odgovorov, tudi zaradi javnosti same in tudi zaradi, jaz predvsem gledam nadaljnjega delovanja ministrstva, ker to, veste, to pa je zame res sporno. Še enkrat, podjetje, ki se ukvarja z zaposlovanjem pa sploh ni imelo dela, sploh ni imelo dela prej, dobi takšno pogodbo z ministrstvom oziroma pač javno naročilo, plačamo, sicer ste dobro tukaj naredili, ker niti v roku niso bili sposobni tega narediti, pa sem vam povedala, da bi bil skoraj na terenu dovolj en študent, da bi to zmogel v tem času, ampak oni niti v roku tega niso bili sposobni narediti, zato ste jim res zmanjšali sredstev za okoli 5 tisoč evrov, ker niti v roku tega niste dobili. In kot drugič, inkubatorji, ki se sliši zelo dobro in bi v prvem, da samo ime, rekel, saj to inkubator, da to je pa neka strokovna ekipa, ki absolutno obvlada gensko spremenjeno hrano, pa potem vidiš, da se ukvarja z organizacijo sejmov. Se pa ukvarja z organizacijo sejmov.  Zato tudi v tem primeru, kot predlagatelji, menimo, da je prav, da se sprejmeta dva sklepa. In sicer, prvi sklep: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Računskemu sodišču, da opravi revizijo postopka javnega naročila Analiza in ocena posledic za omejitev ali prepoved gensko spremenjenih rastlin«,m in javnega naročila, kot sem povedala, gre za samo spremembo ene besede Študija ocene posledic za omejitev ali prepoved predelave gensko spremenjenih rastlin. In kot drugi sklep: »Odbor poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pripravi poročilo o opravljeni analizi in študiji glede posledic za omejitev ali prepoved gensko spremenjenih rastlin in ga v roku enega meseca predstavi odboru.« Toliko za začetek z moje strani. Ampak še enkrat za zaključek. Poglejte, to so sedeži podjetja, ki delajo strokovna dela za naša ministrstva. Jaz verjamem, da Ministrstvo za kmetijstvo ni osamljen primer. Naj bo pa to poduk za naprej, da se pač tudi takšne stvari več ne bodo dogajale.
Ste zaključila, kolega Anja Bah Žibert? Najlepša hvala za vašo obrazložitev.  Sedaj dajem besedo kolegu Židanu. Če želite kolega Židan, lahko pa dam najprej državni sekretarki. Gospa državna sekretarka, izvolite, imate besedo. Kolegice in kolege pa bi nekako opomnil, tudi gospa državna sekretarka ima danes še nekaj službenih obveznosti. Nekako mislim, da bi lahko do 14. ure, ko imamo rezerviran ta prostor nekako zaključili. Če so kakšna vprašanja državni sekretarki, prosim postavite takoj, ko bom odprl razpravo, zato da lahko dobimo relevantne odgovore, da ne rabimo nadaljevati te seje.  Gospa državna sekretarka mag. Tanja Strniša, izvolite, beseda je vaša.
Tanja Strniša
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da najprej v zvezi s prvim naročilom, ko je šlo za ugotavljanje upravljanja travnikov, travinja s strani kmetov povem zakaj je bilo to delo nujno opraviti. Evropska komisija je sprejela leta 2013 sklep, po katerem so morale, po katerem morajo države članice vsako leto do leta 2022 poročati o napredku na tem področju.   (nadaljevanje) Potem po letu 2022 pa bodo morali biti dani tudi natančni izračuni. Za kaj gre. Kot veste, sta kmetijstvo in gozdarstvo edina sektorja, edini dejavnosti, ki ne povzročata samo izpustov toplogrednih plinov, ampak tudi vežeta, ta dejavnost veže CO2 iz zraka in s tem preprečuje učinek toplogrednih plinov in podnebnih sprememb. Do leta 2015 je bilo poročanje potrebno samo za gozd, skratka, ugotavlja se, kako razlike v gospodarjenju z gozdom vplivajo na bilanco CO2, po tem času oziroma zdaj po novem pa je treba to spremljati tudi na kmetijskem delu. Se pravi, na kmetijskih površinah, na njivah, na travinju je treba ugotavljati, koliko organske snovi je vezane v nadzemne dele rastlin, v podzemne dele rastlin, koliko organske snovi je vezane v tleh. Ker različni načini obdelave tal, travinja ali pa njiv vplivajo na to bilanco, je mednarodni panel za podnebne spremembe pripravil metodologijo, po kateri morajo države poročati o načinu rabe tal in potem na podlagi teh poročil in ugotovitev tudi narediti, kot sem rekla, v prihodnje bodo treba narediti tudi natančne izračune. Torej, pri tem naročilu je šlo za ta segment, da se s to anketo, ki je bila izvedena po metodologiji, ki jo je pripravil ta mednarodni panel in je potem ministrstvo na podlagi tega oziroma naše strokovne službe so pripravile natančen set vprašanj po tej metodologiji, je po javnem naročilu oddalo delo za izvedbo, opravljenih je bilo tisoč 30 anket na točno določenem vzorcu. V vzorec so bile vključene parcele iz celotne Slovenije, na reprezentativen način, tako da se da podatke iz teh parcel potem ekstrapolirati na celotno površino Slovenije.  Tudi mi bi si želeli, da bi se tako delo lahko direktno oddalo komurkoli, pa vsi v tej dvorani seveda vemo, da Zakon o javnem naročanju predpisuje za to posebne postopke. In mi smo javno naročilo objavili v skladu z zakonom. Tudi mi bi pričakovali, da se bo kakšna od institucij, ki so morda aktivne na našem področju, na to naročilo javila, ampak dobili smo, kot je bilo pravilno ugotovljeno, samo dve ponudbi, od tega je bila ena še dvakrat dražja od prve, in je bila izbrana potem druga ponudba. Tudi ta njihova ponudbena cena je bila večja od tega, kar smo mi kot naročniki ocenjevali, za 21 %, to drži. Seveda, kdor se prijavlja, ne ve, kaj ocenjuje naročnik, ker potem bi Zakon o javnem naročanju izgubil smisel. Če ima naročnik za to na voljo ustrezna sredstva, lahko sprejme tudi dražjo ponudbo, tako kot je bilo v tem primeru, seveda pa mora tisti, ki je prijavitelj oziroma kdor se prijavi za posel, izpolnjevati vse druge zakonske pogoje, ki so bili preverjeni. In v tem primeru ni bilo nobenega razloga, da bi bila ta ponudba zavrnjena. In tudi ni bila podcenjena. Zakon samo pravi, da je lahko tudi nenavadno nizka ponudba, seveda, če je več naročnikov, pa še drugi pogoji so. Ampak v tem primeru ni šlo za noben razlog, ki bi ga lahko uporabili, da bi, recimo, tako ponudbo zavrnili.  Zdaj pa grem še na druga vprašanja, ki jih imate. Bom šla kar po tem, kot je bilo v zahtevi za sklic napisano, pa mislim, da precej sledi tudi ta uvodna razlaga gospe poslanke Bah Žibert.  Navajate, da podjetje ni imelo s travniki in kmeti nobene zveze, ne prihodkov, ne zaposlenih in da je šlo takoj po zaključku - da je bilo poslano v razpis. Jaz sem že povedala, da je podjetje ob prijavi moralo oddati ESPD obrazec. To je obrazec, ki vključuje lastno izjavo, da podjetje izpolnjuje vse pogoje v skladu s 75. in 76. členom Zakona o javnem naročanju, oziroma da ni v kakšnem od položajev, ki ga kot ponudnika izloči. Mi smo ob sklenitvi naročila vse te pogoje, ki so po zakonu, seveda preverili,   (nadaljevanje) vključno s tem, da je takrat imelo poravnane davčne obveznosti in prispevke. Preverili smo tudi to, da je vpisano v ustrezen poslovni register.  Kar se tiče kadrovske zasedbe, je bilo že povedano, da smo zahtevali - kar poglejte zakon, zakon ne zahteva, da bi pogoje, ki jih predpišeš v javne naročilu, morali izpolnjevati z zaposlenimi. In dovoljuje, da za te namene angažira, tisti, ki se prijavlja, zunanje sodelavce, se pravi, podizvajalce. In je to precej pogosta praksa tudi sicer, ne samo v primeru tega obravnavanega javnega naročila. Smo pa zahtevali - zmeraj se zahteva neka projektna skupina in za tisto skupino so določeni pogoji, ki pa so lahko dani s strani zaposlenih ali pa zunanjih, kot sem že povedala. V tem primeru je moral imeti eden doktorat ali pa magisterij znanosti in najmanj pet let delovnih izkušenj, drugi vsaj univerzitetno izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj in tretji je moral biti kmet, kot ste sami povedali, ker je šlo vendar za delo s kmeti. In po strokovni izobrazbi je moral biti vsaj en ekonomist s poznavanjem statističnih orodij, prav zaradi tega - ta skupina sicer ni računala izpustov oziroma bilance ogljika, je pa morala podatke dati v digitalni obliki, se pravi, rezultate vprašalnika je morala dati v digitalni obliki, in zaradi tega se je zahtevalo tudi neko osnovno poznavanje statističnih orodij.  Izpostavljeni so bili tudi stroški. Ali pa mogoče še povem, kaj je sploh ta anketa zajemala. Povedala sem že, da je bila metodologija predpisana s strani mednarodnega panela in potem prevedena v naše aktualne razmere. Tako se je zahtevalo, da se izpolnijo podatki o površini tiste parcele oziroma travnika, ki je bil predmet vzorcev, potem o njegovi uporabi, košnji, paši ali pa pašno-košnem sistemu, gnojenju, načinu gospodarjenja, ali gre za degradirano zemljišče in podobno. Glede cene. Izvajalec je bil v javnem naročilu upravičen do stroškov kabinetnega dela, terenskega dela in materialnih stroškov. Naj povem, da si je pri tem poslu konkretno sam zaračunal 10 evrov za uro dela za izvedbo popisa, to je bila njegova kalkulacija, je bila v istem času pa v Agenciji za raziskave in razvoj Republike Slovenije ura pisarniškega dela 17,82 evra. Za izvedbo analize je računal 30 evrov in za pripravo poročila 50 evrov. Pravilno ste ugotovili, da ni za pogodbo, ki jo je sklenil v začetku avgusta in je imel časa tri mesece za izvedbo, da ni uspel vseh vprašalnikov - še enkrat povem, da so bile te parcele razpršene popolnoma po celi državi - in da ni končal v roku do 30. oktobra in da je pogodba predvidela kazensko določbo oziroma sankcijo, znižanje za pol procenta na dan glede na vrednost, za vsak zamujen dan, in je zaradi tega zaradi 21 zamujenih dni bila znižana vrednost za 10,5 %.  Ko ste omenili, da je potem šlo to podjetje v izbris, še enkrat povem, da naročnik mora preverjati samo na začetku te pogoje, potem v času oddaje ponudbe. Potem je pa tako, ko se podpiše pogodba in ko se delo opravi, je dolžnost oziroma zakon nalaga, da mora potem to naročnik tudi plačati, ne glede na to, da je potem, recimo, to podjetje se odločilo za izbris.  Mogoče razložim še naslednje. Zdaj smo govorili ves čas o zavodu Študentska praksa, pa prvem javnem naročilu. Potem pa predlagatelji v nadaljevanju te zahteve omenjajo še dve drugi javni naročili, ki ju je pa izvedel zavod Inkubator idej. V tem primeru se je obakrat samo ta zavod prijavil na razpis oziroma na   (nadaljevanje) poziv. Vaša navedba je, da je registrirano za organizacijo razstav oziroma sejmov in da od leta 2016 ni bilo zaposlenih. Glede zaposlenih sem že prej povedala, da sploh ne bi bilo zakonito zahtevati, da naročnik to izvede samo zaposlenimi, to ni mogoče. Kar se pa tiče, da je bilo registrirano za organizacijo razstav in sejmov in ker smo imeli to vprašanje že s strani novinarjev smo še enkrat preverili. Oni so imeli vaje pa so, AJPES ima v registru tisti del, ki je javni del in ker je glavna dejavnost. To drži, da so bili za ta dva namena registrirani, ampak med ostalimi dejavnostmi, za katere so bili registrirani pa so bili registrirani tudi za raziskovalno in razvojno dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije in raziskovalni in razvojni dejavnosti na področju družboslovja in humanistike. Tudi v tem primeru smo zahtevali, da ima prijavitelj projektno skupino z ustreznim strokovnim kadrom in referencami. Tudi v tem primeru je prijavitelj moral ta obrazec predložiti, da plačuje vse davke in prispevke. Potem pa mislim, da je potrebno še odgovoriti na vprašanje zakaj smo dvakrat zapored razpisali najprej analizo, potem pa študijo glede vpliva gojenja gensko spremenjenih organizmov v dveh letih zapored. Tukaj bi pa tudi želela mogoče najprej povedati zakaj smo te podatke sploh rabili. Državni zbor je v resolucijo, ki jo je sprejel leta 2011 predlagal eden amandma glede na resolucijo, ki jo je predlagala Vlada in sicer naj se prepove gojenje gensko spremenjenih organizmov. Slovenija ni imela takrat možnost oziroma se je prizadeva po tem, da bi tako možnost sploh imela, ker bi v tistem trenutku bi bilo to glede na evropski pravni red neskladno. Potem tudi na naša prizadevanja je bil eden pomemben premik narejen leta 2015 takrat je bila sprejela direktiva Sveta EU in parlamenta, ki pa je omogočila, da države lahko prepovedo ali omejijo gojenje gensko spremenjenih organizmov, ampak ne kar tako. Potrebno je bilo predložiti določene strokovne argument, ki nikakor niso smeli biti vezani na vpliv na okolje, zdravje živali ali pa zdravje ljudi, ker te argumente in te vplive preverja Evropska agencija za varno hrano pač pa bo treba drugačne argumente navesti. Ti drugi argumenti so lahko, da je pridelava gensko spremenjenih rastlin v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske ali okoljske politike in prostorskega načrtovanja, da povzroča taka pridelava nepremostljive ovir in dodatna bremena. Finančna glede izvajanja teh politik. In če bi bili negativni ekonomski, socialni učinki ali pa vpliv na zagotavljanje javnega reda.  Zakaj sedaj dve študiji? Pa zakaj sta ti dve študiji pomembni? Takrat, ko je bila direktiva sprejeta je imela Slovenija čas, da zahteva biografsko izločitev za že sprejete geografsko izločitev za že sprejete, za tiste gensko spremenjene organizme, ki so že imeli dovoljenje, ampak takrat je bilo na postopku na ravni EU več teh gensko spremenjenih organizmov, ki so bili že v postopku prijave in preverjanja in je kazalo, da bi bili lahko odobreni in ko bi prišlo v poštev, da Slovenija ta zakon. Namreč na podlagi te direktive smo v petih mesecih sprejeli zakon, ki je določal postopek na kakšni podlagi se to naredi. Država ima dve možnosti. Eno je, da prosi za izvzem iz dovoljenja. Se pravi, da neka multinacionalka da vlogo na Evropsko unijo za registracijo lahko država prosi, da to dovoljenje ne bo veljalo za njo, ampak spet ne zato, ker si mi želimo, ampak na podlagi strokovnih argumentov, ki smo jih, potem iskali v tej študijah. Drugo. Če kljub temu pride do registracije in se tega ne upošteva, ker prijavitelj te naše vloge naših argumentov ne sprejme, je potem pa in ko se ta odobri na ravni Evropske unije, ima pa potem država spet možnost, da vseeno prepove, pa še zmeraj mora dokazat tiste argumente, ki sem jih prej rekla in tukaj gre za to, da, če bi to mi delali brez vsakih argumentov, bi tvegali tožbo bodisi tega, ki je registriral ta GSO, bodisi Evropske komisije ali pa tožbo pred WTO. Zaradi tega je bilo treba k temu pristopit strokovno in smo naredili dve študiji, v katerih smo, recimo če zdaj govorim za prvo, v letu 2016, je prijavitelj bil oziroma, zahtevali smo, kot naročnik, da se oceni razloge za prepoved pridelave in sicer, kar se tiče varovanja in ohranjanja naravnih habitatov, eko sistemov, varovanja kulturne tradicije. Zakaj? Ker sem prej povedala, da je lahko kot razlog za prepoved vpliv na cilje okoljske politike in gojenje GSO bi bilo v direktnem nasprotju, s tem, da imamo mi velik delež Slovenije v Naturi 2000 in drugače zavarovanih habitatov in bi gojenje GSO lahko to ogrozilo. Potem, morali so preučit socialno ekonomske dejavnike in kaj to pomeni z vidika ekonomike pridelave za kmete in kako bi pridelava GSO vplivala na ceno zemljišč in kakšne bi bile posledice sajenja gensko spremenjenih rastlin v prostoru. Če jaz samo na kratko povem, kaj je potem raziskovalec oziroma, kaj so naredili. Mimogrede, mi se strinjamo, tudi kot ministrstvo, s tistim sklepom, da, ker gre vendarle za dve študiji in lahko pripravimo tudi nek povzetek, tudi pisni, če bodo taki sklepi sprejeti, ampak zdaj pa povem, da so bile ugotovitve naslednje – da je bil po cestni razdrobljenosti, bilo treba uvesti izredno stroge ukrepe za zagotovitev nadzora nad gensko spremenjenimi rastlinami, da ne bi prišlo do mešanja s konvencionalnimi in ekološkimi proizvodi, da je ekonomsko to gojenje manj zanimivo, razen na ravninskem delu, da generalno v svetu pada povpraševanje po oziroma narašča povpraševanje po živilih, ki ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov in da je seveda mnenje prebivalcev oziroma, da Slovenci ne želimo imet teh gensko spremenjenih organizmov v hrani in živilih. Raziskovalci so tudi svetovali, da bi za potrošnike pripravili poseben dokument, ki bi več informacij o gensko spremenjenih organizmih tudi njim povedal. Potem, pa še cela vrsta drugih, ampak če skrajšam – prva študija je imela za cilj določit, po katerih elementih se bo presojal vsak nov GSO ko bo v postopku registracije na ravni Evropske unije. Namreč, zakon naš predvideva, da mora, ko je ena vloga dana na ravni EU, da mora se sestati komisija, ki je imenovana s strani ministrstva, dati svoje, strokovna komisija, strokovno mnenje, na podlagi tega mnenja pa potem ministrstvo predlaga Vladi, če je tako mnenje, da zaprosi za to geografsko izločitev in ta študije je, se pravi, dala neke elemente, ki bi omogočali potem presojo v tej strokovni komisiji. No potem je bila pa, naslednje leto je bila pa še ena študija, ki je pa dopolnjevala to prvo – iz katerih vidikov? V tej drugi študiji so najprej pogledali pravne ureditve v drugih državah. Namreč, pomembno je bilo, Slovenija je reagirala na kakršen način je pač reagirala. Z zakonom je že prepovedala 8 tistih, že registriranih, GSO in se odločila, kajne, da bo tudi v bodoče, bolj kot ne, verjetno prepovedala vse, ki bojo prišle v postopek. Ampak, v tej drugi študiji smo pa želeli ugotoviti naslednje: Kako, kakšen bo vpliv vztrajanja, v tej začetni drži, na naše kmetijstvo in smo zato pogledali oziroma, naročnik je dal nalogo tem, ki so pripravljali študijo, da pregleda pravne ureditve, kako so se odzvale države v regiji, se pravi sosednje države, kajne, ker gre tukaj tudi za vprašanje konkurenčnosti naših kmetij in seveda, da se bolj poglobi ta druga študija v potrošniške navade oziroma v navade potrošnikov in o tem kaj potrošniki menijo o gensko spremenjenih organizmih, kako so pozorni na to. Mi vemo, da zdaj na našem trgu teh gensko spremenjenih proizvodov ni, ampak seveda kaj bi to pomenilo, če bi prišlo do mešanja, do uvajanja te proizvodnje, kaj bi to pomenilo na potrošniku. Tako, da gre za dve različni študiji. V prvi smo iskali argumente na podlagi katerih lahko zaprosimo za geografsko izločitev prijavitelja, ali če prijavitelj vztraja pri registraciji, tudi za našo državo, za prepoved. Povedati moram še to, da lahko država samo v 45. dneh od vložitve te vloge, da predlog za geografsko izločitev, kar pomeni, da ni enega dolgega časa v katerem bi se lahko ta komisija sestala pa posvetovala, pa bi mi takrat dali študijo narediti. Ni tega časa. Časa je 45 dni, zato smo mi rabili orodje za hiter odziv. In v drugi študiji je bila pa naloga, pregledati kako so ostale države v regiji reagirale, kako bo to vplivalo na konkurenčnost naših kmetij in potem seveda, kako bi se potrošnik odzval v primeru, da bi se na našem trgu našli tudi taki pridelki.  Zdaj, če sklenem. Mi smo kot država izrazito nenaklonjeni pridelavi gensko spremenjenih rastlin in smo s temi študijami želeli dobiti tudi argumente za to. In to na način, da kadar bi uvedli prepoved ali pa geografsko izločitev, ne bi ogrožali konkurenčnosti na eni strani naših kmetij, predvsem pa, da ne bi se kot država izpostavljali eventualnim tožbam zaradi tega, ker bi tako prepoved uvedli brez argumentov. Še enkrat ponavljam, tega ni možno prepovedati samo zato, ker imamo željo, da nimamo gensko spremenjenih organizmov, ampak smo morali s temi študijami najti strokovne razloge, da je to v nasprotju s socioekonomskimi razlogi, se pravi, da ni, predvsem z okoljsko politiko, da bi bilo s tem ogroženi naši habitati, da zaradi te množice majhnih parcel, ki jih imamo, bi bilo praktično nemogoče narediti sobivanje med GSO in drugimi konvencionalnimi ali pa celo ekološkimi kmetijami, to bi povzročalo konflikte v prostoru in še dosti drugih razlogov je, zakaj naj to bo v Sloveniji prepovedano.  Malo dolga sem bila, ampak je tudi tematika zelo zahtevna.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vaš del razprave oziroma odgovorov. Na vrsti je predlagatelj. Prosim lepo, gospa Anja Bah Žibert.
Hvala lepa.  Zahvaljujem se državni sekretarki, ki je šla zelo na široko v teh odgovorih, ampak poglejte, v enem stavku predlagatelj ni dvomil v potrebo omenjenih študij. Niti v potrebo prve tako imenovane izvedbe študije kar se tiče ogljika. Niti v enem trenutku in vse kar ste mi vi s tem sporočili, je naslednje, sploh kar se tiče drugih dveh študij, da gre za tako zelo pomembne dokumente, res res pomembne dokumente, ki imajo velik vpliv, ožje in širše, da me zanima, ne zdaj vi gledati zdaj zakon ožje o javnem naročilu, ampak ali ste vi, ko ste dali javno naročilo, zahtevali, ker gre res za strokovno študijo, reference teh podjetij. In ker zato…, to ste zagotovo zahtevali, ker si take študije s podjetji pa za katere ne bi vedeli kakšne reference imajo, pa kompetence, mi dajte vi odgovoriti.  Kakšne tovrstne študije so ta podjetja v preteklosti delala, tudi na področju morda Ministrstva za kmetijstvo ali pa za, ne iz družboslovja, ampak predvsem iz naravoslovja. Predvsem iz naravoslovja, ker gre vendarle res za pomembno študijo. To je eno.  Drugo. Rekli ste, da je tudi vam žal, da se na primer ni kmetijsko-gozdarska zbornica ali pa, ne vem, kmetijski inštitut, da se niso odločali za sodelovanje   (nadaljevanje) zanima me ali ste jih vprašali zakaj, kaj jih odvrača od tovrstnih sodelovanj? Mene resno skrbi, imamo res neke kompetentne institucije v državi z obilo znanja, strokovnosti pa vendar ne glede na to, da formalna javna naročila, saj vi ste povedali firma je bila registrirana kot poslovni subjekt kot, da je to dovolj. To ni dovolj, ker zagotovo mora take stvari delati podjetje, ki ima neke reference, vedno si želimo, da pogledamo kakšno je to podjetje. Če dela nekdo tako pomembne študije tudi ta inkubator nima niti enega zaposlenega. To so stvari, ki se mi ne zdijo nekako najboljše ali pa ne dajejo, potem neke pozitivne luči, ko gre za pripravo tako zahtevnih študij.  Še bi prosila odgovor na moje vprašanje. Ker ste sama sekretarka v medijih dejala, da je šlo pri teh vprašalnikih, ki so bili v naprej pripravljeni, se pravi, nekdo je vprašalnike v naprej pripravil, da je šlo za izjemno nezahtevno delo, to ste povedali, zelo preprosto delo, tukaj ga ne moremo enačiti niti s pisarniškim delom, ker izpolnjevanje anket je zgolj, da ti anketiranca sprašuješ ne gre za tipično pisarniško delo. Zanima me kako to, da ministrstvo ni najelo študente in tako anketo opravilo? Jaz sem izračunala za 10 tisoč evrov pa če bi plačali študentom 10 tisoč evrov bi jim dali na uro velik nadpovprečni znesek kot ga študentje sicer dobivajo pa gre za razliko 30 tisoč evrov. Če odštejemo, potem za strokovno komisijo, za katero ste vi meni povedali, da je moral biti v njen jaz mislim eden doktor znanosti itd., še vedno pa nimam odgovora, kako to, da potem ko nekdo naredi tako terensko anketo v strokovni komisiji - verjamem, prav je, da je eden ekonomist notri, saj gre za obdelavo podatkov -, ampak da ni nobenega strokovnjaka iz tega konkretnega področja. Ministrstvo je rabilo študijo glede - sem že povedala kakšna je ocena travnikov - in verjamem, da jo je rabilo in verjamem, da je rabilo dobro študijo - ne študijo samo zato, da se naredi. Sedaj, če bi rekli samo zato, da se naredi, daš tam nekomu narediti niti ne veš ali je obiskal teh tisoč oseb ali jih ni itd… Skratka, jaz verjamem v to, da je pač bila želja, da je narejena ena kakovostna študija, ampak tako strokovna komisija, ki je bila meni ne daje ravno odgovora, da je bilo pa nekomu želja, da v njej sodelujejo tudi strokovnjaki s konkretnega področja. Kot drugo. Omenjali ste tudi strokovno komisijo pri teh drugih. Sedaj ali bomo govorili o imenih? Lahko govorimo o imenih, ampak tam se pojavlja oseba, ker oprostite, to kar ste vi meni danes povedala za kako pomembno reč gre. Jaz upam, da bomo ta dva dokumenta dobili, to sem zaprosila, jaz bi si jih želela tudi, zaradi nadaljnjih razprav, škoda da jih nismo dobili, ampak tam se pojavlja oseba, ki je bila na Vzajemni, pri različnih poslih v tej državi in ona je bila pri vseh teh dveh projektih, dobila 10 tisoč evrov tukaj gre pa za strokovno študijo. Študija ocena posledic, analiza ocena posledic. Meni so to tako strokovne stvari, da bi tudi pri sestavi komisij imam dvom, da je bila dejansko sestavljena. Jaz ne vem, če je dovolj, da rečemo, da je nekdo samo doktor znanosti notri, ampak tudi iz katerega področja prihaja. Imam pač tukaj pomisleke svoje. Niste me prepričala. Prepričala pa ste me res v to še dodatno, da je šlo res za pomembne stvari vsaj pri drugem delu in zato želim vaš odgovor - Zavod inkubator koliko tovrstnih študij   (nadaljevanje) je do zdaj opravil v svoji zgodovini dela. Ker kot rečeno, njegova primarna dejavnost sem povedala, kaj je, tudi to je njegova druga dejavnost, ampak bi to rada vedela. Prvo podjetje, ko smo pa povedali za tisto analizo na terenu – saj ne gre samo za to, da ni imelo zaposlenih, ampak glejte, če jaz delam nad javnim naročilom, pa tudi če zakonsko gledam, pa tisto vse izpolnjuje, bi hotela imeti neke reference, kompetence, ker bi mi bilo v interesu, da je ta stvar dobro narejena. Veste, to podjetje je bilo pa to njihov edini denar, ki so ga kdajkoli dobili. To je edini posel, ki ga je to podjetje kdajkoli imelo. Po drugi strani pa res trdim, da je ministrstvo, minister takrat, ko je bil – danes je državni, seveda je tudi sam povedal, da bi bilo dobro, da bi ministrstvo take stvari samo naredilo in v luči tega, da tudi Social demokrati - velikokrat se pogovarjamo na različnih sejah, poudarjajo, kako pomembno je, da omogočamo mladim tudi neko udejstvovanje pa to. Zakaj se ni za vraga, oprostite, naročilo par študentov, jih plačalo več kot dobijo sicer za podobna dela, pa bi še vedno prišparali 30 tisoč evrov. To je pa meni nerazumno. Ne razumno in jaz še enkrat… jaz nisem rekla, da niso bila javna naročila v skladu z zakonom, ker verjetno… dobro, pritožb niti ni moglo biti, ker so bila edina podjetja, ampak to naj… ni v tem smislu poanta samo, ampak gre za eno zdravo kmečko pamet, spoštovani. Ni dosti, da daš javno naročilo, rečeš: »aha, podjetje je registrirano – kljukica, dobro, zaposlenih nima, kljukica. Do zdaj je že kaj opravljalo? Okej, ni – kljukica.« Glejte, gre za eno zdravo kmečko pamet in predvsem potem to, kako koristni so takšni podatki za samo ministrstvo. Jaz osebno, če bi bila na položaju, ki ga zaseda danes državna sekretarka, bi se vprašala, ali je pa morebiti lahko kakšen dvom v takšne podatke glede na to, podjetja s kakšnimi referencami so jih upravljala.
Najlepša hvala. Kolega mag. Dejan Židan, izvolite.
Hvala. Hvala gospod predsednik, ker ste me povabili tudi na to zanimivo razpravo, čeprav v bistvu sem z nekaterimi razpisi sedaj seznanjam – kakor je gospa Anja Bah Žibert dobro povedala, da so to dosti operativne zadeve. Bi pa nekaj povedal tako iz srca. Ko to poslušam, jasno vsak se vpraša podobno – prvič, a je namen takšen, da je legitimen? To mislim, da se je vedno treba vprašati. Drugo vprašanje je, ali je javno naročilo izvedeno v skladu z zakonodajo pa vsemi postopki, ki jih v Sloveniji imamo? In tretje, ali je produkt tega javnega naročila takšen, da je uporaben? Saj to ste tudi vi gospa poslanka prej vprašali, tudi gospa državna sekretarka, je vsaj kar se tiče mene čisto zadovoljivo povedala – potrebno je bilo poročati. Kar se tiče vezave CO2. Jaz sicer upam, da bo to nekoč v prihodnje šlo preko teh dolgoletnih projektov, skupnih okoljskih in kmetijskih. Mene v resnici moti tole, da nimamo okoljske politike kot enotne in vsak sektor dela nekaj po svoje. Zadnja skupna je bila okoljska politika kmetijskega ministrstva iz mojega prvega mandata, potem pa država ni prišla do skupne, pa bi morala, ker potem bi take odgovore lažje dobili. Pri genetsko spremenjenih organizmih bi pa rad nekaj povedal, na kar pa tudi kot poslanke in poslanci moramo biti pozorni, čeprav mislim, da je državna sekretarka to tudi nakazala. Ko je v Državni zbor – mislim, da leta 2010 ali 2011 prišla resolucija »Zagotovimo si hrano za jutri«, to je kaj bomo delali do leta 2020. Ampak to res poslušajte, ker je zelo pomembno. Je področje genetsko spremenjenih organizmov bilo zelo restriktivno obravnavano, ni pa bilo notri predloga prepovedi. Ampak, a veste zakaj, zato ker v bistvu stroka se je zavedala dveh vprašanj. Prvo vprašanje je bilo v bistvu… ni problem, da kot država prepoveš na enotnem trgu – boš pa tožena. Druga zadeva je pa bila, kaj pa če se res tako hitro klima spremeni, da bomo pa posamezne genetsko spremenjene organizme potrebovali? To je bilo strokovno vprašanje, ampak poslanke in poslanci – mislim, da celo soglasno, mogoče je bil en glas proti v tedanji sestavu, so to podprli in takrat je država dobila novo nalogo. Bila je zelo težka. Zakaj tako težka naloga? Ker nobena država v resnici in tudi velike ne – Nemčija, Francija, v trenutku, ko agencija za varno hrano na evropski ravni za ne genetske produkte reče: »je varen za potrošnika in če ga daš v okolje ni pretirano škodljiv«, nobena država nima milijonov, da bi šla kontra agenciji za varno hrano in smo iskali tretji razlog, ki je pa dosti legitimen. Kmetijsko politiko v Sloveniji in drugod financiramo potrošniki in gospa Anja, kajne, če midva financirava, imava pravico reči, tega v Sloveniji pa ne bo in potem smo, kaj smo naredili? Prišli smo na evropski ravni do tega, da ta pravica reči ne, ker tako mi mislimo, verjamemo, bo tako trdo zapisana v zakonodaji, da posamezna država ne bo neposredno tožena z strani proizvajalca ali WTO, ampak bo to breme tožbe prevzela Evropska komisija, ker nam je to pravica dala. Takrat so pa od nas zahtevali, da te socioekonomske, to so v resnici bolj družboslovni razlogi, narava in zdravje je naravoslovni razlog, da pa vedno znova zelo hitro utemeljimo. Jaz razumem, da je šlo takrat ministrstvo v nabor argumentov, da potem, ko je potrebno, se hitro utemelji, ker je reakcijski čas zelo majhen. Ste pa, gospa poslanka, nekaj res pravilno opozorili. Mogoče niste zadosti trdo povedali, je pa ravno ta razprava to pokazala, ker mislim, da se je Ministrstvo za javno upravo oglasilo. Mene je tudi zmotil podatek, da na ravni države, pri eni tretjini javnih naročil, je samo en ponudnik. Če ta podatek slučajno skrbi, potem moramo javna naročila generalno takoj spremenit, ker v kolikor je pa samo en ponudnik / nerazumljivo/ v resnici tudi možnosti za pogajanja v resnici neka dobra nimaš, ne? Potem si v težavah in mi smo sedaj v stanju, kar recimo, zato mimogrede jaz tudi oba sklepa podpiram. Naj se pogledajo javna naročila, pogledajo tudi manki javnih naročil, pa naj se to, kar je gospa državna sekretarka mene prepričala, povedala, da je ena študija takšna, super bi bilo, da bi druga študija imela drugačno ime in ker je ime podobno, jasno se pojavi upravičen dvom, ga je sicer povedala, naj pač to pisno razjasnijo, kajne? Saj jaz to razumem in tudi podpiram to drugo, ampak, mi imamo problem in to je, da očitno na eno tretjino javnih naročil imamo samo enega ponudnika – ne govorim o kmetijstvu, govorim generalno – in mogoče bo ravno razprava na tem odboru, tudi kaka revizija pokazala, da moramo nekaj spremeniti. Imam pa še eno težavo, ki jo kot socialni demokrat v bistvu čuti še mogoče, tudi zelo potencirano, ne? Tovrstna javna naročila v resnici potencirajo prekarno delo. Vse to, kar se pogovarjamo, je potenciranje prekarnega dela in namesto, da bi bili ljudje 100 % zaposleni, imeli neko svojo varnost, se očitno pojavljajo zavodi, pa so legitimni, saj jaz razumem, da so legitimni, ki so specializirani, da sledijo javne razpise in potem, ko se nekje javni razpis pripravi, preko prekarnosti sestavijo ekipo in potem ekipa konkurira. Zdaj si zamislite, v kakšnem položaju so ti ljudje, ki morajo čakati, da jih nekdo nekje angažira. Pa jaz ne dvomim o njihovi strokovnosti, ampak sedanji sistem je tako narejen, da v bistvu ravno pri takih zadevah, v bistvu, na nek način celo očitno pospešuje prekarnost. Zaključil bom na ta način – sam podpiram oba sklepa, mislim, da sta koristna in mislim, da bosta imela, mogoče je bil to celo namen predlagatelja ali pa tudi ne, imela učinek ne samo na naročanje na sektorju kmetijstvo, prehrana in gospodarstvo, ampak celo na celotno javno naročanje v Sloveniji in če to naredimo, vam povem, da osem ur, ko bomo še sedeli danes tukaj in se pogovarjali, so dobro investirane ure. Najlepša hvala.
Hvala, nekdanji kmetijski minister in sedanji predsednik Državnega zbora. Tako, sedaj pa bom prešel na razpravo članic in članov odbora. Prva je prijavljena naša podpredsednica Nina Maurovič. Kolegica Nina Maurovič, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo, lep pozdrav, še enkrat, vsem prisotnim. Gospod Židan mi je kar en del razprave v tem trenutku že povzel. Res je to problem, mi imamo na trgu kar nekaj podjetij, ki pravzaprav so ustanovljena zato, da sledijo in se prijavljajo na najrazličnejše razpise, ampak ne govorimo zdaj samo o razpisih, ki jih pripravlja sektor država, na vsakršne razpise, tudi razpise Evropske unije in tako naprej. Teh podjetij je kar nekaj, cela vrsta in sledijo veliki večini razpisov in je logično, da seveda ne morejo strokovno biti za vsa področja usposobljeni in njihov namen je res ta, da razpise najdejo in potem »outsource-ajo« ljudi, ki zadeve pripravljajo. To je v bistvu ta osnovna težava. Jaz sem hotela samo o sklepih par besed reči. S prvim sklepom se strinjam in ga podpiram - če so kake težave, absolutno, naj se zadeva razišče. Ko smo dobili sklic te seje, no, sem sicer najprej sklepala, da se bolj nanaša na   (nadaljevanje) nerazumevanje, na to nejasnost med analizo in študijo, a sta to dve različni zadevi. Ampak podpiram prvi sklep. Kar se tiče drugega sklepa, bi pa želela povedati, da smo pred to sejo zaprosili ministrstvo, da nam obrazloži ti dve študiji in nam tudi strne vse o njiju, se pravi, kaj sta raziskovali, povzetke in do kakšnih rezultatov sta prišli. Jaz predlagam - v bistvu je to zelo konkretno gradivo -, da morda ministrstvo tudi vam to zadevo pošlje, ker pravzaprav je to to, o čemer pišete, se pravi, poročilo o opravljeni analizi in študiji, o obeh, tam so pravzaprav vsi podatki, no. Predlagam, da se umakne, če pa ne, pa tudi nimam težave, da se ga podpre. Skratka, to gradivo so že pripravili in je na voljo vsem.  Morda bi poudarila samo še eno zadevo, s katero se pa predlagatelj nič ne ukvarja. Mene zanima, ali sta ti dve študiji izdelani dovolj kvalitetno, da vi zdaj že lahko s pomočjo njiju uspešno argumentirate, da zdržita v bistvu presojo Evropske komisije, kadar jih uporabljate. Verjamem in upam, da sta. To me zanima.  Hvala lepa.
Hvala, kolegica Nina Maurovič. Predlagatelj, izvolite, kolegica Anja Bah Žibert.
Hvala lepa kolegici za sugestijo in tudi razpravo.  Ravno to vprašanje, ki ste ga vi izpostavili in je problem, da govorimo o primerni strokovni sposobnosti pa znanjih, ki jih ima posamezno podjetje, ki se prijavlja. O tem sem želela odgovor ministrstva, ali je zahtevalo kompetence. Glejte, vseeno pa imaš neke vzvode, da če nekdo nima kompetenc, da naročilo ponoviš. Jaz ne pristanem na to, ker se pa nekje prijavi en sam, ga bomo pa vzeli, če, na primer, ni strokovnih kompetenc. To je tisto. In tu - tako kot je rekel tudi predsednik Državnega zbora in takrat minister -, se strinjam, da je to problem, po moje, pri velikih ministrstvih. Minister je rekel, da ne dvomi v strokovnost izvedb. Jaz pa ravno zato, ker se ne gleda na posamezno strokovnost ali pa sposobnost posameznih podjetij, lahko pride tudi do dvoma v nekatere rezultate. Ne, ali je bila študija kakovostna ali ne, ampak ali so tisti, ki so tisto izvajali, res delali strokovno, ker gre za ljudi, ki sploh ne vemo, kako so jih najemali, kdo so bili ti ljudje, kakšna znanja so imeli. Veste, to je zelo težko. In res je, na ta način se daje tudi možnost tistim, ki so pravzaprav samo zaslužkarji, plačajo slabo pa tudi tiste potem, ki jih nimajo kot zaposlene, ker imajo s tem manj stroškov, naročijo verjetno tisto, kar je najceneje na trgu in tako naprej; ampak pustimo to, to so potem že lahko špekulacije.  Drugi sklep se meni zdi potreben. Jaz se vam zahvaljujem, da vi že imate neke odgovore. Jaz sem slišala to, kar je sekretarka povedala. Povedala sem še enkrat, da ravno zato, kar je povedala, se mi zdi še toliko bolj pomembno, kdo izvaja takšne študije in same kompetence. Ampak se mi zdi potreben zato, ker mi teh študij niti nismo dobili. Ko smo sklicali to sejo, jaz bi od aktualnega ministrstva pričakovala, da bi nam dal kot gradivo tudi obe študiji in bi lahko tudi sami videli in sami precenili, za kakšno razliko gre, kaj je imela vlogo ena, kakšno vlogo je imela druga. Saj pravim, se strinjam tu s predsednikom Državnega zbora, res je nenavadno, je skoraj podobno ime, čeprav ne smemo sklepati nikoli po imenu, je pač vendar treba gledati po vsebini - mi je ne vidimo, je ne morem ocenjevati. Kot drugo pa zraven pride še taka nenavadnost, da imata obe študiji isto število strani / smeh/, obe imata 92 strani.   (nadaljevanje) Veste, take nenavadne stvari, ki so bile podane, na katere ministrstvo ni odgovorilo, tudi medijem ne. Jaz sem pač to šla medijsko, potem pa niso povedali. Jaz pač ne morem, saj pravim, teh podatkov nimam, študij ne poznam, zato se mi zdi ta sklep še vedno aktualen. Ko bomo pa študije dobili, bomo pa tudi lahko vedeli, da smo s stvarmi seznanjeni. Ampak, še enkrat, no, potem ko bo odgovor, me res zanima, zakaj ministrstvo nekih stvari ni samo izpeljalo. Drugič pa, kaj so povedale te institucije, strokovne, na področju kmetijstva. Kaj je razlog, da se ne javljajo na razpise, mene pa to skrbi. Glede na kompetence ljudi, ki se zbirajo okrog tega Kmetijskega inštituta, Kmetijsko-gozdarske zbornice, Biotehnične fakultete, zdaj imamo tudi šolo za razvoj podeželja, ker vsi želimo, da se čim bolj razvija. Kaj je problem teh institucij, da se ne odzivajo, ker to bi koristilo posameznikom kot tudi instituciji v celoti, saj bi dobila tudi neke dodatne strokovne kompetence.  Hvala.
Hvala predlagateljici. Zdaj nadaljujemo razpravo poslank in poslancev. Nina Maurovič je že končala. Naslednji je na vrsti kolega Siter.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, pozdravljeni! Jaz bom pa zelo konkreten v svoji razpravi. Sama poročila medijev, na katere se sklicuje tudi predlagatelj, so jasen primer tega, kako lep teren imamo v Sloveniji, da se posamezniki ali pa tudi politične stranke napajajo na javnih sredstvih. Ni ti treba biti pretirano razgledan, tvoje polje splošnega znanja ni treba biti preširoko, da to ugotoviš. To je nek tak šolski primer, ni edini, je pa tak plastičen šolski primer tega, koliko je Slovenija res lep teren za tovrstne prakse. Ta konkreten primer, vztrajal bom seveda pri problematiki javnih naročil, ne bom se spuščal v neke strokovne podrobnosti teh analiz.  Vprašanje pri sami mehaniki naše diskusije oziroma predlaganih sklepov, ki se meni osebno pojavi, je, ali bi ta primer moralo sploh proučevati Računsko sodišče ali je bolj zrelo za tožilstvo, policijo, KPK morebiti. Ampak kakorkoli, v Levici bomo te sklepe podprli.  Bi pa problematiziral eno malenkost iz naslova povezovanja s študentskimi firmicami, če se tako izrazim. Tu se pogovarjamo o zavodu Študentska praksa Maribor in zavod Inkubator idej. Slednji je bil - preberem iz njihovega akta o ustanovitvi - ustanovljen za namene organiziranja in izvajanja dejavnosti s področja raziskovanja mladinskih kultur, umetnosti, vzgoje, športa, sociale, šolstva, mladinskega turizma, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, podjetništva, pa potem iz založništva, javnega obveščanja in svetovanja vladnim in nevladnim organizacijam, katerih poglavitni namen in cilj ni pridobivanje dobička. Zavod je bil sicer ustanovljen z namenom raziskovanja, ampak nikjer nismo zasledili, da je bil ustanovljen z namenom raziskovanja v kmetijstvu, agrarni ekonomiji, ekologiji, genetiki in tako naprej, torej na področjih, o katerih danes razpravljamo. Zdaj lahko predvidevamo, da imajo ti naslovi znanja, specifičnega znanja o teh znanostih približno toliko, kot imajo zaposlenih, torej nič. Imamo en študentski zavod in zavod, ki se ukvarja predvsem z mladinskimi kulturami, mladinskim turizmom, vzgojo, šolstvom in tako naprej.  Zdaj pa bom še bolj konkreten in bom za razliko od predlagateljev se dotaknil konkretnih imen. Ustanovitelj in direktor zavoda, ki je posredno tudi lastnik  zavoda študentska praksa Maribor je torej Matjaž Štolfe… /oglašanje iz klopi/ Štolfa, okej, se opravičujem, 31. januarja letos s strani predsedstva ŠOU Ljubljana imenovan za direktorja zavoda študentska svetovalnica za obdobje štirih let. Svoj mandat je začel že naslednji dan, 1. februarja letos. Zanimivo je tudi, kako je potekal ta razpis. Objavljen je bil 31. decembra, rok za prijavo je bil 15. januar. V razpisu je pisalo: O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 15. dni po končanem postopku. Dan po izteku tega razpisa pa je bil potem direktor že imenovan s strani predsedstva ŠOU, še dan za tem pa je potem že nastopil službo. Torej, 15 dni so v ŠOU rabili, da so preverili prispele prijave, opravili razgovore, celo to mehaniko vsega tega izpeljali kadrovanja izpeljali, pripravili gradivo, notranjo razpravo, izglasovali, sklicali sejo, opravili razpravo, izglasovali novega direktorja, ki je bil potem zaposlen 16 dan po zaključku razpisa. Gre za delovno mesto po določbah zakona o delovnih razmerjih in sedaj vsak, ki je kakorkoli kadarkoli bil vključen v podoben proces ve, da to ne gre tako zelo hitro, da se zaplete, da v 16. dneh se tega ne da narediti, da se zaplete že pri bistveno bolj, da rečem, z vsem spoštovanjem, enostavnih zaposlitvah, da ne bom do koga nespoštljiv, kaj šele v primeru, ko zaposluješ direktorja, vodje eno tovrstne velike in pomembne in odgovorne organizacije. Vsi v tej sobi brž ko ne imamo nekaj vpogleda v zgodovino tovrstnih študentskih in obštudentskih organizacij. Ne bom izgubljal besed, vemo, da gre navadno vedno za ene in iste ljudi, ki so prisesani na tak ali drugačen in so povezani z enimi in istimi strankami, ki jim, da rečem, rihtajo biznis na vseh koncih. Biznis zaradi katerega pa potem moramo kazati s prstom na nekoga in reči, okej, ti si kriv za takšno in drugačno prekarno zadevščino, ki se je pripetila komu. Ta isti direktor, grem še naprej s podatki, je po javno dostopnih podatkih AJPES poleg zavoda Inkubator idej in študentska svetovalnica direktor še treh podjetij: Mavem d.o.o, kjer je direktor in edini družbenik, Nano IT d.o.o., kjer je prav tako direktor in edini družbenik, Nano plus d.o.o, kjer je direktor, edini družbenik pa je zavod Inkubator idej, kjer je polovični družbenik spet ta isti direktor. Potem ima še odprt svoj espe in je zastopnik še za ne espe Nina Novak s.p.. Zanimivo je tudi dejstvo, da nobeno od teh naštetih podjetij, razen študentske svetovalnice, nima niti internetne strani, kjer bi lahko pogledali kaj to podjetje sploh je, kjer bi lahko o njem karkoli izvedeli. Izvemo pa, da je Mavem d.o.o. tako pravi Erer, v zadnjih petih letih prejelo 65.523 evrov prejemkov od oseb javnega prava, večino od Mestne občine Ljubljana. Nano plus, torej drugo podjetje je imelo v zadnjih 10. letih za dobre 104 tisočake prejemkov iz naslova oseb javnega prava, od tega od februarja 2016 do konca lanskega leta dobrih 24 tisoč evrov poslov z Ministrstvom za kmetijstvo in dobrih 16 tisoč evrov od ŠOU v Ljubljani, potem pa nekaj malega, oziroma dobrih dva tisoč evrov biznisa z Ministrstvom za obrambo. Vse to v času prejšnjega mandata. Zanimivo je, da je poslovalo samo z ministrstvi pod vodstvom SD. Še ena stvar, ki je zanimiva je opažanje, tako dosti laično, ampak vseeno, koliko lahko je biti direktor šestih podjetij, očitno v nekih specifičnih branžah, za katere zahtevaš, pri katerih je zahtevano neko strokovno znanje, strokovno ozadje, podlaga. In še enkrat poudarim, najbolj zanimiv podatek, kako se zlahka to v Sloveniji, da rečem, fura z nič zaposlenih. To so točke, ki bi jih jaz na tem mestu problematiziral in še enkrat, kot sem rekel na začetku, v Levici bomo te sklepe podprli, ker je bistveno te stvari, ki sem jih zdaj naslovil, izpostaviti in postaviti na pravo mesto.  Hvala lepa.
Najlepša hvala kolega Siter za vašo razpravo. Pohvale vseh kolegov in kolegic so na mestu, tako da upam, da veste.  Torej, nadaljujemo z, naslednji je še prijavljen - torej bomo naredili en krog, potem pa… A ha, predlagatelj, izvolite. Kolegica Anja Bah Žibert.
Hvala lepa.  Zdaj, to kar je predhodnik govoril tudi izhaja, delno iz gradiva, smo pač jasno napisali imena pa razmerja. Bi se pa samo toliko odzvala, ker sem prej pozabila oziroma sem samo delno navedla in bi tudi rada odgovore s strani pristojnih. V tej drugi študiji, ki jo omenjajo in ki jo je izdelalo to podjetje Inkubator, je bila prav tako sestavljena komisija, tričlanska. Tako. Ja, pač komisija. Poglejte, šlo je spet za eno zelo strokovno študijo. V njej so pa sodelovali finančnik Boštjan Auer, tega sem prej omenjala, znan od Vzajemne naprej. pravnik Aljoša Dežman in pa Alenka Temeljotov Salaj, ki pa se ukvarja z nepremičninami. Mislim, bog se usmili. Prvo damo študije delati podjetju, ko smo povedali, kar se s kaj ukvarjali, če se je, se je z družbenimi dejavnostmi, z nobenim naravoslovjem. Kot drugo. Potem pa še notri v komisijo osebe… Ne rečem, da je notri en ekonomist, tako kot je bilo prej rečeno, da je ekonomist za obdelavo podatkov, ampak tukaj je finančnik, v tem smislu kot finančnik je naveden, ne kot ekonomist, pa saj ga vsi poznamo. Potem pravnik. Okej. Ampak tretja članica se pa ukvarja z nepremičninami. Če bi se vsaj en ukvarjal z gensko, s kakšnimi študijami o gensko predelani hrani. Ničesar. Mislim, to je, poglejte, poglejte to buta ven. To je tako kot ena, ne vem, bom rekla, strokovna tuberkuloza, ker res, bolj ko greš v stvari, veste, globlje prideš in rečeš, pa kaj se mi v tej državi gremo. In zdaj pač tukaj imamo predstavnico, veliko ve, bila je državna sekretarka ves čas, ampak poglejte kaj se je to dogajalo po tem ministrstvu. In vi še vedno hočete reči, saj pač analize imamo, vse imamo, ampak poglejte, te stvari, no, kdo jo je izdelal, potem pa še take strokovne komisije imenovane, brez ene osnove o vsebini tega. To ni, poglejte to… Mislim tudi, če so zraven potem še sodelovali kdorkoli, ampak okej, pač šlo je za to, da ste potrebovali družbeno, ekonomsko znanje, ampak verjetno pa tukaj notri se potrebuje tudi kakšno strokovno znanje glede na same analize pa ekspertize. Ne vem. Tista imena so bila pa tako s strani levice že izpostavljena.
Hvala predlagateljici. Torej, nadaljujemo še z razpravo, s prvim delom razprave. Kolega, na tem delu razprave bom še dal besedo kolegi Koražiji in pa kolegu Tomažu Liscu.  Imam pa tukaj naslednje pooblastilo, gospo Nado Brinovšek bo na tej seji nadomeščal kolega Dejan Kaloh, ki ga prav tako lepo pozdravljam na seji.  Nadaljujemo. Kolega Koražija, izvolite, imate tudi vi besedo.
Spoštovani, hvala za besedo.  Jaz bi se omejil na dejansko ta drugi sklep o analizi in študijah ocen posledic omejitev predelave gensko spremenjenih rastlin. To pa zato, ker je včeraj izšel en članek, v bistvu se je zgodila sodba v Združenih državah Amerike, v Zvezni državi Kalifornija, družba Non santo je izgubila na sodišču tožbo, katero sta vložila en par, saj je namreč tale družba Non santo trdila, da glifosat, ki je bil v herbicidu Rundup ni rakotvoren. Izkazalo se je na podlagi vseh predloženih dejstev oziroma tudi podatkov, ki jih je pridobilo sodišče, da je glifosat v tem izdelku Rundup rakotvoren. Bom pa prebral izjavo…
Kolega Koražija, samo malo…
Saj bom …
Hotel sem povedati dejstvo, da je prav, da se Slovenija zavzema za prepoved oziroma za kar konkretno prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin in upam, da je tudi to vizija Ministrstva za kmetijstvo, da bomo vztrajali pri tem oziroma držali tega.  Bom pa sedaj še izkoristil, da samo preberem del tožbe sodnikov oziroma pač sodbe sodnika: »Namesto, da bi investirali v pravo znanost so milijone raje namenili za napad na znanost, ki je ogrozila njihove poslovne načrte.« Tako je rekel sodnik v zvezni državi Kalifornija v Združenih državah Amerike.  Pa še ena zadeva je glede tega sklepa. V Levici ga bomo podprli v kolikor se ustrezno spremeni ali pa se vsaj doda, da naj Ministrstvo odboru pošlje tudi oba dokumenta v obliki mikrosoftword datotetk.doc ali docx.
Hvala. Kolega Tomaž Lisec, izvolite. Tudi vi imate besedo naslednji.
hvala za besedo, spoštovani predsednik. Še enkrat vsem skupaj lep pozdrav. Če je šlo pri prejšnji seji, ki smo jo začeli zjutraj ob 9. za en primer v povezavi z nekaj milijoni, kjer očitno ni nič narobe, pa imamo tukaj dva primera, kako se je zadeva ponavadi dogajala, pa ne samo na Ministrstvu za kmetijstvo, kar danes ne samo sumimo, ampak imamo tudi dokaze, ampak verjetno tudi na marsikaterem drugem ministrstvu. Majhni razpisi, pa upanje, da nihče ne bo nič ugotovil, da je bilo karkoli napačno storjenega. Ampak tako kot vedno je treba stvari imenovati s pravim imenom. In jaz pravim dve stvari. Eno, svinjarija je svinjarija. In drugič, sprenevedanje je sprenevedanje. Tukaj imamo eklatantna primera dveh javnih naročil, ki kažeta vso bedo, ne samo slovenskih javnih naročil, ampak vso bedo javnih naročil, za katere točno vemo z imenom in priimkom kdo je kdo. In tukaj točno vemo kdo je bil bivši minister in če želite javno zapisano kdo je Matjaž Štolfa. Poglejte v Google, sam osebno spremljam mladinsko politiko od leta 2002 naprej in točno vem kam gredo ali prijateljske, predvsem pa strankarske povezave. Pri prejšnji seji smo želeli pokazati, kako SD deluje na posameznih ministrstvih. Tukaj imamo še dva, sicer manjša, a še bolj konkretna primera in verjetno bo treba tudi na tem ministrstvu, pa še verjetno na kakšnem ministrstvu, ki ga je kakšna stranka vodila, predvsem SD, ki zna to zelo dobro početi, kako je to počela. Naročila manjše vrednosti, veze in prijateljstva, tako osebno kot strankarska in zadeve so se dogajale.  Prej je kolegica Anja lepo rekla, imamo kar nekaj inštitucij poleg ljudi na samem Ministrstvu za kmetijstvo, ki bi morali biti sposobni takšne majhne zadeve narediti, pa jih ne naredijo. Zanima me, če obstaja podatek koliko se je število zaposlenih na Ministrstvu za kmetijstvo povečalo od leta 2013 do leta 2019. Zakaj imamo potem Kmetijski inštitut Slovenije, ki je, po mojem, vrhunski inštituta, da ne opravlja tako enostavnih funkcij. Zakaj imamo biotehnično fakulteto s strokovnjaki, kot predavatelji, ne nazadnje tudi kot s študenti. Jaz sem prepričan, da bi, vsaj tako smo imeli včasih na FDV, trije študentje v neki skupini z lahkoto naredili seminarsko nalogo z naslovom Analiza uporabe travnikov za potrebe ocene zalog ogljika na travinje, z lahkoto. Pa bi dobili seminarsko nalogo, dva meseca časa in bi to naredili. Da ne govorim, da obstajajo študenti, ki bi to tako razvlekli, da bi celo nastala kakšna diplomska naloga z 20, 30 stranmi, uporabnih morda, zadev. Tako da, pa verjetno še kakšno šolo sem pozabil ali pa kakšen / nerazumljivo/ ki obstaja znotraj področja kmetijstva, ampak ne, tukaj dobi en posel Zavod Študentska praksa Maribor, ki nima pojma o kmetijstvu, ampak so očitno za prave ljudi, pravi, sposobni. Na drugi strani imamo še večjo, še enkrat si bom drznil reči besedo »svinjarija«. Ne samo, da gre za en projekt, gre za dva projekta. Eno je analiza in ocena posledic, drugo pa študija ocena posledic za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin in ja, analize so potrebne. Tako kot smo prej, pri prejšnjih serijah rekli, da ni problem, da se nekaj financira, ampak, kako se to počne, / nerazumljivo/ dokaz, ta seja in pa tukaj konkretni primeri, kjer se tako kot na posameznih naslovih zbirajo posamezne pravne osebe, se tukaj vedno v krogu vrtijo ene in iste osebe, z znanim političnim pedigrejem in tukaj se strinjam s kolegom iz Levice, z gospodom Siterjem, da ta zadeva ni samo problematična in jo je potrebno obravnavati na tej seji Odbora za kmetijstvo, ampak bo verjetno zrela in bo treba razmisliti, ali je zrela tudi za kakšno kazensko ovadbo. In vso sklicevanje določenih ljudi, kako se ničesar ne spomnijo, kaže še na eno zanimivo zadevo. Očitno pri vsem številu ljudi na Ministrstvu za kmetijstvo, ni problem, 40, 60 tisoč evrov. Jaz verjamem, da vsak minister dobi na dan ogromno stvari za podpisati in verjamemo, da vsak minister ni tisti, ki bi moral vedeti za celotno svojo zgodovino vse nazaj, kaj je dobrega ali pa tudi slabega, storil, ampak morali bi pa bi in zato je tudi odgovoren, obstajati ljudje, ki bi morali z zdravo kmečko pametjo ugotoviti, da takšne zadeve ne smejo priti ne na plano, kar morda si kdo oziroma kakšen uradnik misli, ampak takšne zadeve sploh ne bi smele se / nerazumljivo/ tako dogajati in da se nihče na Ministrstvu za kmetijstvo očitno ne ukvarja z referencami, verjetno ne drži. Po mojem se hudičevo ukvarjate z referencami, ampak z referencami pravih, da dobijo posle pravi ljudje, ki so strankarsko zelo dobro seznanjeni, kako takšne zadeve teče. Tako da, absolutno je potrebno podpreti oba sklepa. Potrebno je po mojem celo resno razmisliti o kakšnih kazenskih zadevah, da še kdo drug razišče takšne zadeve, ne samo mediji, pa parlamentarni Odbor za kmetijstvo in računsko sodišče. V izogib temu, da se takšne »svinjarije«, ne glede na to, na katerem ministrstvu so ali bodo, ne bodo več dogajale. Tukaj imamo znane osebe, kdo je delal, znane vsebine, kaj se je delalo in tudi znane finančne transakcije, kaj se je dogajalo in vse skupaj summa summarum je nič, približno temu, kar bi morali reči transparentno javno naročanje. Ti dve zadevi oziroma tri zadeve so eklatanten primer, kako se na žalost v Sloveniji večina javnih naročil, predvsem manjših vrednosti, čeprav so nad tistih 20 oziroma 40 tisoč evrov vrednosti, kako se večinoma zadeve, kljub zakonskim predpisom, delajo domačijsko oziroma če želite reči, strankarsko. Tako da, absolutna podpora tako razpravi na tej seji, kot tudi predlaganim sklepom. Hvala.
Hvala kolega Lisec. Sedaj smo zaključili prvi krog razprav. Prosim državno sekretarko, ki bo kasneje odsotna, če lahko morda poda nekaj pojasnil, torej odgovorov na vprašanja, potem pa kot sva dogovorjena, vem, da se boste morali posloviti. Izvolite.
Tanja Strniša
Hvala, gospod predsednik, za besedo. Jaz bi povedala ali pa še enkrat ponovila, da seveda, mi smo zahtevali pri objavi javnega naročila, da morajo biti člani projektne skupine, še enkrat, zakon ne dopusti, da bi mi zahtevali, da morajo biti zaposleni pri prijavitelju, ampak, pač pa da mora prijavitelj dati projektno skupino in mi smo predpisali,   (nadaljevanje) da morajo biti strokovnjaki s področja prava ali ekonomije, z najmanj pet let oziroma tremi leti delovnih izkušenj s tega področja, in da so od leta 2012 naprej sodelovali pri projektnih nalogah s področja prava evropske skupnosti in/ali analize trga ali tveganj. Tako so morali imeti projektno skupino vsaj trije ljudje, v projektni skupini so morali biti vsaj trije člani, od katerih sta morala imeti vsaj dva doktorat ali magisterij znanosti in najmanj pet let delovnih izkušenj in tretji član je moral imeti vsaj univerzitetno izobrazbo in najmanj tri leta izkušenj; zdaj govorim o študijah za GSO. Hkrati je po strokovni izobrazbi bilo zahtevano, da mora biti član pravnik s poznavanjem področja prava evropske skupnosti in en član ekonomist ali ekonomist s poznavanjem analize trga in analize tveganj. Seveda smo mi pri ponudbi preverili reference. Ne more se oziroma ne sme se - tudi razlaga je taka Ministrstva za javno upravo, da se ne preverja referenc podjetij, ampak reference tistih, ki so prijavljeni, da bodo izvajali naloge, in to je bilo narejeno.  Kar se tiče vprašanja gospe poslanke Maurovič, ali je študija strokovno dovolj v redu. V času, ko je bila narejena, je sigurno imela relevanco za uporabo oziroma, še enkrat, obe študiji sta samo orodji za komisijo, končno mnenje bo dala komisija, vsakič, ki je za to imenovana, tam so pa strokovnjaki. Poglejte, če smo prej rekli, da so pri tisti študiji… / nerazumljivo/ bolj sociološka ali pa družboslovna kot naravoslovna, ta komisija je pa strokovno zelo mešana. In ta komisija bo dala tisto mnenje, na podlagi katerega se bo vsakokratni minister odločal, ali bo to predlagal Vladi ali ne. Se pravi, kot orodje je sigurno v pomoč. Je pa res, da takrat, kot sem povedala, je bilo cela vrsta teh, je bilo vprašanje, ali bo treba to študijo zelo kmalu uporabiti. Trenutno se nič ne dogaja na evropski ravni glede novih odobritev. Če bo še nekaj časa trajalo, da bi prišla ta študija kot orodje v uporabo, je vprašanje, ali bo še relevantna ali bo treba kakšna nova dejstva upoštevati, ki so se v tem času zgodila. Tako da je to sigurno relevanten razmislek.  Kar se tiče vizije prepovedi gensko spremenjenih organizmov. Seveda je to še zmeraj trdna politika kmetijskega ministrstva. Mi vemo, da delamo na kmetijstvu višje dodane vrednosti, na pridelkih višje dodane vrednosti in tak imidž slovenskega kmetijstva gojimo in GSO-ji tu nimajo kaj delat. Mislim, da je to to, in tudi kot ministrstvo se strinjamo s tem, mislim, tudi s predlaganimi sklepi, da se ta dva postopka pregledata, zaradi tega, ker če je kakšen dvom, je edino prav, da se to razčisti, ker tudi naši sodelavci, ki so to delali po svojih najboljših strokovnih močeh in vedenjih, želijo, da se to preveri oziroma je zdaj že tudi njim v redu, da se pride zadevi do dna.  Povedala bi še to, da je z mano gospa Alenka Kavčič, ki je vodja Službe za javna naročila in je tudi to konkretno javno naročilo vodila in da lahko tudi kakšna bolj natančna tehnična še pojasnila glede tega, kako je to teklo. Hvala lepa.
Hvala lepa za pojasnila.  Gospa Kavčič. / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/ Ne, sem mislila, če mogoče prav konkretno na ta vprašanja, ki so bila zastavljena.  Predlagateljica, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo.  No, sem vesela, da ste reference pogledali. Zato zdaj pričakujem od ene ali druge, da mi boste povedali, katere reference je to podjetje imelo s področja naravoslovnih študij, koliko tovrstnih projektov so naredili in v kakšnem obsegu.  Nisem dobila odgovora, ali ste povprašali kompetentne institucije v tej državi, kot sem prej povedala, zakaj, kaj je razlog, da se na te stvari ne odzivajo.  In kot tretje, še enkrat, nisem dobila odgovora - vi ste pač povedali, da so morali biti v sestavi finančniki, pravniki -, kako to, da v tej komisiji niste videli potrebe, da bi sodeloval nekdo z agronomskimi znanji ali pa vedenji, in da ste v komisiji začutili večjo potrebo, da je oseba, ki se ukvarja z nepremičninami. To je eno. Pa kot tretje, zelo se vam je zdelo, da je v tej komisiji finančnik in ekonomist. Se strinjam, ampak vi ste najeli finančnika oziroma je bil vključen finančnik in ekonomist, ki je sicer zaposlen kot direktor Logaške komunale, zraven ime espe, pravi, da nima nobenega časa, z državo pa je v zadnjih parih letih zaslužil 450 tisoč evrov, s takšnimi in podobnimi sodelovanji. 450 tisoč evrov, med tem pa je bil na svoji nekdanji funkciji krivdno razrešen, kajti za to sodelovanje, v teh poslih, je tudi zaslužil 10 tisoč evrov, kajne? In, jaz res ne vidim, kako to, da se očitno pojavlja ena in ista oseba, ki sodeluje čisto v vseh poslih kot edini sposoben ekonomist. In kot rečeno, res nisem dobila odgovora, zakaj je nekdo videl potrebo, da je noter oseba, ki se ukvarja z nepremičninami in ne na primer nekdo, ki se ukvarja s to problematiko, pa še seveda reference podjetja bi prosila, iz področja naravoslovja - zdaj, če mi boste razlagali o humanistiki, raje ne, ker bo vse skupaj še bolj smešno. Hvala.
Ja hvala, kolegica Anja Bah Žibert, kot predlagatelj. Zdaj, preden nadaljujemo, bi rad povedal še eno zadevo. Danes so se mi, na sejo torej, bili so vabljeni, glejte, Kmetijsko gozdarska zbornica – niso se opravičili, celo Sindikat kmetov Slovenije, ki bi ga ta tema morala najbolj zanimat, ker dobesedno je neracionalno, po vsej verjetnosti bi se skoraj vsi strinjali, ki ste na seji, da preko javnega naročila se neracionalno ta denar porablja. Glejte, ni jih zanimalo - ne zadnjič, ne danes se niso opravičili. Edini, ki se mi je opravičil in tu ga pa moram zaščititi, ne? Predlagani gospod Štolfa, ki je resnično v bolniški, mi je celo poslal dokazila, je težje bil poškodovan in bi prišel na današnjo sejo, ampak žal se zaradi tega ne more. Tako da, lahko rečemo, tu ga moram stopiti v bran in povedat, da se je edini, ki se je upravičil z jasnim opravičilom in z bolniškim staležem težje poškodbe. Ostali, poglejte, ostali, lahko rečem inštitucije kmetijstva, pa me žalosti, da ni niti enega predstavnika tu ne, je pa velika žalost, kajne? Jaz verjamem, da so vsi financirani s strani Ministrstva za kmetijstvo – od zadružne zveze, do Sindikata kmetov, pridejo na zelo nepomembne seje, vedno, na takšno sejo pa sploh ne pridejo. Zdaj me tu zanima, ali imamo tu neke zavore in ravnovesja, tudi med temi institucijami ali so vsi tako odvisni od Ministrstva za kmetijstvo, da se bojijo priti in da niso relativno neodvisni? To leti na vse te institucije. Če je takšen odnos v slovenski kmetijski politiki, tudi v takšni seji, ko odpiramo malo včasih, lahko rečemo, mejne zadeve, me žalosti kot predsednika Odbora za kmetijstvo, pomeni, da se jim po eni strani za neke drobtinice, ki jih dobijo z bogate mize, se prodajo, ne pridejo pa na temo, kje denar v bistvu izhaja ali je to krivo javno naročilo ali ne vem, to bomo, to bo odkrivala lahko, mogoče, torej revizija, ampak, s tem, toliko moram vseeno dati nekaj podatkov, da boste vedeli kolegice in kolegi.  Sedaj pa bomo nadaljevali ne moremo nadaljevat, ja, samo malo – iz strokovne službe me opozarjamo, da imamo problem, ker nimamo predstavnika Vlade, ki s pooblastili, ki bi lahko odgovarjal na morebitna vprašanja poslancev in poslank, tako da bom moral prekinit sejo. Želim pa še, če želite, kolega Židan, odgovorit še na kako vprašanje, drugače bom moral sejo prekinit, pa jo bomo nadaljevali naslednjič… / nerazumljivo/
Z veseljem, samo to, da ponovim, povabili ste me, prišel sem z veseljem, ker tudi mene ta problematika izjemno zanima in vidim, da je potrebno nekatere stvari v bistvu urediti, ampak še enkrat bi pa poudarjal – pri tovrstnih zadevah se vedno morajo postaviti tri vprašanja. Prvo vprašanje – ali je potrebna, kaj je namen, kajne in o tem se pogovarjamo, ali je potrebna? Drugo vprašanje – ali je postopek javnega naročila izpeljan z vsemi temi in seveda podrejeno vprašanje, zakaj se nekatere inštitucije ne pojavljajo? Ali je, ne vem, 30 tisoč, 40 tisoč evrov, ki je na razpisu, ki je relativno odprt, premajhen denar, da se vse te silne inštitucije, kar jih imamo v Sloveniji, prijavijo? Tu ni bilo nekih takšnih pogojev, da se ne more, vsak bi se lahko prijavil, ki je čutil usposobljenost in ste videli koliko je prijav, ne?  (nadaljevanje) Kot tretje pa, ali rezultat omogoča, da naročnik realizira potrebo, ki jo ima in jaz sem danes tukaj odgovor dobil, mislim pa, da bomo še to spraševali naprej, ker nas zanima to področje. Hvala.
Kolega Dejan Židan, se vam zahvaljujem za popolno prisotnost na današnji seji.  Preden pa zaključim, pa bi rad samo povedal… / oglašanje iz dvorane/ ja, namen tega je odkrivanje praznin, ki nastajajo tudi na teh javnih razpisih. Jaz verjamem, da vi kot nekdanji minister s tega področja, da ne morete spremljati vsakega, dati pod podpis, ker je tega ogromno – operative, ampak, da opozorimo na prakso, ki se nam zdi sporna, predvsem pa vidim, da se tudi strinjate, ampak glejte, če bi jaz bil kmetijski minister in če bi videl kaj se mi dogaja, bi takoj namenoma dal pobudo svojim vladnim kolegom, da spremenimo javna naročila. Torej, zdaj sem jaz kot predsednik odbora in Slovenska demokratska stranka kaže na te zadeve, kako odhaja denar iz ministrstva, pa tudi kolegi iz Levice, mislim, da se vsi strinjamo za to, da nekako poskušamo takšno sporno prakso nekako ustaviti ali pa ustaviti v večji meri. Spoštovani kolegice in kolegi, na žalost po Poslovniku zaradi tega, ker sem napovedal, danes moram prekiniti tudi to sejo, ki jo bomo sklicali v najkrajšem možnem času, tako da se zahvaljujem za prisotnost vsem gostom, ki ste bili na današnji seji. Torej po vsej verjetnosti bo seja sklicana v jutrišnjem dnevu. Najlepša hvala, nasvidenje. (SEJA SE JE BILA PREKINJENA 15. MAJA 2019 OB 14.02.)
Spoštovane kolegice in kolegi ter cenjeni gosti, lepo pozdravljeni! Začenjam 1. nadaljevanje 9. nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti članica odbora Violeta Tomić. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: kolegico Nado Brinovšek nadomešča gospod Franci Kepa, ki ga lepo pozdravljam na naši seji, in kolega poslanca Edvarda Pauliča nadomešča kolegic Tina Heferle, ki jo prav tako lepo pozdravljam.  Prehajamo na nadaljevanje 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA JAVNIH NAROČIL NA MINISTRSTVU ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO.   Nadaljujemo razpravo članov odbora, ki smo jo včeraj prekinili, ker niso bili več izpolnjeni poslovniški pogoji za nadaljevanje seje zaradi odsotnosti predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zadnji, ki je dobil besedo ob koncu 9. nujne seje, je bil kolega Doblekar, zato mu kot prvemu dajem besedo. Kolega Doblekar, izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj, tudi predstavnikom Vlade, ki so danes z nami, tako bomo lahko nadaljevali.  Glede na to, da sem prvi razpravljavec in da o tem danes še nismo nič govorili, smo pa včeraj, nekaj spomina še imam.  (nadaljevanje) Včeraj je tekla beseda na tej nujni seji - in se bo tudi danes nadaljevala - o tem, da je Ministrstvo za kmetijstvo dalo opraviti meritve zalog ogljika v travinju neki instituciji, za katero smo mnenja v Slovenski demokratski stranki, da nekako ne gre vse tako, kot bi moralo iti. Te meritve zalog ogljika v travinju je opravljal zavod Študentska praksa iz Maribora in to je po našem mnenju tudi najbolj sporno, da se je izbralo zavod Študentska praksa namesto, na primer, kakšnega inštituta ali izobraževalne organizacije, na primer, Fakultete za kmetijstvo, Biotehniško fakulteto in tako naprej. Po našem mnenju je sporno tudi, da je bila potem ustanovljena projektna skupina treh ljudi, ki so opravljali te raziskave zalog ogljika v travinju. Tu je šlo predvsem za anketiranje, pri čemer je bilo anketiranih, mislim, da okrog tisoč kmetov. V tej projektni skupini je bila neka gospa z izkušnjami iz družinskega svetovanja, nato, kar je po mojem mnenju tudi sporno. Pa bi tudi vprašal v nadaljevanju, če bom dobil odgovor, kako da se je v tej skupini za raziskovanje ogljika v travinju znašel tudi sedanji župan Kopra Aleš Bržan, ki naj bi se ukvarjal takrat z družinsko politiko in bil je tudi, na srečo, predstavnik kmetov v tej projektni skupini. Vrednost tega projekta je bila 46 tisoč evrov. Po našem mnenju je bila sporna izbira tega zavoda Študentska praksa, pa tudi kasneje sporno oblikovana ta projektna skupina. Včeraj smo o tem govorili že na prvem delu seje, kjer je bilo precej besed o Matjažu Štolfi, ki je tesno povezan, kot je bilo slišati iz razprave, s stranko SD, pa tudi z ostalimi podjetji in različnimi institucijami, kar je po našem mnenju zelo sporno, nehigienično in tako naprej. Včeraj smo o tem veliko govorili, vendar bi res prosil še za to pojasnilo, kako da je bil v tej skupini tudi Aleš Bržan.  Kot že rečeno, tudi mene čudi, da za takšne raziskave, za takšne stvari - in tudi v nadaljevanju, ko smo govorili in osporavali, ko je šlo za raziskave, analize posledic gensko spremenjene hrane, nas dejansko čudi, kako to, da takšnih stvari ne opravljajo ljudje, ki bi to delali z veseljem, ki imajo za to tudi potrebne izkušnje, kajti to ni bilo neko težko, strokovno zahtevno delo. In po mojem mnenju bi bilo tudi veliko bolj primerno, da bi takšne raziskave, takšno anketiranje opravljali, na primer, študenti Biotehniške fakultete ali pa Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Poleg tega pa, ker so nas v parlamentu dostikrat polna usta, kako bomo pomagali, kako bomo razvijali podeželje, kako nimajo društva dovolj denarja, nekaj jim občine pomagajo, društva, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ki se ukvarjajo s stvarmi, ki bi jih lahko tudi sami člani opravljali, ker so to ljudje s srcem in ljudje, ki jih zemlja, predvsem travinje verjetno, mnogo bolj zanima kot pa gospoda   (nadaljevanje) Aleša Bržana, pa še katere druge gospe, ki se ukvarjajo z družinskim svetovanjem. Mislim, da bi, na primer, kakšno društvo podeželske mladine ali pa aktiv kmečkih žena ali pa kakšen strojni krožek takšne stvari bolj s srcem opravljali in verjetno tudi bolj strokovno, pa tudi tako, da ne bi prišlo do zamude, o kateri smo tudi včeraj slišali, da je prišlo do zamude pri izvedbi tega projekta.  Dotaknil bi se tudi javnih razpisov, kajti veliko je bilo včeraj povedanega glede javnih razpisov. Državna sekretarka je to na dolgo in zelo strokovno razložila, sam sem jo zelo pozorno poslušal. Jaz verjamem, da so bili postopki transparentni, da je šlo vse preko javnih razpisov, da je bilo vse tako, kot mora biti, kljub temu, da smo videli, da je bilo za tem naše podjetje, ki se nahaja v neki stanovanjski hiši, ki, mimogrede, niti ni poplačalo svojih dolgov do države, pa tudi kasneje je bilo to podjetje likvidirano oziroma zaprto, tako je ostala samo še ena stanovanjska hiša, v kateri tega podjetja, tako rekoč skorajda navideznega, tam več ni bilo in je za njim izginila vsaka sled. Takšnih primerov je v Sloveniji ogromno in res bi bil že skrajni čas, da se s takimi stvarmi preneha. Pa tudi to, ko smo govorili o javnih razpisih, da bo treba tudi na tem nekaj generalnega, nekaj večjega storiti. Tudi po mojem mnenju so ti javni razpisi neka taka, kako bi temu rekel, neka krinka, neka kulisa, preko katere se potem izbira različne izvajalce, različna podjetja in tako naprej, ki pa ponavadi tudi nimajo niti dovolj zaposlenih ali jih pa sploh nimajo, imajo pa neke reference, ki jih pridobivajo bogsigavedi kako. Potem najemajo podizvajalce, ti pa so plačani ali pa niso; to pa potem skorajda, bi rekel, že nobenega več ne briga. In takšnih podjetij, ki se preko teh javnih razpisov dobi za različne projekte, je malo morje. Tudi v občini, iz katere prihajam, iz litijske, smo imeli s tem mnogokrat veliko težav, skratka, popolnoma nič dobrega. In jaz sem mnenja, da so ti javni razpisi oziroma tak način izbiranja, kot ga imamo mi, izvajalcev različnih projektov neka taka krinka, da ni nobeni stvari podobno. Bi rekel, da je podobna zadeva kot tisti volilni molk na volitvah, nekateri ga upoštevajo, drugi ga ne; za nekatere, ki ga ne upoštevajo, ni nič narobe, za druge pa je seveda narobe. In mislim, da bo tu treba še veliko narediti, da bomo malo spremenili to svojo taktiko v Sloveniji, to strategijo, in pri teh javnih razpisih bo treba še veliko narediti.  No, in tako smo dobili pač to podjetje, ki je to opravljalo, kar se nam seveda zdi sporno. Včeraj smo o tem veliko govorili, jaz sem zdaj nekako osvežil zadevo, tako, bi rekel, bolj na kratko. Mogoče se bom potem kasneje v razpravi, ki bo, verjamem, še kar zanimiva, spomnil še kakšnega zanimivega vprašanja, na katerega bom potem kasneje prosil za odgovor. Zaenkrat pa toliko. Hvala lepa.
Najlepša hvala, kolega Doblekar.  Nadaljevali bomo razpravo poslancev, ampak ker na zadnji seji nismo imeli predstavnika Kmetijsko-gozdarske zbornice in je danes z nami gospod direktor Branko Ravnik, mu dajem besedo. Izvolite, gospod Ravnik.
Branko Ravnik
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Spoštovane poslanke in poslanci, državna sekretarka, kolegi z ministrstva!    (nadaljevanje) Verjetno je vprašanje z vaše strani predvsem, zakaj se zbornica ni javila na ta razpis, to bo verjetno tisto, kar bi bilo z vaše strani pričakovano od mene, da pojasnim.  Meni se pri vseh teh razpravah o javnih naročilih in nalogah, ki se v zvezi s tem izvajajo, zdi zanimivo, da ni nikoli težav pri izvajanju nalog in da so tudi kmetje zadovoljni, ko se določene naloge opravijo preko strokovnih institucij. Ko pa se loti tega nekdo drug, običajno kmetje niso zadovoljni. Imamo kar nekaj takih primerov, ko smo imeli dva javna razpisa, na katera se nismo javili oziroma nismo bili izbrani, in tam so bile same težave potem pri izvedbi.  V zvezi z javnimi naročili, če je to tema, bi rad pojasnil, zakaj je prišlo do tega, da se nismo prijavili. Javna naročila so nekaj, s čimer imamo na zbornici dokaj slabe izkušnje iz preteklosti. Pa ne da bi bilo karkoli narobe z njimi, s sistemom kot takim, ampak dejansko je veliko število težav pri tem izvajanju predvsem zaradi tega, ker gre ogromno časa v nič, ker je treba pripraviti projektno dokumentacijo, imenovati skupine, pripraviti vse skupaj za prijavo. Sistemi administriranja so strašansko komplicirani. Ta javna naročila so dejansko vsebinsko zelo osiromašena, ker se vedno išče ponudnika, ki bi bil lahko zadosti konkurenčen oziroma da bi bil odprt trg, morajo biti pogoji taki, da jih lahko izpolni vsak. In mi smo skozi ta javna naročila dejansko videli, da je naše strokovno delo dokaj razvrednoteno prav zaradi tega, ker mora biti javno naročilo tako odprto, da lahko na njem kandidira vsak ponudnik in seveda nek minimalen pogoj ali pa minimalen standard mora biti zagotovljen, da se zagotavlja konkurenčnost. Do leta 2014 smo izvajali tudi naloge, ki so povezane z izobraževanjem, svetovanjem, usposabljanjem, pripravo različnih programov v okviru javne službe. Je pač ministrstvo odredilo te naloge v okviru programa del javne službe in mi smo to izvedli. Mislim, da so stvari relativno dobro tekle. Z novim programskim obdobjem je potem ministrstvo okrepilo določene vsebine in je naredilo prioriteto, recimo, svetovanje, prenos znanja, izobraževanje so postali ena od pomembnih prioritet programa razvoja podeželja in se je zato tudi obseg nalog oziroma vsebin s tega področja povečal. Spremenil se je pa tudi vir oziroma način financiranja. In ker je vir financiranja dobršnega dela teh nalog evropski proračun, skozi program razvoja podeželja in sofinancirana slovenska sredstva, je prišlo do tolmačenja oziroma odločitve - in tudi Evropska komisija razlaga -, da je treba zagotoviti zadostno mero konkurenčnosti pri dodeljevanju teh nalog. Mi smo na nek način kar dosti težko sprejeli to dejstvo, da se ne izvaja teh strokovnih nalog v okviru javne službe, ampak preko javnih naročil, ampak smo bili nekako pri tolmačenju o tem, ali je lahko »in house« ali ne more biti »in house«, na različnih bregovih z ministrstvom. Kakorkoli, mi smo se temu potem prilagodili. In zdaj, če dam nekaj podatkov. V letu 2014 je bilo samo eno javno naročilo, ki je bilo tako, da ga lahko v to kategorijo postaviš. V letu 2015 je bilo od vseh 23 javnih naročil 8 takih, ki so bila kmetijska, in na 7 javnih naročil smo se mi javili in bili tudi izbrani kot izvajalci. V letu 2016 je bilo vseh 22 javnih naročil, 4 so bila taka, ki so bila kmetijska oziroma bi bila taka, ki so pisana oziroma taka, kjer smo se mi videli kot izvajalci, in na 4 smo potem tudi bili izbrani. V letu 2017 je bilo 35 takih razpisov, 7 je   (nadaljevanje) bilo takih, ki so bila tega tipa, kjer mi delamo, na 6 smo se javili in bili tudi izbrani. V letu 2018 je bilo 42 razpisov, 11 tega tipa, na 8 smo se javili in bili tudi izbrani. Zdaj v letu 2019 pa še ni bilo takih, bil je en razpis na to temo, vendar v letu 2019 se še nismo javili na javna naročila. Bilo je tudi nekaj evidenčnih javnih naročil vmes, tistih do 20 tisoč, kjer smo potem te naloge na podlagi poziva različnim ponudnikom bili tudi izbrani in tiste naloge izvedli.  Mi smo dejansko zaradi vseh težav, s katerimi smo se soočali pri izvajanju teh javnih naročil, sprejeli neko pragmatično odločitev v nekem trenutku, da se sploh več ne javljamo na javna naročila. Vendar smo kasneje ugotovili, da s tem povzročamo težave kmetom, ker se potem nobeden ni javil. Zato smo se potem vendar odločili, da se javljamo na ta javna naročila, zaradi tega, ker če nihče ne bi izvedel teh nalog, bi kmetje ostali brez denarja in ne bi bili upravičeni do izplačila sredstev. Zato smo potem skrbno izbirali tista javna naročila, na katera smo se javljali, zato da smo na nek način pomagali kmetom, in smo se javljali samo na javna naročila, kjer je bila zahteva na drugi strani, da kmet mora to obveznost izpolniti, na ostala javna naročila se niti nismo javljali. In zato je tudi to eno od javnih naročil, na katerega se nismo javili. Bilo jih je relativno malo, kot ste prej videli to razliko, ki sem jo podal. In je to bil tudi eden glavnih razlogov, zakaj se na to javno naročilo nismo javili.  Toliko samo kot pojasnilo, če je bilo mogoče vprašanje namenjeno s tega vidika nam.
Hvala, gospod direktor. Nadaljujemo razpravo poslank in poslancev. Naslednji je prijavljen gospod Jani Ivanuša. Izvolite, kolega Ivanuša.
Hvala, predsedujoči.  Lep pozdrav še enkrat vsem skupaj v mojem imenu! Veliko smo včeraj slišali o teh javnih naročilih, o teh dveh firmah, o teh anomalijah, ki so se pojavile. Ali sta ti dve zgodbi korektni, sta regularni ali kakorkoli, to bo čas pokazal. V glavnem, da se ne bom ponavljal, ker se je tolikokrat že ponavljalo o teh dveh firmah pa tako dalje. Vseeno me pa boli kot kmetijca, da se na tako lahek način zapravlja denar kmetijskega ministrstva. Ne vem, težko je gledati, da se tako težki milijoni, kot smo imeli pri prejšnji točki, pri promociji, čeprav, ajde, pustimo tista merila efekta, koliko bo več te hrane, boljše, pridelane in prodane in tako dalje. Ampak pri teh javnih razpisih se mi zdi, da se tu malo tako dela, po domače, ali kako bi rekel, kmetje bi rekli svinjsko. Meni je žal, da se tako dogaja. Če bi tu bilo zdaj sto kmetov - danes je lepo vreme, pa tega ne gledajo, sicer so včeraj mogoče gledali, ko je bilo slabo vreme -, če že gledajo, si mislijo, pa saj ti niso normalni, kaj delajo. Pa če bi sto kmetov danes z vilami priletelo tja, verjemite, da dve, tri gospe tam ne bi dobro skozi prišle, to vam pa povem. Žal, tako je moje mnenje.
No, kolega, poskušajte nivo razprave malo zmanjšati, vseeno imamo tri dame tu prisotne.
Samo da jih opozorim, da smo na kmetijskem ministrstvu…
Ja, ampak vseeno, neka kultura dialoga mora biti in spoštovanje, prosim, no.
Jaz nisem nikogar užalil, niti slučajno. Če sem koga užalil, se takoj opravičim. Ampak to ni žalitev. Jaz samo pravim, kako kmetje razmišljajo.  Vprašanje, ki je včeraj bilo s strani Anje Bah Žibert,   (nadaljevanje) je bilo gospe državni sekretarki, zakaj se te institucije, kmetijske, ki jih imamo v Sloveniji, zakaj se ne odzivajo. Najbolj me zanima za Kmetijski inštitut, čeprav je zdaj gospod s Kmetijsko-gozdarske zbornice povedal, zakaj ne. Na tem mestu me zanima eno vprašanje, če boste odgovorili na to, kar je Anja Bah Žibert včeraj vprašala, zakaj Kmetijski inštitut, ki tako išče delo na trgu - to mi je malo čudno, tam smo bili na obisku, pa so povedali, da milijon 200 iščejo na trgu denarja, da preživi Kmetijski inštitut, tu pa imajo denar v igri, pa se ne odzovejo. To mi je malo čudno.  Me pa zanima in bom državno sekretarko vprašal, koliko teh javnih razpisov pa je na leto v povprečju na kmetijskem ministrstvu.  To pač zdaj vprašam, vse ostalo bom pa pozneje pri odgovorih in vprašanjih. Hvala lepa.
Hvala… / izklop mikrofona/ Se opravičujem. Torej, hvala.  Preden nadaljujemo, imamo še enega razpravljavca prijavljenega, gospoda Bakovića, potem pa bom zaprosil za mnenje. Bi pa seveda še enkrat opozoril na neko kulturo dialoga na tem odboru. Izvolite, kolega Baković.
Hvala lepa, predsednik. Ja, sem vesel, da ste na to opozorili.  Glejte, jaz sem še na 8. seji nekako poskušal verjeti, da je pravi namen seje, da se res ugotovi dejansko stanje, ali so bile kakšne nezakonitosti, pa priznam, da pa zdaj v nadaljevanju in včeraj imam nekaj pomislekov, pravzaprav tudi glede same podpore teh sklepov. Glejte, če to zapeljem na en primer, čisto klasičen primer. Torej, na podlagi nekih govoric in insinuacij in ne vem česa še ugotovim, da pa nek človek, morda tukaj kolega, kdorkoli že, ima doma drogo. In seveda javim policiji in policija naj pride na kraj, naj mu naredi hišno preiskavo, naj ga pridržijo, pa se bo že pokazalo, ali je nedolžen ali ni. V tem času se pa to vrti, ljudje slišijo, aha, možakar pa je tisti, ki prodaja drogo, in tako naprej. In če to apliciram zdaj na to današnjo sejo in tudi ne nazadnje na tisto prejšnjo, lahko povem, da imam določene pomisleke, podpreti sklepe ali ne. Zdaj smo v neki, bom rekel, zelo konfuzni situaciji. Če jih ne podprem, se bo zagotovo razvila debata, ne podpirate zato, ker nekaj skrivate. Če jih podprem, se bo razvila debata, saj itak vam drugega ne preostane. Vendar dobivam občutek, da to ni pomembno, ampak da je pomembno predvsem to, da se zdaj pač v tem »prime time« vrtijo neki spini, ki kažejo na neke insinuacije, neke povezave, ki so ali pa niso. In, seveda, zato tudi potem kmetje tako razmišljajo. Danes povprečen gledalec reče, ja, pa saj to je vse naštimano, vsi razpisi so naštimani. Glejte, kakor jaz vem, je Ministrstvo za kmetijstvo eno najbolj revidiranih. In Računsko sodišče po »defaultu«, pa kdorkoli še od vseh ostalih, vse druge ustanove že po »defaultu« nadzirajo stvari. Prav je, da se na neke sume opozori. Prav je, da se tudi, ne vem, aktivira Računsko sodišče, se mi pa zdi brezpredmetno tu zdaj povezovati, nakazovati neke priimke in imena. Jaz teh ljudi ne poznam, nikoli v življenju jih nisem videl. In se pravzaprav ne morem znebiti tega občutka, da vse skupaj ni namenjeno ničemur drugemu kot samo temu, da se v tem času nekako s prstom kaže na neko določeno stranko. Na koncu pa, ko bo Računsko sodišče ugotovili, niti ne bo pomembno, kaj bo ugotovilo. Če bo ugotovilo kakšne nepravilnosti, se bo morda ta adut uporabil enkrat kasneje. Če pa ne bo ugotovilo nobenih nepravilnosti, pa komu mar, kajne, glavno da smo mi v tistem času zadeve zapeljali. Ampak nastaja pa neka škoda, in sicer škoda nastaja, da kmetje ne zaupajo. Danes je na ministrstvu ta opcija, jutri bo druga, kmetje pa konstantno ne bodo zaupali. Zato jaz menim, da če že imamo neke težave, pomisleke, aktivirajmo te institucije, naj naredijo svoj posel. Vendar pa zdaj ta neka razprava v to smer, ki je šla včeraj in danes, pa se mi ne zdi, no, da je najbolj okej.  Tako da, ja, bom podprl, seveda, te sklepe, saj pravzaprav nimam kaj drugega. Ampak menim, da take razprave, kjer se poskušamo na nek način negativno promovirati, niso okej. Hvala lepa.
Hvala, kolega Baković. Ne vem, ali ste bili prisotni na zadnji seji. Poglejte, prva zadeva, to zadevo, ta drugi del seje, torej ko je šlo za sporno financiranje preko javnih razpisov, torej sporni javni razpisi, je zadeva bila predstavljena širši javnosti, celo POP TV je to imel, mislim da mesec dni pa pol nazaj. Poglejte, zadeve so že bile adakta. Mislim, da celo minister, kolega Židan, z vaše stranke, je zadevo dobesedno potrdil. Ni dvomov o zadevah. Zadeva smrdi takole, vam povem, ljudje in tudi kmetje so na mene pritiskali, da naj sam skličem. Zdaj je moja poslanska skupina to pripravila, jaz kot predsednik odbora sem to sprejel in seveda sklical. Ni šlo za nobeno neko nagajanje, ampak zadeva je, poglejte, kot bi rekla pokojna tožilka Cerarjeva, velika svinjarija. In ravno to vpliva slabo na zaupanje kmetov, tudi do kmetijskega ministrstva. Mislim, da je kolega tudi namenu, ampak potem, ko bom sam dobil besedo, preden bomo nadaljevali, boste videli dejstva, ki so. Tega ne moreš opravičevati več. Tukaj ni opravičevanja na teh dejstvih. To je toliko dejstev, dobesedno, vprašanj zakaj je prišlo sploh do outsoursinga, torej zakaj je prišlo do javnega razpisa, zakaj pri vseh institucijah, to ni bilo v hiši narejeno, da ljudi boli glava. Ljudi boli dobesedno glavna. In kmetje so tudi po včerajšnji seji, lahko vam pokažem maile, ki so mi pisali, in zahtevajo še več takšnih sej.  Dobro. Izvolite, sedaj bom prekinil. / oglašanje iz ozadja/  Želite repliko? Na koga želite repliko? Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo.
Ne, ni razprava, samo želim usmeriti in opozoriti na tista dejstva, ki so že bila včeraj sprejeta.  Izvolite, kolega Doblekar, imate besedo.
Hvala lepa.  Jaz bi samo repliciral gospodu Bakoviću. Sicer me ni poimensko imenoval, tudi nimam nobenih slabih namenov, ampak sem pa iz njegove razprave zaznal, da razpravlja na mojo razpravo, kjer sem imenoval enega od imen in sem tudi vprašal ministrstvo, da mi pojasni kako je to ime prišlo notri.  Jaz sem prej na začetku kot prvi razpravljavec razpravljal, ker sem včeraj bil prijavljen, pa je bila seja potem prekinjena, tako da sem naredil en tak zelo kratek povzetek vsega tistega kar smo včeraj govorili, ki je to trajalo nekaj ur, jaz sem pa to poizkusil v dobrih petih minutah strniti, med drugim je prišlo tudi to zraven, bilo je pa včeraj povedanega marsikaj. Marsikaj smo slišali, je pa dejstvo, da se vsega tega nismo mi v Slovenski demokratski stranki ali pa kdo od posameznih poslancev spomnil, ampak so stvari bile že javno objavljene. Stari so javno objavljene, lahko jih poguglate, pa boste našli notri popolnoma vsa imena, vse številke, različne pomisleke zakaj niso takšne raziskave delali študentje ali pa kmetijskih inštitut ali pa kdorkoli drug, ki je po našem mnenju mnogo bolj, bi rekel, bolj kompetenten kot pa neko podjetje iz študentskega inkubatorja v katerem so bili notri neki ljudje za katere so po našem mnenju tudi sporni. In pa tudi vseh teh številkah, ki smo včeraj govorili koliko je kaj stalo. Vse to so podatki, ki držijo in jih je tudi, mislim da včeraj ministrica potrdila v svoji razpravi, sicer kratki oziroma državna sekretarka predno je tudi odšla. In pa moram še enkrat tudi jaz povedati, pozorno sem poslušal tudi predsednika sedanjega Državnega zbora, gospoda Židana, bivšega ministra za kmetijstvo, ki je bil tudi povabljen in se je tudi z vsem tem tudi strinjal in tudi njegovo objavo sem videl na Facebooku, kjer potrjuje to in se strinja s tem, da Računsko sodišče pregleda to zadevo. To bi bilo pa tudi vse z moje strani, ker je bila replika.  Hvala lepa.
Hvala.  Torej sedaj bom prekinil ta prvi del razprave in bom dal besedo gospe državni sekretarki, mag. Tanji Strniša. Izvolite, imate besedo.
Tanja Strniša
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovana poslanka, poslanci, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice!  Mislim, da je prav, da danes tole razpravo v miru zaključimo in da se stvari, ki so bile včeraj že večkrat pojasnjene, mogoče smo si vzeli premalo časa, še enkrat povem. Nekaj stvari dejansko mislim, da je bil včeraj v razpravi izpostavljenih, ki jih jaz nisem potem v razpravi, ki sem povzela razpravo, nisem   8. TRAK: (NB) - 16.35 mogoče naslovila, pa jih bom zdaj poizkusila. Na nekatere probleme je pa tudi opozoril direktor zbornice. Mogoče prav s tem začnem. Za nas kot naročnika, mi smo tudi kot resor protekcionistični. Mi bi najraje videli, da bi vse naše stvari, kjer moramo dati ven narediti, poglejte, za ad hoc naloge, naše osebje ali pa naši zaposleni imajo seveda stalne naloge. Zaradi ad hoc naloge, ki morajo biti narejene v enem času ali pa, ki zahtevajo drugačna znanja, se oddajo na sistem javnih naročil, ker pač ne moremo do neskončnosti zaposlovati, ker so volitve. Tako sistem outsourcinga je normalen sistem funkcioniranja v državnih upravah vsepovsod, tudi drugod po svetu, saj zato pa imamo javno-naročniško zakonodajo. Kakorkoli že, zbornica, je direktor povedal, dela za nas kar precej javnih naročil in direktor je zelo dobro povedal tudi kakšne so omejitve. Namreč, zakonodaja zahteva, da je javno naročilo, ko je oddano, dovolj široko, da omogoča čim širšemu krogu ponudnikov, da se prijavijo. Zaradi tega, ker je bilo večkrat rečeno, zakaj pa bolj ne specificirate kdo se, kakšne naj bodo, da bolj omejite. Ampak, če nimaš ti strokovnih, zelo težkih strokovnih ali pa ne vem kakšnih argumentov, zakonskih argumentov, da javno naročilo zelo omejiš, bo očitek, da smo z javnim naročilom nekoga preferirali in tvegaš tudi, da se nihče ne javi. Saj je zbornica lepo povedala, da so bili primeri, če se ne bi oni javili, se sploh ne bi nihče javil, ker so pač naloge zahtevne, obsežne včasih in je tudi to tveganje.  Potem, še enkrat povem, ko gre za to kakšna firma dela kakšen posel. In vprašanje je bilo, kakšne reference je imela firma. Stališče Ministrstva za javno upravo in direktorata za javno naročanje je, da je treba zahtevati reference ljudi, ki to javno naročilo izvajajo, ne firm. Zakaj? Kaj bi pa nam pomagalo, če bi tudi ta konkretna firma imela ne vem kakšne reference, če tisti ljudje ne bi bili več pri njej zaposleni ali pa, če ne bi z njimi več sodelovali. Zaradi tega še enkrat povem, ta projektna skupina ni bila določena naknadno, ampak je bila prijavljena v tem javnem naročilu za to anketo, te trije ljudje. Mi smo zahtevali, bom še enkrat povedala kaj smo zahtevali, da mora biti vsaj en član ekonomist, spoznavanj iz statističnih orodij, da mora biti en kmet, in da mora biti od treh, mora imeti vsaj eden znanstveni magisterij ali doktorat. In mi smo na to prijavo dobili reference. Zdaj, poglejte, mogoče jaz nimam najboljšega poznavanja, ampak jaz mislim, da v letu 2017 ni nihče vedel, da bo gospod Bržan potem dve leti kasneje oziroma eno leto kasneje župan in sploh ne vem zakaj je to vprašanje. Ampak kakorkoli že, mi smo dobili v prijavi tudi reference in tudi zavod, danes smo prinesli s seboj in statut, tako da se vidi, da je bil ta zavod za to dejavnost registriran, in tudi podatke o teh referencah za vse tri, za Marino Letonjo, Aleša Bržana in Lenarta Kunca in iz teh referenc je razvidno na katerih projektih so že delali in so imeli tiste reference, ki so se v razpisu zahtevale.  Naprej. zakaj ne damo - saj pri tem sem začela, pa potem nisem morala - zakaj ne damo zbornici direktno ali pa fakultetam, kamorkoli. Ker se pač to zaradi zakona ne sme. Konkretno pri zbornici, ker je zbornica oseba javnega prava, smo mi že večkrat zaprosili za mnenje in smo poskušali zadevo urediti, da bi njim lahko oddali in-house, pa ga ne smemo dati ne njim ne kmetijskemu inštitutu zato, ker niso vsi pogoji, in-house pomenijo, da oddaš nekoga direktno, se pravi, če je 100 % v državni lasti, če imaš vpliv na upravljanje, če za tisto dejavnost ne dobi več, če za tisto dejavnost ne ustvari na trgu prometa več kot 20 %, mu daš ti lahko, so izpolnjeni pogoji in mu daš in-house. Kmetijski inštitut večino denarja, 75 % mislim, da zasluži na trgu in mu in-house ne moremo dati. In ravno tako ne zbornici. Bi bila pa to najboljša rešitev, tudi najmanj dela bi za nas bilo in za zbornico, tako da, mi bomo še enkrat, mi bomo še enkrat poskušali najprej dobiti pri evropski komisiji mnenje in potem še enkrat z Ministrstvom za javno upravo, če bi se dalo take stvari urediti, sploh za ta javna naročila, ki jih delamo preko programa razvoja podeželja, bomo probali od tega pristojnega direktorata dobiti mnenje, če lahko damo tej javni službi, se pravi, in-house, ker nam to prihrani veliko skrbi in dela in tudi resursov, naših tudi in njihovih, kot ste slišali. Tako, da ali je ta zakonodaja optimalna ali ne, je relevantno vprašanje bilo včeraj postavljeno in danes, ampak mi se moramo zakonov držati. In tudi ne smemo v tem procesu javnega naročanja nobenega preferirati, obveščati, karkoli, in javno naročilo se objavi. Tisti, ki imajo sposobnosti, kapacitete, da… Druga strani pa išče delo na trgu. Javna naročila so trg za drugo stran, in potem seveda, kdor, mimogrede, kmetijski inštitut naredi toliko prometa na trgu. Jaz si teh številk ne bom spomnila. Mogoče se jih pa vi spomnite, da je tole javno naročilo, ki je bilo za GSO študijo, 40 tisoč ali koliko je bilo, to je, oni se o čisto drugačnih številkah pogovarjajo, ker iščejo tudi dela in naloge tudi na evropskih projektih, so vam povedali, na mednarodnih projektih in se s takimi majhnimi stvarmi, to je bilo za njih verjetno premajhno naročilo. Glede na to koliko strokovnih inštitucij pa je sodelovalo pri pripravi zakona, in z nami, so vedeli, da bomo delali študijo, smo pa mi res pričakovali, da bo kakšna o teh inštitucij, res da smo mi zahtevali predvsem družboslovna znanja, ki jih imamo pač te gensko študijo o vplivu gojenja GSO, ampak vse te kmetijske fakultete imajo tudi družboslovce. Mi smo pričakovali, da bodo njihove fakultete se javile, ampak s tistim delom njihovih ekspertov, ki imajo družboslovna znanja, ker smo te socioekonomske razloge morali navesti zato, da se to lahko prepove, ampak se pač to ni zgodilo. Ampak to, predsednik, jaz bi prosila res, ker je z menoj vodja službe za javna naročila, ki ima zelo dolge izkušnje za javna naročila, / nerazumljivo/ vprašanja okrog 130 javnih naročil mi naredimo na leto. Gospa to vodi in tudi ta konkretna naročila je ona vodila, bo znala zagotovo bolj strokovno povedati. Ampak, kar želim jasno povedati je to, da če je javno naročilo objavljeno, če se nekdo prijavi, formalne pogoje izpolnjuje in cena ni nesprejemljiva, ti nimaš podlage v zakonu, da ga zavrneš. Ne moreš ga zavrniti. Taka je tudi praksa, ampak naj gospa bolj pove.  Bi pa jaz povedala, tudi mogoče osvetlila, ker je bilo omenjeno koliko časa, da je bilo to tudi dosti, prav ta naročila, da so bila tudi v pozornosti medijev. Da je bila zadnja objava, ki jo jaz na to temo vem, se je končala takole, da je novinarka spraševala Ministrstvo za javno upravo, ki je odgovorno za to, kakšne so torej omejitve in seveda, je sploh kdo, ki ne bi mogel ali pa moral biti izbran. In je bil odgovor, ki so ga dobili na MJU takle, očitno težko. Leta 2017, ker za lani izbirnih podatkov namreč ni, je bilo v Sloveniji nekaj manj kot 6 tisoč 400 javnih naročil s skoraj 17 tisoč sklopi. Na skoraj tretjino je prispela le ena ponudba, torej konkurence ni bilo nekaj manj, slabih 4 tisoč sklopov z dvema ponudbama, še tisoč manj s tremi. Več kot 10 ponudb je prispelo samo na 200 sklepov, kar ne preseneča, če pogledamo znesek, povprečna vrednost posameznega sklopa je bila skoraj 1,7 milijonov, za te domnevam. Torej prijav je zelo malo in to kljub temu, da je zelo malo razlogov za izločitev. Ti pa so kaznovanost, neporavnani davki in prispevki, uvrstitev na negativno listo in pa globa za prekrške v zvezi delom oziroma zaposlovanjem. Seveda lahko naročnik doda, ni pa nujno, še kakšnega recimo stečaj ali pa storjena poklicna napaka, kar je smešno, saj bi to verjetno moral biti osnovni pogoj. In potem še pravi, nekateri to širijo recimo na strokovno in tehnično sposobnost, kar je pri nas bilo, ali pa ustrezen finančni položaj, torej, da ima prijavitelj vsaj transakcijski račun, to je v našem primeru bilo, ali pa tudi kakšen prihodek. Če tega ne storijo, je dejansko lahko izbran kdorkoli, kar priznavajo celo odgovorni. Torej, želim samo še enkrat poudariti, da naročila, o katerih govorimo, ne gre za, jaz ne vem, zakaj smo govorili prej, zakaj je gospod Doblekar omenjal milijonske vrednosti, ampak, ta konkretna naročila, to ste mislili včerajšnjo? / oglašanje iz dvorane/ Aha, sem mogoče zamešala. Ampak kakorkoli, gre za / nemir v dvorani/
Malo samo tišine, izvolite.
Tanja Strniša
Mi smo te naloge rabil, mogoče še to, dobro povedat, za to anketo o zalogah ogljika, kar se bo mogoče direktor iz bolnice spomnil, ker je bila najbrž, prvi poskusi, da bi to sfinancirali skozi »Life« projekt. Mogoče je bil še takrat on direktor, na okoljskem ministrstvu. Dvakrat smo ta projekt, ki ne bi zajemal samo to upravljanje s tlemi, ampak tudi analize, tudi drugi del, ki ga tudi moramo naredit, dvakrat smo ga, preko MOP, prijavili na Evropsko komisijo in obakrat smo bili zavrnjeni in potem, ko smo dobili drugo zavrnitev, smo morali pravzaprav zelo hitro te podatke zbrat, tako da, ni bilo možno, mislim, da smo šli v to javno naročilo in smo to obveznost do Evropske komisije, o kateri sem včeraj povedala, izpolnil. Zdaj, pa predsednik, če je treba kakšne, bi pa, če bi še..
Ja, ja, kar izvolite.
Tanja Strniša
Vodja služba pojasnila, še enkrat, če je treba, kaj v zvezi s postopkom. Hvala lepa.
Gospa vodje službe, izvolite, kar nadaljujte, izvolite. / oglašanje iz dvorane/
Alenka Kavčič
Hvala za besedo, gospod predsednik. Pozdravljeni tudi v mojem imenu, vi in pa vsi prisotni. Zdaj, če lahko, potem bi mogoče odgovorila na mogoče dve, tri vprašanja, ki so bila postavljena včeraj in sicer, zelo veliko smo se včeraj oziroma ukvarjali z vprašanjem, tudi gospe predlagateljice in sicer, zakaj mi uporabljamo oziroma zakaj se govori o najugodnejšem ponudniku, če je bila samo ena ponudba. Mislim, da se v vseh teh treh javnih naročilih, smo se ukvarjali tudi s tem vprašanjem. Jaz tukaj ne bi želela poslance podučevat o določilih Zakona o javnem naročanju, ker sem prepričana, da ga tudi poznajo, glede na stvari, ali pa poznate, s katerimi se srečujete, ampak želela bi še enkrat povedat, da zakon pač pravi, v zadevi pri postopku, pri izbiri, da mora naročnik izbrati najugodnejšega ponudnika in tudi, če na naročilo prispe ena ponudba in ta ponudba izpolnjuje vse pogoje, mi v neko odločitev o izbiri javnega naročila ne moremo zapisat, da smo izbrali edinega prispelega ponudnika, ampak pač napišemo, da je bil ta edini prispeli - po vnaprej znanih in objavljenih merilih - najugodnejši, žal je bil edini. Ker tudi v naročilih, ki jih izvaja Direktorat za javno naročanje in v katerih je bilo govora prej v tem zadnjem novinarskem članku, na katerega se je naslonila tudi gospa državna sekretarka, tudi Direktorat za javno naročanje se drži, ker se mora držat določb zakona in vedno izbere, glede na postavljena merila, najugodnejšega ponudnika. Mogoče bi se dotaknila še enkrat referenc, o katerih je tudi govorila državna sekretarka prej. O teh referencah so se že nekdaj kresala mnenja, kako jih določat, kako jih sploh postavljat, ali jih sploh postavljat kot pogoj ali jih sploh postavljat kot merilo? Po enem izmed zadnjih tolmačenj Direktorata za javno naročanje, je bilo na nek način priporočilo, da naj bodo reference ne merilo, ne posebej ovrednoteno, ampak kot pogoj. Mi se tega striktno držimo, da načeloma vedno dajemo reference kot pogoj, dejstvo pa je, kot je bilo že povedano, da se ne ponavljam, da so res pomembne reference ljudi, ker pač ljudje, zaposleni, kakor hočete, migrirajo iz ene v drugo firmo in je dejansko zelo pomembno, kakšno sestavo ljudi – da zelo po domače povem – ima ponudnik v tistem času, ko se kot ponudnik prijavi na tvoj razpis, ne takrat ko ali pa, ne recimo 5 ali pa 3 ali pa tudi 1 leto nazaj. Morda bi se dotaknila samo še zdaj, v tem delu, tega, zakaj pač se niso prijavile oziroma ali pa bolj to, zakaj ministrstvo ne poziva inštitucij, ki so sigurno, glede na vsebino svojega dela,  (nadaljevanje) ki ne bom rekla bolj primerne, ampak tudi primerne za izvedbo recimo ankete ali pa analize oziroma tega javnega naročila. Ker je enostavno sistem javnega naročila naravnan na način, da ne moreš – kako naj se izrazim, novačiti in niti jih ne smeš ponudnikov, ki se bodo prijavili. Tebi v bistvu javno naročilo nalaga, da moraš ti naročilo objaviti in kdor se prijavi, se prijavi. Ti načeloma ne moreš nikogar prej obveščati, klicati ali kakorkoli, kot sem rekla prisiliti, da se ti bo na javno naročilo prijavil. Če oceni, da iz kakršnegakoli razloga to javno naročilo za njega to javno naročilo za njega ni zanimivo, potem se ti na javno naročilo ne bo prijavil.  Zdaj pa, če smem, da ne bom predolga, bi se dotaknila samo še enkrat vprašanja, ki je bilo tudi dostikrat izpostavljeno – kdaj je pravzaprav ponudnik kredibilen, da ga mi obravnavamo kot ponudnika, glede na določbo zakona 75. oziroma 76. člena. 75. člen Zakona o javnih naročilih govori o obveznih pogojih, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, 76. člen govori o t.i. dodatnih pogojih, ki jih tudi lahko upoštevaš. Moraš ti ponudnika preverjati na dan, ko odda svojo ponudbo. In če je na dan, ko odda svojo ponudbo, ponudnik registriran, če ima na tisti dan plačane davčne obveznosti, če ni v evidenci ponudnikov z negativnimi referencami, potem ga ti kot kredibilnega ponudnika ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev, moraš sprejeti. Kaj je pa z usodo takega ponudnika potem kasneje, ko je tvoj posel že v teku, pa ti kot naročnik na to nimaš vpliva. V posledici, če ne bi izvajal tvojega posla, imaš kot varovalko v pogodbi, kdaj lahko pogodbo tudi prekineš. Izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje teh zahtev, o katerih smo prej govorili – to se pravi registracija, plačevanje davkov in te zadeve ima pa potem posledico oziroma vpliv na bodoča ali pa druga javna naročila, kjer bi se želel prijaviti. Tam pa tudi, če se prijavi in če teh pogojev ne izpolnjuje, ne more biti izbran. Toliko iz moje strani, če bi bila pa potem še kakšna vprašanja, pa če boste dovolili, pa lahko odgovorim.  Hvala lepa.
Najlepša hvala za dodatno pojasnitev glede procesa javnih naročil. Naslednji, ki je prijavljen je kolega Žan Mahnič, pred tem pa še moram povedati, da kolega Žan Mahnič nadomešča kolega Tomaža Lisca in tukaj imam še eno pooblastilo, kolega Franca Kramarja nadomešča Vojko Starović. Oba prav lepo pozdravljam na našem odboru. Izvolite, kolega Žan Mahnič.
Hvala, predsednik. Kolegice in kolegi! Zdaj, tukaj v obrazložitvi te zahteve za sklic, bom tretji odstavek prebral malo drugače: »Kar pa je najbolj zanimivo pri tem poslu, pa je dejstvo, da ga je dobilo podjetje, ki s postavljanjem rezilne žice in migranti, ni imelo nobene zveze, kot tudi ne prihodkov ali zaposlenih, po vrh vsega pa je bilo takoj po zaključku posla izbrisano.« Približno tako bi se lahko prebralo, če bi imeli gradivo za sklic in smo ga tudi imeli v podjetju Minis. Podjetje Minis, ki je mimo javnega naročila – kar je sicer druga zadeva kot tukaj, ampak podjetje Minis je v prejšnjem mandatu postavljalo rezilno žico na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. In spomnimo se, kako smo vse politične stranke v preteklem mandatu, z izjemo SMC, ki je to rezilno žico postavljal, zahtevale pojasnila, zahtevale dokumentacijo, kaj se je dogajalo, zakaj je prišlo do tega, da je podjetje Minis brez kakršnihkoli referenc, brez tega, da bi bilo podjetje znano in še na istem naslovu kot žalski odbor Stranke modernega centra, smo zahtevali vse to, danes pa poslušam in tudi že včeraj, kolikor sem lahko ujel, da mi tukaj govorimo o nekih majhnih zneskih, da naš namen ni iskren. Gre praktično za isto stvar. Res je razlika v tem, da je številka tam bistveno večja, ampak včeraj se je govorilo tudi o treh milijonih in več, ko je šlo za podjetje Futura. Jaz se z državno sekretarko strinjam – ko je enkrat javno naročilo in ko se prijavijo, da potem zadeve ni mogoče preklicat, ampak govora ni o tem, govora je o tem, zakaj je sploh potrebno javno naročilo. Včeraj, ko sem bil na terenu, sem se tam pogovarjal z dvema kmetoma, gor pri Žireh, ki sta me spomnila na to današnjo sejo, sem rekel, ja, saj tako ali tako moram še pogledat, ker bom kolega Lisca nadomeščal, ki me je prosil in sta mi povedala, da so bili tudi seznanjeni o tej anketi in da je teh stvari več. Kako se slovenske kmete in še koga drugega obremenjuje, analiza uporabe travnikov za potrebe ocena zalog ogljika na Travinju. To je brez veze, kaj nam bo to? Zakaj slovenske kmete obremenjujete na ta način? Ja, glejte, stoletja se ni delalo te ankete, pa še danes vse funkcionira. To je samo zaradi birokracije, to je samo zato, ker mora nekdo služit. In ko mi je en rekel, kako pa v bistvu vsi govorijo, kako se krade, kako se krade, kako se sploh lahko krade? Sem rekel, ja ravno na tak način – imamo Zakon o javnih naročilih. Nekje je meja 20 tisoč, nekje je meja 40 tisoč. Odvisno za kakšne projekte gre in pač ljudje, ki so blizu ministrstvu, določenemu, ki so blizu ministru, ki so blizu stranke, teh pogodb po 10, 20, 30, 40 tisoč je na stotine. To je v bistvu kraja davkoplačevalskega denarja - legalna, da se razume. Tako se lahko krade na legalen način in s temi pogodbami ti lahko vzdržuješ mrežo in da se odpre takšne zadeve na odboru - tem, onem, drugem – je povsem pravilno in pa logično. In jaz pri tem ne razumem, ko govorite, tisoč kmetov, ki jih je izbralo ministrstvo, je moralo odgovoriti na nekaj enostavnih vprašanj. Koliko je zaposlenih na Ministrstvu za kmetijstvo? Ali res ni nekoga na ministrstvu, ki bi rekel, 20 zaposlenih imamo tamle, vsak bo poklical 50 kmetov in postavil enostavno vprašanje. V javni upravi se zaposluje vsako leto na tisoče ljudi, ki nimajo nekateri nobenega drugega dela kot to, da osem ur komentirajo po forumih, po 24ur, po RTV, pa kaj jaz vem kaj še vse in nabijajo po desnici, po SDS in drugje. Eni in isti. Pojdite pogledat komentarje, točno to se dela. Plačuje se jih za to, da komentirajo po forumih, po »Facebookih«, pa kje jaz vem še vse, anonimno seveda, anonimno. Nihče mi ne bo oddal – kot ste sami rekli – enostavna vprašanja in ne vem zakaj moramo mi – ne samo na tem ministrstvu, tudi drugje – kot da ne bi zaupali lastnim službam, kot da ne bi imeli strokovnjakov znotraj ministrstev. Enostavno, ko gre, isto, ko gre za oglaševanja. Ali mi res nimamo ljudi, ob tolikšnem številu zaposlenih, da moramo storitve iskati drugje? Ali pa gre za kaj drugega? In da bi lahko ugotovili, za kaj drugega gre, smo tudi predlagali širitev preiskovalne komisije, kar pa zavirate oziroma zavira Jani Möderndorfer, kljub temu da je, takrat Cerar rekel, nimamo problema s tem, naj se preveri. Isto je maketa Drugi tir, isto je hrana, v povezavi s Futuro, isto so te stvari. / oglašanje iz dvorane/ Imate študente na ministrstvu, imate ljudi, ki opravljajo prakso. Tisoč kmetov, enostavna vprašanja – samo za to gre. Jaz ne vem če, ne piše, da gre za kakšno komplicirano anketo, kjer bi potreboval doktorje znanosti, da jih opravi, glede na to, da ste vi ljudi izbral in glede na to, da gre za enostavno vprašanje. 20 ljudi, 50 jih vsak pokliče. Ja, samo potem ne bo nekdo zaslužil, ne? Potem ne bo nekdo zaslužil.. In isto, Zavod Inkubator – leta 2016 izvedejo eno analizo, naslednje leto izvedejo drugo analizo, isto analizo, samo malo se igramo z besedami, kajne? Analize in ocene posledic za omejitev ali prepoved pridelava gensko spremenjenih rastlin. To je bila ena analiza. Druga pa Študija ocene posledic za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin. / nerazumljivo/ gre za eno in isto zadevo. Jaz upam, da ne bo prišlo ven, da ste pa v letu 2018, temu istemu podjetju dali še eno analizo, pa bosta mogoče peta, pa šesta beseda, okrog obrnjeni. Veste, za to gre, da se preišče take stvari in da se neha s takšnimi stvarmi.  (nadaljevanje) Ministrstvo za kmetijstvo bi moralo ravnat po zdravi kmečki pameti. Če bi kmetje zapravljali davkoplačevalski denar oziroma svoj denar, tako kot Ministrstvo za kmetijstvo zapravlja davkoplačevalskega, potem bi propadlo vsak dan še več kmetij, kot jih že.
Hvala, kolega Mahnič. Imam eno postopkovno, prvo, tudi vi kolega Han? / oglašanje iz dvorane/ Aha, kolegica Nina Maurovič ima postopkovno, izvolite.
Ja, hvala, jaz bi vas, spoštovani predsednik, samo prosila, da intervenirate, kadar tale debata zaide iz teme, ki je razpisana. Jaz mislim, da preiskovalna komisija pa pisarjenja po forumih nimajo čisto nič s tem, o čemer danes debatiramo. Hvala.
Dobro, kolegica, zdaj, problematika javnih naročil je v bistvu tema, tako da jo tudi razpravo dopušča demokratično in širšo. Kolega Mahnič je govoril, seveda, o nekem drugem javnem naročilu, ampak je opozoril to, kar je nekdanji kmetijski minister. On je trdil včeraj, da je pač imel zvezane roke in je v bistvu potrdil to kar je bilo. To, da je imel zvezane roke glede postopkovnih zadev javnih naročil, ne? Seveda pa je glavno vprašanje in glavnina, kamor bi se morali vrnit, današnja razprava je, zakaj javno naročilo, zakaj ni bilo to narejeno v hiši. To je bistvo zgodb, ne? In zakaj se taka javna naročila razpisujejo, če so lahko zadeve narejene v hiši? Zakaj tukaj ni predstavnikov številnih kmetijskih institucij? Dobro, danes je prišel gospod direktor. Že na treh takih sejah ni bilo nobenega. Zakaj ni Sindikat kmetov, res, da ste vsi plačani iz Ministrstva za kmetijstvo, ampak, oprostite, včeraj imam spet, mi pišejo, če je vse skupaj zlizano? Če je tu kakšne zavore in ravnovesja sploh še so? Ker so kmetje zgroženi, kako so nekateri predstavniki neaktivni, torej, tudi tukaj. Dobro, naslednji je še prijavljen kolega Han. Ob tem času pa moram povedat, da kolega Han nadomešča kolega Janija Prednika, samo toliko, za informacijo. Izvolite, kolega Han.
Ja, lepa hvala. Zdaj, ne boste verjeli, ampak to kar je Žan povedal, generalno, se je moč strinjati s tem, vsem, kar je rekel. Edino, to še ne pomeni, če je generalno vse čudno, to ne pomeni, da eni kar kradejo in da je karkoli bilo v tej zgodbi narobe. Saj vemo, kako je včeraj prišlo, kjer se je Levica in gospod, mislim, da je bil nek, mislim, da je bil Siter, ki je začel neke, da nek Štolfa, pa naš, pa tako naprej. To je ravno tako, kot da bi jaz rekel, najboljše da gospoda Bržana vprašamo, pa ženo od gospoda Vatovca, ki sta zdaj tako podžupan, pa župan, so se tako zmenili. Mislim, vse te »isenacije« so brez vezne, če mene vprašaš. Vprašanje je res, to kar je mogoče Žan rekel. Okej, ampak so včeraj odgovorili. Ali je to res potrebno? Ali je to potrebno zaradi Evrope, da dobimo silne milijone za naše kmete? Ali je to potrebno zato, ker smo si mi nekaj izmislili in kako potem to naredit? In drugo, to se pa strinjam, to, da razne inštitucije v kmetijstvu se na takšne projekte ne prijavijo, gre meni, bom rekel, malo mi vžge kak alarm. Se pravi, da imajo denarja dovolj, da je 40, 30, 25 tisoč evrov je premalo denarja, nima smisla in potem mi obsojamo, ne vem, neke mlade firme, inkubatorje, ki se prijavijo, čisto legitimno, ker bolj problem je, da se samo eden prijavi. Saj to je verjetno, ta razpis je na portalu, ta razpis vsi vidijo in zdaj niso te, pa je lahko od SDS član ali pa SD član, saj ta človek ni kriv. Saj je bilo na portalu. To ni bila neka, naročilo, ki ga je dal takole, kakor vse poznamo, kako lahko razdeliš in tako naprej, ne? To je bilo na portalu, kjer so ga vsi videli, vsak kmet, vsaka inštitucija in ne zamerit. Jaz ne vem, kdo je ta Štolfa, me tudi ne zanima. Vem kateri je zdaj Bržan, prej ga tudi Bržana nisem poznal, zdaj ga poznam, ker je župan Kopra. Ampak ti fantje niso krivi, ker so se prijavili. In zdaj je samo eno vprašanje in bi bilo »fajn«, zaradi navadnega kmeta, zaradi navadnega kmeta, tisti, ki vsako jutro mora ob petih vstat, da ve, zakaj smo morali mi šteti te trave ali ogljikove in tako naprej, da on ve, zakaj je to treba ali zaradi tega, da dobimo denar iz Evrope, je to pogoj. Ker jaz sem nekaj še drugega slišal, da Evropa nam da nalogo,  (nadaljevanje) da moramo šteti tudi neke lastovke oziroma gnezda in take zadeve. Mislim, tu potem vidimo, kaj ta Evropa pa birokracija, zakaj mi ta denar dobivamo. Seveda je zdaj prikladno SD očrniti, ker je bil tam Dejan Židan, ampak ni vse tako povezano, kakor bi hoteli nekateri zdaj povedati. En lep primer. Eno sejo nazaj - pa ne zameriti, kolegi iz SDS - ste govorili, kako je prejšnja akcija s tisto Futuro omogočila, da je Pop TV denar dobil, zato ker smo mi zlizani. Na naslednji seji nam govorite, saj je bilo na Pop TV povedano, da so bili ti računi… mislim, a razumete, ne gre več skupaj. Zato mene res, državna sekretarka, nekaj zanima. Povejte mi še enkrat jasno, ne zaradi mene, jaz tako ne bom razumel tega, da bodo kmetje razumeli, zakaj smo rabili te razpise, kje je osnova, da smo jih naredili. Kdo jih je pa potem dobil, se opravičujem, kdo jih je pa potem dobil, je pa stvar bila razpisa, kajne. In drugo, kmetje se morajo vprašati, kje so njihove institucije, ki njih zagovarjajo, zakaj se oni ne prijavljajo. In jaz drugega ne znam povedati, razen da imajo razne zadruge, razne institucije dovolj denarja, da je 40 tisoč brez zveze, da se prijavijo.  Jaz bom oba sklepa absolutno podprl. Kot pa vem, gospa, ki sem jo danes drugič videl, pravijo, da je ena največjih strokovnjakinj - sem se pozanimal - za javna naročila, in naj bi naredila napako. Tako da jaz nimam nič slabega, da bi bil prizadet, ko napadajo SD. Naj se razčisti, naj se ve, za kaj gre. Ampak jaz mislim, da je drugje problem. Hvala lepa.
Hvala, kolega Han. To je bila seveda razprava. / oglašanje v ozadju/ Saj nič ni, samo komentiram.  Kolega Mahnič ima repliko. Potem bom pa dal besedo gospe državni sekretarki, da odgovori, po vsej verjetnosti tudi na pomisleke glede javnega naročila, predvsem pa na to, zakaj smo morali to narediti, ker tudi jaz ta odgovor približno vem, da je bil ukaz Evropske unije in Evropske komisije, nisem s tega področja. Kolega Mahnič, izvolite, imate repliko na izvajanje oziroma razpravo kolega Hana.
Ja, replika bo zelo v kratkem delu, ker večinoma se z Matjažem tako ali tako strinjava v tem, kar je povedal. Ampak nisem jaz rekel, da se povsod krade. Rekel pa sem, da so ta javna naročila, predvsem pa tam, kjer ne gre za javna naročila, kjer dobimo 19 tisoč 990 ali pa 39 tisoč 990, toliko da ni treba javnega naročila, tam pa gre za to. In veva, kako te zadeve potekajo, iz medijev to lahko spremljamo. Matjaž je še dlje časa v politiki, še bolj ve, kaj vse se dogaja. Ne nazadnje so te zgodbe povsod objavljene, na koncu epiloga ni, ampak ljudje imajo tak občutek. In ko te vprašajo, kako se krade, ja, ravno preko takih zadev. Je pa res, teh naročil je ogromno. Vemo pa tudi, da, ja, so nekje, kjer se samo eden prijavi, ampak tisti so tudi obveščeni, da naj se prijavijo, da je kakšen takšen in drugačen razpis. Drugače se pa strinjam, takšne stvari so totalno brezzvezne. Ampak takšne stvari so zato, da se ustvarja delo zaradi dela, pa štetje lastovk, pa ne vem kakšne bedarije še vse. To je vse nepotrebno in se samo zapravlja denar za to, da ima lahko nekaj birokratov službe, propadel pa svet zaradi tega ne bo, če tega ne bo.
Imate postopkovno, kolega Koražija, izvolite.
Hvala za besedo. Postopkovno predlagam, da se opozori poslanca Matjaža Hana, da naj ne govori o osebah, ki niso prisotne na seji, ker se ne morejo niti braniti oziroma ne morejo niti razpravljati. Samo na znanje.
Dobro. / oglašanje v ozadju, smeh/ Malo pozornosti, prosim. Preden nadaljujemo, dobi besedo gospa državna sekretarka, ker tudi gospod Štolfa, ki ste ga omenili v komentarjih, ni prisoten. Lahko rečem, da je bil edini, ki bi prišel na sejo, pa se mi je opravičil, ker je poškodovan in je na bolniški. Tako tudi tu ne problematiziramo z njim in njegovimi podjetji. Resda so malo nenavadna, ampak gre za to, ali je bilo javno naročilo narejeno ali ne. In tu se kot predsednik tega odbora strinjam z gospodom Hanom.  Zdaj pa je beseda vaša, gospa državna sekretarka, izvolite.
Tanja Strniša
Hvala lepa.  Upam, da mi ostali poslanci ne boste zamerili, če bom nekatere stvari povedala še enkrat, ker gospoda Mahniča včeraj ni bilo.   (nadaljevanje) Jaz se strinjam, da nepoznavalcu se mogoče zdi, ko to prebere, da se je spremljalo zaloge ogljika v tleh, da se vpraša, kaj pa je to. Ampak bom še enkrat povedala. Gre za podnebno politiko Evropske unije. Podnebne spremembe so dejstvo in na podnebne spremembe vplivajo toplogredni plini. Toplogredne pline povzročajo vsi sektorji, tudi kmetijski. Kmetijstvo pa gozdarstvo sta edina sektorja, ki tudi CO2 iz zraka vzameta in ga vežeta v organsko maso in tam je ogljik najbolj varen, to je za naravo ali pa za podnebje najboljše stanje. In kakšen je vpliv gozda, se to meri in poroča že dlje časa. Vsaka država mora - in to dela na podlagi tega, da spremlja stanje gozdov, ali imamo več lesa, koliko se seka, kakšna je starost gozda, iz tega se izračuna bilanca ogljika. Potem je pa Evropska komisija sprejela sklep že leta 2013 in po tem letu, po letu 2015, je pa treba to ugotavljati za kmetijstvo. Enako kot prej za gozd, je treba zdaj izračunati oziroma zdaj zaenkrat se samo delajo neke ocene, po letu 2022 bo pa treba narediti natančne izračune. Te izračune in metodologijo je predpisal mednarodni panel za podnebne spremembe. In kaj to vključuje. Mi moramo ugotavljati, kako kmetje delajo s travinjem in njivami. Se pravi, koliko organske mase je nad zemljo, koliko organske mase je pod zemljo in koliko je organske mase skladiščene v tleh. Jaz se opravičujem, če sem dolgočasna, ker ponavljam, ampak ne znam…
Malo pozornosti, prosim.
Tanja Strniša
… ne znam bolj na kratko povedati.
Vem, kar nadaljujte, gospa državna sekretarka.
Tanja Strniša
Skratka, mi računamo in moramo te obračune poslati v Bruselj in če nimamo dobre bilance, so potem enkrat tudi kazni. In to je obveza Evropske unije in je tak predpis in drugače ne moremo. Se pravi, na podlagi reprezentativnega vzorca tisoč parcel, najmanj tisoč parcel mora biti reprezentativnih, in je treba iti tja, ker je metodologija predpisana, in kmet je moral odgovoriti na vprašanja, kako s tisto zemljo ravna, kolikokrat gnoji, kosi in ne vem kaj še vse. In na podlagi tega se potem to izračuna in pošilja v Bruselj. In takih naročil mi delamo - se strinjam, treba je opazovati ptice in ne vem kaj še vse, stanje biodiverzitete, to je sestavni del evropskih politik. Mi kot Slovenija, nekih 300 milijonov na leto je vrednost obeh skladov, tisti del, ki gre pretežno kmetom, ne gre čisto vse kmetom. Imamo pa tudi obveznosti, nikoli nisem računala, koliko je tega, lahko se pa enkrat izračuna, ampak te naloge so naša dolžnost in če mi tega ne delamo, bomo kaznovani. Je pa to v dobro kmetov. Če bodo podnebne spremembe se stopnjevale - se pa strinjam, da nismo mi največji problem, da so sigurno večji problem transport pa naše siceršnje življenje -, potem je kmetijski sektor tudi tisti, ki najbolj trpi zaradi podnebnih sprememb, zaradi žleda, zaradi toče, zaradi pozebe, teh naravnih katastrof je vedno več zdaj spričo podnebnih sprememb. To je ena zadeva.  Ko gre za tiste genske študije, bom pa tokrat krajša. Gre samo za to, da če želimo mi izkoristiti možnost, ki nam jo daje evropska zakonodaja, pa potem tudi nacionalni zakon, da ko pride v postopek odobritve en gensko spremenjeni organizem, če ga hočemo prepovedati, moramo to dokazati na podlagi socioekonomskih posebnosti naše države. S tema dvema študijama - včeraj sem natančno razložila, kaj je v prvi in kaj je v drugi in v čem je druga nadgradila prvo -, to je orodje, ki ga bo uporabila komisija, posebna strokovna komisija, ki je določena z zakonom, ki je bil leta 2015 sprejet in na podlagi katerega bo Vlada odločila, ali gre v to prepoved GSO ali ne, kadar pride do tega trenutka.  Tako vsa tri konkretna naročila - tako bom rekla, prvemu se ni dalo izogniti, že prej sem povedala, da smo poskušali dobiti LIFE sredstva, se pravi, evropska sredstva, da bi vse te obveznosti, ne samo spremljanje dušika v tleh, da bi   (nadaljevanje) vse te obveznosti krili iz tistega projekta – dvakrat smo bili zavrnjeni, tako da to je zdaj na naših, nacionalnih plečih, komisija je rekla, da to ni upravičeno. Za gensko spremenjeno… gensko spremenjeno študijo bi pa lahko najbrž bili brez, samo potem tudi prepovedati ne bi mogli oziroma bi tvegali, ker bi brez strokovnih argumentov prepovedali, bi tvegali tožbo bodisi multinacionalke, ker bi ta GSO registrirala, bodisi Evropska komisija, ker bi rekla, da kakšno njihovo direktivo ali pa Svetovna trgovinska organizacija, če bi nekdo sprožil tam spor.  In še zadnje, pa vas ne bi drugače obremenjevala s takimi detajli, ampak, ko gremo mi s kakršnimikoli študijami ali pa strokovnimi argumenti, ko pri kakšnih ukrepih kmetijske politike, zmeraj moramo imeti lastne študije. Ne smemo citirati recimo nemških. Mi smo imeli prav za podnebne spremembe primer, ko smo hoteli ukrep zmanjševanje metana v živinoreji uvesti, pa se nismo smeli nasloniti na nemške študije. Smo morali imeti najprej našo, da smo potem ta ukrep lahko uveljavili. In zato, da ne bi takrat, ko bi hoteli GSO prepovedati, ker ga nobeden v naši državi ne mara, bili v situaciji, ko tega ne bi mogli narediti ali pa državo izpostavljali ne vem kakšnim visokim finančnim kaznim, smo si to naredili na zalogo. Hvala.
Hvala. Kolega Žan Mahnič, izvolite.
Ja, hvala za pojasnilo. Marsikaj novega, ampak ne pa tisto, da jaz vem, da ste to vi mogli zaradi Bruslja narediti. Saj verjetno se tudi sami niste izmislili, da boste Aktar pa Antracol ukinili – verjetno so direktive prišle od drugod. Kar sem jaz govoril je to, da se sprašujem o smislu tega, predvsem pa to, zakaj je bilo narejeno na način, na kakršnega je bilo, ko gre za enostavno vprašanje. Ko sem ene 10 let nazaj preko študenta delal za SURS, so imeli anketo – mislim, da smo jih mogli ene 60 ali 70 anketirati. Pet evrov si dobil na anketo, pa 50 minut je trajala. Glavno vprašanje, na katerega pa nisem dobil odgovora je, zakaj niste znotraj ministrstva dobili x ljudi, ki bi lahko v dveh dneh preklicali vsak tok ljudi in bi imeli in bi prišparali 40 tisoč evrov? Samo to je moje vprašanje.
Vi še imate eno vprašanje, kolega Koražija? / Oglašanje iz dvorane/ Ja, izvolite, dam še vam besedo, pa potem naredimo zaključne nekako govore. Izvolite.
Hvala za besedo. Jaz imam pa samo vprašanje za gospoda. Zakaj se ne prijavljate na vse razpise, za katere se čutite poklicanega oziroma, da ste dolžni se prijaviti, glede na to, da ste v gozdarski zbornici? Hvala.  PREDSEDNIK FRANC BREZNIK: Ja. Tako. Je še kakšna razprava? Je še kdo prijavljen? Si želite tudi vi kolega Doblekar? Izvolite, imate še vi besedo, potem pa bomo nekako zaključili razpravo in gremo še na določena pojasnila gostov in potem gremo na glasovanje. Izvolite, kolega Doblekar še vi.
Hvala lepa. Jaz bom samo še enkrat omenil in glede na to, ko sem poslušal državno sekretarko, pa tudi ostale poslanke in poslance, da mislim, da se ta javna naročila na tak način, kakor imamo to zdaj narejeno, kakor nam to povzroča različnih ovir na različnih razpisih, prav gori en rdeč alarm in mislim, da bo treba tukaj nekaj konkretnega tudi narediti. To je eno. Drugo, bom samo še enkrat omenil. Jaz sam nisem želel danes omenjati niti imen, niti političnih strank, niti nič. Jaz sem samo povzel včerajšnjo razpravo. Moje razprave doslej in tudi moje delo kot poslanca res ni, bi rekel, da bi šel v to smer, da bi se s komerkoli tako ukvarjal, je pa dejansko ta zadeva, ki smo jo seveda mi tudi predlagali in ki je bila tudi medijsko že vzpostavljena v različnih medijih, ne samo v POP TV, so bila pa notri objavljena tudi ta imena in sodelovanje tudi pri tistem razpisu s Futuro – levo, desno, ta stranka, tista stranka. Saj je bila tudi Slovenska demokratska stranka mnogokrat že na prangru, pa omenjena, pa to naprej, pa mogoče tudi ne bi bilo treba, tako da jaz mislim, da jaz s tem ne bom nadaljeval, niti ne bom omenjal. Ampak drugače pa kar se tiče pa omenjanja strank, pa ljudi iz posameznih političnih strank, smo pa lahko mogoče kar tam na rezultatu 1:1, tako da to je to. Zdaj, gospa državna sekretarka je prej… oziroma vodja Službe za javna naročila, ki moram reči, da se jo zelo pozorno poslušal in bi jo še kar poslušal, ker je… sicer poznamo neke stvari, saj… ampak vsega pa človek res ne more poznati in je res nekako   (nadaljevanje) tako preprosto povedala, da je lahko vsak razumel na kakšen način to potega in tudi je povedala kje naletijo na težave. Mislim, da bomo o tem verjetno še pozneje - ne na današnji seji, ampak kje drugje - se o tem še pogovarjali, da bomo te stvari izboljšali, da bo to lažje, da se vse bolje, da bomo te stvari razčistili. Moram reči, da sem pozorno poslušal državno sekretarko gospo Tanjo Strniša, ki je, kar podrobno razložila neke stvari kako to poteka. Ne verjamem, če vsi od nas ali da sploh kdo konkretno točno vedel kako to gre ti postopki pa kaj Evropa vse zahteva. Mislim, da je prav, da se tudi s takimi stvarmi seznanimo in recimo ta seja nam je odprla oči in razširila diapazon tudi mogoče na nekaterih stvareh, ki ji do slej nismo toliko pozornosti posvečali.  Še za na konec. Prej je bilo rečeno, da upoštevate reference ljudi in ne reference podjetij. Pri nas v Sloveniji kakršna je situacija, kar se dogaja že iz leta v leto še iz prejšnjega sistema seveda kako boš pa reference podjetij upošteval, ko pa počnejo, kar počnejo in potem izginejo in jih nikjer več ni. Je pa tudi to, kar me tudi moti te ljudje, saj so ljudje po podjetnih. Ti ljudje, ki pa krožijo iz enega podjetja v drugega mislim, da so tudi te njihove reference lahko mnogokrat pod različnimi vprašaji - enkrat je v enem podjetju, drugič je v drugem podjetju, tretjič je v tretjem podjetju - in vedno se dobro znajdejo. Skoraj nikoli ne slišiš, da bi kdo hodil na Center za socialno delo, po podporo ali pa, da bi bil na Zavodu za zaposlovanje, ampak so non-stop v nekih podjetjih in samo krožijo iz enega v drugega, zato je tudi to kakor je. To bi bila še moja razprava oziroma moje mnenje na vse to, kar sem slišal. Seveda pa bom podprl tudi jaz sklepe, da zadeve, ki smo jih obelodanili in pa se o njih tudi pogovarjali ta dva dni, da jih pač pregleda Računsko sodišče in ugotovi ali je bilo vse v redu ali ni bilo, potem bo zadeva popolnoma jasna, da ne bomo imeli še kakršnikoli pomislekov. Je pa mogoče to tudi neka šola, popotnica ali pa neka izkušnja za v naprej pa mogoče bo tudi ministrstvo kdaj kaj drugače ravnalo. Mislim pa tudi, da bi bilo potrebno ustvariti neko klimi pri nas tako ta pravo, da se na take stari prijavi več prijaviteljev in ne samo eden. Kaj pa, če se nobeden ne prijavi ali kako, saj to je res katastrofa. Pa za takšne ankete delati, imamo kmetijske svetovalce, ki so vedno na terenu, so pri ljudeh, so pri kmetih, so z njimi, čeprav dostikrat pravijo, da nimajo veliko časa, ker se ukvarjajo z birokracijo, kar tudi verjamem in tudi sam vidim in vem kako to poteka, da večinoma časa presedijo, veliko presedijo v pisarnah in se ukvarjajo s papirologijo pa pomagajo kmetov, da se prijavljajo na razpise itd… Skratka, mislim, da bi bilo to najbolj primerno, da bi take stvari pač te kmetijski svetovalci, ki tudi poznajo in teren, da pa ljudje morajo odgovarjati na takšna vprašanja pa… Meni se zdi, da je to že vsega skupaj, kar malo preveč digitaliziramo, robotiziramo in ne vem kaj bomo še naredili s temi kmetijami in zemljo in kmetom delamo kot z neko… Ne bom skoraj nič govoril, ker me, kar malo mine pa mogoče bi kaj takšnega rekel, kar ne bi pasalo sedaj tukaj zraven.  Jaz vem, da na podeželju kmet bo delal zemljo pa če, gnojil jo bo, obdeloval jo bo, oral jo bo, travo bo kosil, pazil bo, da se gozd ne bo zarastel, malo jo bo / nerazumljivo/, če bo videl, da preslabo raste itd… To se dela že tisočletja in verjetno se bo še tudi naprej. Tudi jaz sem mnenja, da takšne in podobne ankete in raznorazne birokratske zadeve nekako, če bodo kaj pripomogle ali pa izboljšale naše kmetijstvo. Mislim, da ne, sem takšnega mnenja.  Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC BREZNIK: Hvala kolega Doblekar.  Kolegice in kolegi, ni več noben prijavljen. Bi še vi, kolega? / oglašanje iz ozadja/ A ha, niste dobili. Boste dobili besedo. Jaz bom samo še dopolnil nekaj, ker sem prijavljen k besedi. Torej, bom zelo kratek.  Dejstvo tega razpisa, ki ga sam vidim je, da ni bil potreben outsourcing, tipičen primer nekaj kar bi lahko naredili na ministrstvu, nekaj kar bi lahko naredili tudi z ljudmi, ki delajo prakso, študenti, ne nazadnje, ko govorimo o nekih javnih službah, javnem servisu države, kmetom. Prvi ne nazadnje, tudi tisti ljudje bi lahko šli na te kmetije, ki so jih poznali, so jih tudi določili. Če pustimo ob strani kakšno podjetje to izvajalo, če pustimo ob strani, da je kolega Aleš Beržan, gledam, tukaj je končal pomorsko fakulteto, kar imajo pomorci ali pa nekdo, ki ima znanje s pomorstva z ogljikom v travinji, po mojem ni imel nekih velikih izpitov iz kemije, iz ekonomije kaj dosti. Torej, res so, tukaj poglejte, ene anomalije. Verjamem, državni sekretarki, da Evropa to zahteva, in da to moramo narediti. Tukaj, poglejte, tukaj moramo, tukaj ni problem, problem pa je ta pot.  Druga zadeva, ki pa ste jo odprli nekateri kolegice in kolegi, ne nazadnje tudi pomislek je, da določene kmetijske inštitucije torej, če se ne javljajo, pa lahko kar vam povem, koalicija, torej imajo zadosti denarja, tako da jim lahko, zdaj ste nam delili nekaj denar, / nerazumljivo/ ta denar namenjate mogoče Slovenski vojski, tam ga res ni, ker vidite, da razpis je 40, 50 tisoč evrov, to so te institucije, sploh ni pomembno. To je tako malo denarja, da sami ne bodo prijavili. Ker, če dobi zadosti, potem ni več potrebno od države. to je res nenavadno, nenavadno in ravno zardi tega ne problematiziram s tistimi, ki so se prijavili na ta razpis, če je bil. Tako da, kot predsednik Odbora za kmetijstvo, sem tukaj zelo užaloščen, da ne sedijo tukaj predstavniki teh inštitucij. Vsaka čast kolegu direktorju kmetijske zbornice, da je danes prišel, drugače pa poglejte, vse ostalo, niti kmeta, niti predstavnikov kmetov, sindikatov kmetov ni tukaj že tri dni. Samo zato, da bodo tudi kmetje vedeli ali so ti predstavniki zaupanja vredni ali pa so dobili svoj denar zaradi ministrstva pred kratkim, pa so tiho, pa so s svojo nepasivnostjo, ker stvar je nenavadna, na treh sejah niti brez opravičila niti enega ni. Celo gospod Štolfar, ki ste ga omenili, se je opravičil in dejansko prikazal tudi zdravniško opravičilo, v njegovo zaščito, ki ga ni tukaj, mislim, da je tudi z moje strani korektno, da to povem. Toliko, gospod podpredsednik, vi imate še eno vprašanje še enkrat.  Izvolite, da vam še vam besedo, potem pa bomo zaključili. Izvolite.
Gospod _____
Hvala za besedo.  Nisem dobil odgovora od predstavnikov ministrstva. Koliko takih razpisov letno je približno povprečno na leto takih razpisov na ministrstvu? Pa če mogoče, ker je gospa tukaj iz javnih naročil. V približno kakšnih zneskih je na letni ravni toliko.  Hvala.
Izvolite, gospa državna sekretarka.
Tanja Strniša
Hvala predsednik.  Jaz sem sicer povedala, da je približno 135, to sem povedala, zato sem tudi menila, da sem vam vse, 135, odgovorila. Je pa bilo poslansko vprašanje in smo mi dali cel seznam tega, koliko je teh naročil.  Je pa tudi, pa še direktor zbornice je povedal, koliko je takih naročil, ki so kmetijski in na koliko in oni so se skoraj na vse javili, niso pa zmogli čisto vsega. In poglejte, saj jaz pri tem konkretnem delu je bilo treba na teren iti. Nič ne bi, mislim, ampak hočem reči, tudi če bi to, nikdar ne bo kmetijsko ministrstvo toliko veliko, da bi vse naredilo. Nikdar. Kaj bomo, ne vem, zaposlili še ne vem koliko ljudi. Zmeraj se bo nekaj outsourcalo. Tudi, če bi mi rekli dobro, pa imejte deset ljudi več, da boste kakšna javno naročilo naredili. Katero od teh? katero zdaj? Zmeraj bo še kakšna stvar treba outsourcati, ker je tako bolj racionalno kot pa imeti ne vem kako glomazno opravo. Tako pač je. Se pa strinjam, da mor biti, da pa morajo biti zadeve transparentne in pravilno vodene in v skladu z zakonom.   To pa absolutno. Hvala lepa.
Gospod direktor Ravnik, izvolite, imate besedo.
Branko Ravnik
Prav lepa hvala za vprašanje. Bom kar obema odgovoril, ker ne bi rad, da se res ustvari tak vtis, kot da imamo preveč denarja in se potem ne javljamo na javna naročila. V času recesije smo izgubili 30 % sredstev za javne službe, še več kot 30, z 9 milijonov 900 smo šli na 6 milijonov denarja za javne službe. Za nas so izjemno pomembna javna naročila, seveda tudi kot vir financiranja. Smo ustrezno ali pa kar precej zmanjšali tudi število zaposlenih v tem času in izjemno racionalizirali svoje poslovanje. Moram povedati še nekaj, mi moramo v okviru javne službe izvesti več nalog, kot jih dobimo plačanih. Ministrstvo nam naloži več ur za izvedbo, kot pa mi dejansko imamo sredstev za to, če bi preračunali to, koliko je urna postavka. In za nas so seveda ta javna naročila pomembna. Vendar hkrati moram reči, zato da eno javno naročilo izvedemo - mi javna naročila delamo praktično z izgubo. Javno naročilo izvesti, je toliko nekega praznega teka, da smo mi načelno proti temu, da se take naloge, ki bi se lahko delale v okviru javne službe, v okviru nekega rednega dela, daje sploh preko javnega naročila, ob tem, ob vedenju, da smo praktično edini usposobljeni izvajalec, in to je dokazljivo, ker smo se na vsa javna naročila prijavili edini, kot edini ponudnik, tam, kjer pa nismo bili dvakrat - dvakrat se nismo prijavili -, je bila pa cela štala na terenu. Če se spomnite, v lanskem letu, koliko so kmetje noreli, zakaj imajo tako malo izobraževanj, zakaj se morajo popoldne izobraževati in zakaj se morajo voziti sto kilometrov daleč. Mi smo postavili standarde, ki jih naročnik ni od nas zahteval, on zahteva 14 izobraževanj, mi jih naredimo sto. Zaradi tega, ker želimo ohranjati nek nivo storitev, ki jih trg pričakuje oziroma ki jih kmetje pričakujejo, in to smo sposobni narediti. In zdaj, za eno javno naročilo moramo imenovati delovno skupino, moramo pripraviti dokumentacijo, moramo zbrati vse reference, se moramo prijaviti, moramo nalogo izvesti, moramo narediti poročilo, moramo bančno garancijo, mislim, cel kup nekih stroškov za brez zveze. Mi bi to čisto lahko izvedli v okviru javne službe, brez težav, mimogrede, ko nekaj drugega izvedemo, izvedemo še to. In bi bila trikrat cenejša stvar ali pa še celo v okviru rednih nalog, ki jih izvajamo. In zaradi tega se mi pač na take stvari ne prijavimo, ker nimajo neposredne zveze s tem, kaj je v dobro kmeta. In se prijavimo na tista naročila, ker pravzaprav, če se ne bi prijavili, bi kmet ostal brez denarja, ker je to neke vrste, konec koncev, tudi naš protest proti temu načinu, da se na tak način naloge podeljujejo, ker se nam zdi brez zveze. Denarja pa, spoštovani poslanci, / smeh/ nam izredno primanjkuje. Mi moramo to službo pomladiti, mi moramo pripeljati v to službo bistveno več znanja, izkušenj oziroma nekih novih pristopov, in to lahko naredimo samo z nekim sistemskim financiranjem. Javna naročila so pa daleč od nekega sistemskega financiranja. Na javna naročila mi ne moremo kreirati celotne zgodbe pa strukture javne službe in moramo priti na nek drugačen mehanizem financiranja teh služb, če jih hočemo še dolgoročno vzdržati.  Hvala.
No, mislim, da smo zdaj dobili odgovor, ki je ponovno odprl tisto temeljno vprašanje, zakaj ravno to javno naročilo, zakaj ni šlo v okviru ljudi, ki delajo v institucijah. Ampak s tem bom zaključil razpravo.  Prehajamo na glasovanje o predlogih sklepov, ki jih predlaga Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Še enkrat bom prebral oba predloga sklepov.  Prvi predlog sklepa je naslednji: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Računskemu sodišču Republike Slovenije, da opravi revizijo postopka javnega naročila Analiza in ocena posledic za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin in javnega naročila Študija ocene posledic za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin.«  Drugi predlog sklepa se glasi: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pripravi poročilo o opravljeni analizi in študiji glede posledic za omejitev ali prepoved gensko spremenjenih rastlin in ga v roku enega meseca predstavi temu odboru.«   (nadaljevanje) Prehajamo na glasovanje. Želi še kdo besedo o sklepih? Mislim, da ste tekom razprave… Želite vi, gospod Koražija, izvolite.
Hvala.  Glede sklepov. Glede drugega in prvega bi prosil, če nam lahko potem tudi priskrbite te dokumente v DOC in v DOCX, se pravi, da jih lahko potem mi pogledamo, ne samo v PDF. To je to.
Malce nenavaden predlog, ampak… / smeh/ Dobro.  Prehajamo na glasovanje o prvem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na glasovanje o drugem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Spoštovane kolegice in kolegi, naj vas obvestim, da prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANOV ODBORA.  / oglašanje v ozadju, smeh/ Malo pozornosti bi še prosil. Izvolite, kolega Mahnič.
Ena kratka zadeva, ki sicer sega še v prejšnji mandat. Takrat, ko smo se pogovarjali o Zakonu o divjadi in lovstvu, ko se je predlagalo, da se ta koncesija, ki jo lovske družine plačujejo in se potem razdeli, da 50 % tega denarja ostane državi, 50 % pa gre občini, da se to poviša, ste rekli, da nekatere občine ne upoštevajo zakona. To se pravi, da je to namenski prihodek, ki se mora potem tudi uporabiti kot namenski izdatek. To je bilo, mislim, da eno leto nazaj in nobenega odgovora s strani vašega ministrstva še nisem prejel; res je, da so bile vmes volitve. Tako bi prosil, glede na to, da ste takrat občine direktno obdolžili - kaj je bil tisti državni sekretar, prejšnji, / oglašanje v ozadju/ tako, gospod Podgoršek -, da nekatere občine kršijo zakon. In bi prosil za odgovor, kako je s tem, no, ker nismo dobili nobenega odgovora.
Hvala za vaše vprašanje.  Boste odgovorili, gospa državna sekretarka, ali boste pripravili… / oglašanje v ozadju/ Boste pisni odgovor dali, dobro. Dobili boste pisni odgovor.  Še kolega Ivanuša, izvolite.
Hvala za besedo.  Imam dve vprašanji, lahko mi tudi pisno odgovorite, če tu ne boste mogli takoj odgovoriti. Prvo vprašanje, da mi daste naslov za sektor mlekarstvo, sektor perutninarstvo pa sektor govedoreja, kateri so uradni naslovi teh sektorjev. To je prvo vprašanje.  Drugo vprašanje pa je naslednje. Že 26. februarja sem na Odboru za kmetijstvo ministrici postavil vprašanje glede zakonodaje o rastlinjakih. Državni sekretar dr. Podgoršek je vodil te pogovore. Ona je takrat obljubila, tu bi naj šlo za spremembo uredbe z MOP, se pravi, da bi to šlo v enostavne objekte, ker je ta gradbena zakonodaja zdaj predraga. Se pravi, ti komunalni prispevki in tako dalje, vse to se je dvignilo. In je rekla, da bo tisti teden po 26. februarju, da je dogovorjena z gospodom Lebnom, ministrom. Žal se je minister zamenjal v tem času, pa me zanima, kje je ta stvar zdaj zastala, ali se kaj dela na tem ali ne, glede spremembe te uredbe. Hvala lepa.
Hvala tudi vam, gospod Ivanuša.  Boste odgovorili, gospa državna sekretarka. Bom dal še kolegu Koražiji besedo, ker ima še eno pobudo oziroma vprašanje za gospo državno sekretarko. Izvolite.
Nanaša se na sklepa, ki smo ju prej sprejeli. V Levici si želimo, da bi ta dva dokumenta z 92 stranmi dobili v Word DOC oziroma DOCX formatu na vpogled.  Hvala.
V redu. Torej, kolikor sem razumel, želi gospod Koražija drugi sklep oziroma oba sklepa v teh formatih… / oglašanje v ozadju/ Poročilo? Poročilo. Torej, predvsem gre tu za drugi sklep: »Odbor poziva Ministrstvo za   (nadaljevanje) kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pripravi poročilo o opravljeni analizi, študiji glede posledic za omejitev ali prepoved gensko spremenjenih rastlin in ga v roku enega meseca predstavi odboru.« To želite imeti točno v teh formatih, ki ste jih opisali? / Oglašanje iz dvorane/ Ja. Lahko še enkrat omenite, da si gospa državna sekretarka zapiše, DOC. Izvolite.
Format DOC pod DOCX. Tako da…
Izvolite. Mislim, da vem zaradi česar to želite. Želite narediti forenzično preiskavo teh dokumentov, po vsej verjetnosti, kot inženir vem točno kaj želite.  Torej še kakšna pobuda, vprašanje članic in članov tega odbora? V kolikor ni, se vam zahvaljujem za vsa vprašanja in pobude za torej… / oglašanje iz dvorane/ Ja, izvolite. Katerega približno?
Tanja Strniša
Nisem razumela vprašanja naslove sektorjev, ker ne vem, kaj je mišljeno. Sektorski odbor za promocijo ali je mišljeno – kakšen naslov sektorjev? / Oglašanje iz dvorane/.  PREDSEDNIK FRANC BREZNIK: Samo malo. Prijavite se kolega Ivanuša. Vklopite si mikrofon.
Tanja Strniša
Nisem razumela vprašanja.
Izvolite.
Ja, govorimo o tem sektorju, o katerem je včeraj gospod Židan govoril, ki so se sami odločili. Se pravi sektor govedoreja, sektor perutninarstvo in mlekarstvo. Uradni njihovi naslovi me zanimajo, pa nič drugega.  Hvala lepa. / Oglašanje iz dvorane/ Tudi to, hvala.
Dobro. Upam, da smo razjasnili vse dileme. Odgovore tiste, ki jih niste dobili, je obljubila državna sekretarka, da jih dobite v najkrajšem času v pismeni obliki. Tudi vi kolega Koražija dobiti v tej elektronski obliki poročilo. Torej s tem zaključujem to točko in 9. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsem prisotnim se zahvaljujem za udeležbo in razpravo!
…konkretni, pa se držali teme. verjamem, da želite priti sedaj na temo, ampak na žalost sem na začetku opozoril, da gospa Tanja Strniša ima še službene obveznosti in bi želel, da lahko odgovori, da dobi še besedo danes. Toliko samo da veste, moj namen nadaljevanja te seje. Izvolite.