Spoštovane kolegice, kolegi, dobro jutro, lep pozdrav vsem.
Pričenjam 28. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo s pooblastilom naslednje članice in člani oziroma poslanke in poslanci. Tako sem prejel opravičilo za poslanca Andreja Kosija, hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednji: poslanec Jernej Žnidaršič nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec magister Darko Krajnc nadomešča poslanca Dušana Stojanović, poslanka magistra Tamara Kozlovič nadomešča poslanko Tamara Vonta in pa poslanec Aleš Rezar nadomešča poslanca Lenarta Žavbija.
Lepo pozdravljam vse navzoče!
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli tudi predlog dnevnega reda seje odbora, in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen tak dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.
Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI - POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO ALBANIJO O ZAPOSLOVANJU IN SOCIALNEM ZAVAROVANJU.
Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, objavljeno pa je tudi zaprosilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 19. 4. 2005 za čimprejšnjo obravnavo pobude. Za dopolnilno obrazložitev najprej dajem besedo gospodu Igorju Feketiji, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvolite.
Spoštovane kolegice, kolegi, dobro jutro, lep pozdrav vsem.
Pričenjam 28. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo s pooblastilom naslednje članice in člani oziroma poslanke in poslanci. Tako sem prejel opravičilo za poslanca Andreja Kosija, hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednji: poslanec Jernej Žnidaršič nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec magister Darko Krajnc nadomešča poslanca Dušana Stojanović, poslanka magistra Tamara Kozlovič nadomešča poslanko Tamara Vonta in pa poslanec Aleš Rezar nadomešča poslanca Lenarta Žavbija.
Lepo pozdravljam vse navzoče!
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli tudi predlog dnevnega reda seje odbora, in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen tak dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.
Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI - POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO ALBANIJO O ZAPOSLOVANJU IN SOCIALNEM ZAVAROVANJU.
Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, objavljeno pa je tudi zaprosilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 19. 4. 2005 za čimprejšnjo obravnavo pobude. Za dopolnilno obrazložitev najprej dajem besedo gospodu Igorju Feketiji, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvolite.
Igor FeketijaDobro jutro. Najprej hvala za sklic te izredne seje.
Torej sprejeto strategijo Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja se je država zavezala, da bo preučila možnosti za sklepanje novih dvostranskih sporazumov o zaposlovanju in socialnem zavarovanju s tretjimi državami. Tovrstni sporazumi imajo več prednosti.
Prvič, z njimi vzpostavljamo organiziran in nadzorovan način posredovanja delovne sile v obeh smereh. Obseg delovnih migracij med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo je trenutno relativno skromen. Število izdanih soglasij k enotnemu dovoljenju za albanske državljane je iz 99 v letu 2020 naraslo na 290 v letu 2024, torej med slabimi 150 tisoč tujih tujimi državljani, ki ta trenutek tvorijo del slovenske delovno aktivne populacije oziroma delovno aktivne populacije v Sloveniji je delež albanskih državljanov relativno skromen. Ne glede na to pa zaradi geografske bližine sorazmerne komplementarnosti trgov dela, Republika Albanija ima približno 12 odstotno brezposelnost in pa približevanje Albanije Evropski uniji ocenjujemo, da je smiselno okrepiti sodelovanje tudi s sklenitvijo sporazuma o zaposlovanju in socialni varnosti s to republiko. Organiziran način posredovanja in zaposlovanja delovne sile onemogoči sporne prakse delodajalcev, ki zaposlujejo delavce migrante preko različnih posrednikov. Velikokrat to počnejo na račun zmanjšanja obsega oziroma celo načrtovanega kršenja njihovih osnovnih delovnih pravic, kar posledično zmanjšuje tudi pravice domače lokalne delovne sile. Sporazum namreč omogoča tudi predhodno preverjanje delodajalca s strani službe za zaposlovanje v Sloveniji, ki posredovanje zavrne, če gre za nesolidnega delodajalca oziroma, če je ta kršitelj delovno pravne zakonodaje. Sklenjen sporazum bo torej omogočil regulacijo zakonitih migracijskih tokov na urejen, dogovorjen način, ki bo temeljil na tesnem sodelovanju med pristojnimi izvajalci, torej zavodi za zaposlovanje. Na podlagi preteklih izkušenj s sporazumi, ki jih že imamo sklenjenih z Bosno in Hercegovino in Republiko Srbijo, lahko upravičeno trdimo, da takšno sodelovanje poteka dobro, brez večjih zapletov. To je torej osnovni interes za sklepanje sporazuma z vidika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Drugič, delovne migracije so naša realnost in naše gospodarstvo izkazuje potrebe po delovni sili in torej kontrolirano priseljevanje ima korist tudi za gospodarstvo. Kljub nekaterim težavam v albanskem gospodarskem okolju, ki pa se s približevanjem Albanije v Evropski uniji, Albanija ima status kandidatke od leta 2014. Nedavno je odprla drugi pogajalski sklop v pridružitvenem procesu. Torej se stanje tam izboljšuje. Slovenija beleži rast blagovne menjave, od leta 2018 se je ta več kot podvojila in na albanskem trgu so prisotna številna slovenska podjetja, na primer Mik Celje, krka Cetis. Dotcom, Intereuropa, Bisol, Actual IT, torej tudi nekatere visokotehnološke firme. Sodelovanje poteka tudi na področju gozdarstva, digitalizacije, civilne zaščite, kmetijstva, turizma in energetike.
Tretjič, sporazum utrjuje tudi mednarodne vezi, torej ima svojo vrednost z vidika mednarodnih odnosov. Premier Albanije je obiskal Slovenijo oktobra 2020, takrat opravil delovni sestanek s takratnim premierjem. Predsednica Republike Slovenije je maja 2024 obiskala Albanijo, premier Albanije se je udeležil lanskoletnega blejskega strateškega foruma, torej se utrjujejo tudi mednarodne vezi, ki so, verjamem, da, v balkanskem prostoru pomembne.
In četrtič, ker predviden sporazum vsebuje tudi določbe o koordinaciji nekaterih sistemov socialne varnosti, bomo s tem sporazumom zagotovilo, da se delavci, ki del svoje delovne dobe pridobijo v več različnih državah in posledično v več državah tudi plačujejo prispevke za socialno varnost in na tej podlagi pridobijo določene pravice, torej, da zaradi tega ne bodo oškodovani pri svojih pravicah iz socialnega zavarovanja. S tega vidika so sporazumi najpomembnejši predvsem za področje pokojninskega zavarovanja, ker se urejajo seštevanje obdobij zavarovanja. S predvidenim sporazumom pa bo urejen tudi položaj napotenih delavcev, to je tudi pač interes Republike Slovenije.
Omenjena podjetja napotujejo svoje delavce na albanski trg, kar bo reguliralo in olajšalo morebitno čezmejno izvajanje storitev s strani ponudnikov storitev s sedežem v obeh državah. Torej, s tem sporazumom urejamo migracijske tokove, omogočamo potencialni vir delovne sile, preprečujemo prikrajšanje delavcev, ki so delali v več državah, za njihove pravice iz zavarovanj in utrjujemo mednarodne odnose in zato, spoštovani člani Odbora za zunanjo politiko, glede na navedeno prosim za potrditev pobude za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo. To nam bo dalo mandat, da začnemo formalna pogajanja, seveda pa bo tudi končni sporazum, ki ga dosežemo, predmet ratifikacije. Hvala.
Igor FeketijaDobro jutro. Najprej hvala za sklic te izredne seje.
Torej sprejeto strategijo Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja se je država zavezala, da bo preučila možnosti za sklepanje novih dvostranskih sporazumov o zaposlovanju in socialnem zavarovanju s tretjimi državami. Tovrstni sporazumi imajo več prednosti.
Prvič, z njimi vzpostavljamo organiziran in nadzorovan način posredovanja delovne sile v obeh smereh. Obseg delovnih migracij med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo je trenutno relativno skromen. Število izdanih soglasij k enotnemu dovoljenju za albanske državljane je iz 99 v letu 2020 naraslo na 290 v letu 2024, torej med slabimi 150 tisoč tujih tujimi državljani, ki ta trenutek tvorijo del slovenske delovno aktivne populacije oziroma delovno aktivne populacije v Sloveniji je delež albanskih državljanov relativno skromen. Ne glede na to pa zaradi geografske bližine sorazmerne komplementarnosti trgov dela, Republika Albanija ima približno 12 odstotno brezposelnost in pa približevanje Albanije Evropski uniji ocenjujemo, da je smiselno okrepiti sodelovanje tudi s sklenitvijo sporazuma o zaposlovanju in socialni varnosti s to republiko. Organiziran način posredovanja in zaposlovanja delovne sile onemogoči sporne prakse delodajalcev, ki zaposlujejo delavce migrante preko različnih posrednikov. Velikokrat to počnejo na račun zmanjšanja obsega oziroma celo načrtovanega kršenja njihovih osnovnih delovnih pravic, kar posledično zmanjšuje tudi pravice domače lokalne delovne sile. Sporazum namreč omogoča tudi predhodno preverjanje delodajalca s strani službe za zaposlovanje v Sloveniji, ki posredovanje zavrne, če gre za nesolidnega delodajalca oziroma, če je ta kršitelj delovno pravne zakonodaje. Sklenjen sporazum bo torej omogočil regulacijo zakonitih migracijskih tokov na urejen, dogovorjen način, ki bo temeljil na tesnem sodelovanju med pristojnimi izvajalci, torej zavodi za zaposlovanje. Na podlagi preteklih izkušenj s sporazumi, ki jih že imamo sklenjenih z Bosno in Hercegovino in Republiko Srbijo, lahko upravičeno trdimo, da takšno sodelovanje poteka dobro, brez večjih zapletov. To je torej osnovni interes za sklepanje sporazuma z vidika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Drugič, delovne migracije so naša realnost in naše gospodarstvo izkazuje potrebe po delovni sili in torej kontrolirano priseljevanje ima korist tudi za gospodarstvo. Kljub nekaterim težavam v albanskem gospodarskem okolju, ki pa se s približevanjem Albanije v Evropski uniji, Albanija ima status kandidatke od leta 2014. Nedavno je odprla drugi pogajalski sklop v pridružitvenem procesu. Torej se stanje tam izboljšuje. Slovenija beleži rast blagovne menjave, od leta 2018 se je ta več kot podvojila in na albanskem trgu so prisotna številna slovenska podjetja, na primer Mik Celje, krka Cetis. Dotcom, Intereuropa, Bisol, Actual IT, torej tudi nekatere visokotehnološke firme. Sodelovanje poteka tudi na področju gozdarstva, digitalizacije, civilne zaščite, kmetijstva, turizma in energetike.
Tretjič, sporazum utrjuje tudi mednarodne vezi, torej ima svojo vrednost z vidika mednarodnih odnosov. Premier Albanije je obiskal Slovenijo oktobra 2020, takrat opravil delovni sestanek s takratnim premierjem. Predsednica Republike Slovenije je maja 2024 obiskala Albanijo, premier Albanije se je udeležil lanskoletnega blejskega strateškega foruma, torej se utrjujejo tudi mednarodne vezi, ki so, verjamem, da, v balkanskem prostoru pomembne.
In četrtič, ker predviden sporazum vsebuje tudi določbe o koordinaciji nekaterih sistemov socialne varnosti, bomo s tem sporazumom zagotovilo, da se delavci, ki del svoje delovne dobe pridobijo v več različnih državah in posledično v več državah tudi plačujejo prispevke za socialno varnost in na tej podlagi pridobijo določene pravice, torej, da zaradi tega ne bodo oškodovani pri svojih pravicah iz socialnega zavarovanja. S tega vidika so sporazumi najpomembnejši predvsem za področje pokojninskega zavarovanja, ker se urejajo seštevanje obdobij zavarovanja. S predvidenim sporazumom pa bo urejen tudi položaj napotenih delavcev, to je tudi pač interes Republike Slovenije.
Omenjena podjetja napotujejo svoje delavce na albanski trg, kar bo reguliralo in olajšalo morebitno čezmejno izvajanje storitev s strani ponudnikov storitev s sedežem v obeh državah. Torej, s tem sporazumom urejamo migracijske tokove, omogočamo potencialni vir delovne sile, preprečujemo prikrajšanje delavcev, ki so delali v več državah, za njihove pravice iz zavarovanj in utrjujemo mednarodne odnose in zato, spoštovani člani Odbora za zunanjo politiko, glede na navedeno prosim za potrditev pobude za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo. To nam bo dalo mandat, da začnemo formalna pogajanja, seveda pa bo tudi končni sporazum, ki ga dosežemo, predmet ratifikacije. Hvala.
Hvala lepa, sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Ja, kolega Premik, izvolite.
Hvala lepa, sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Ja, kolega Premik, izvolite.
Osebno vsekakor podpiram sklenitev takšnih sporazumov, posebej tole pobudo za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo. Vemo pač, kot je tudi državni sekretar povedal, da gre za relativno bližino, geografsko, in vemo tudi, da se tradicionalni bazen, od koder črpamo delovno silo, torej države bivše Jugoslavije, počasi prazni, tako da je treba na ta način razširiti pač našo tako imenovano interesno sfero.
Vemo, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje delovne sile in jasno, taki sporazumi širijo možnost zaposlovanja, še posebej visoke kvalificirane delovne sile, ker vemo, da v glavnem tudi na tem področju nam zelo, zelo primanjkuje strokovnjakov. Zdaj, glede na to, da zaenkrat, ko smo poslušali državnega sekretarja, gre tukaj za relativno majhno število teh delavcev, še posebej tudi naših, ki so zaposleni, ker gre za recipročen sporazum, vendar me tukaj zanima, glede na to, da bo ta problem našega, našega trga dela se ne bo umiril, ampak bo postal čedalje večji, koliko teh sporazumov je dejansko že podpisano pa koliko teh sporazumov je še v delu. Pa tudi to, ali gre tukaj za pobudo Slovenije ali gre tukaj za pobudo tudi teh držav, ki imajo verjetno problem, slišali smo o stopnji brezposelnosti, ali te pobude prihajajo tudi iz drugih držav? Hvala.
Osebno vsekakor podpiram sklenitev takšnih sporazumov, posebej tole pobudo za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo. Vemo pač, kot je tudi državni sekretar povedal, da gre za relativno bližino, geografsko, in vemo tudi, da se tradicionalni bazen, od koder črpamo delovno silo, torej države bivše Jugoslavije, počasi prazni, tako da je treba na ta način razširiti pač našo tako imenovano interesno sfero.
Vemo, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje delovne sile in jasno, taki sporazumi širijo možnost zaposlovanja, še posebej visoke kvalificirane delovne sile, ker vemo, da v glavnem tudi na tem področju nam zelo, zelo primanjkuje strokovnjakov. Zdaj, glede na to, da zaenkrat, ko smo poslušali državnega sekretarja, gre tukaj za relativno majhno število teh delavcev, še posebej tudi naših, ki so zaposleni, ker gre za recipročen sporazum, vendar me tukaj zanima, glede na to, da bo ta problem našega, našega trga dela se ne bo umiril, ampak bo postal čedalje večji, koliko teh sporazumov je dejansko že podpisano pa koliko teh sporazumov je še v delu. Pa tudi to, ali gre tukaj za pobudo Slovenije ali gre tukaj za pobudo tudi teh držav, ki imajo verjetno problem, slišali smo o stopnji brezposelnosti, ali te pobude prihajajo tudi iz drugih držav? Hvala.
