Dobro jutro vsem skupaj!

Začenjam 35. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so upravičeni in se seje ne morejo udeležiti: kolegica Iva Dimic in pa kolega Andrej Hoivik, potem pa še s pooblastili kot nadomestni člani namesto Ive Dimic sodeluje kolega Jožef Horvat. To je to.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - KRŠITVE ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA TER ZAKONA O VOLILNI IN REFERENDUMSKI KAMPANJI S STRANI RTV SLOVENIJA.

Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka je dne 8. 5. 2025 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo, z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Vabljeni k točki dnevnega reda pa so razvidni iz sklica.

Besedo v imenu predlagatelja zahteve dajem tokrat lolegici Alenki Jeraj, ker predlagatelja še ni.

Izvolite.

Dobro jutro vsem skupaj!

Začenjam 35. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so upravičeni in se seje ne morejo udeležiti: kolegica Iva Dimic in pa kolega Andrej Hoivik, potem pa še s pooblastili kot nadomestni člani namesto Ive Dimic sodeluje kolega Jožef Horvat. To je to.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - KRŠITVE ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA TER ZAKONA O VOLILNI IN REFERENDUMSKI KAMPANJI S STRANI RTV SLOVENIJA.

Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka je dne 8. 5. 2025 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo, z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Vabljeni k točki dnevnega reda pa so razvidni iz sklica.

Besedo v imenu predlagatelja zahteve dajem tokrat lolegici Alenki Jeraj, ker predlagatelja še ni.

Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem!

Mi smo se odločili za sklic te seje zaradi kršitev Zakona o RTV po naši oceni in zakona o volilni in referendumski kampanji, kar je očitno ugotovil tudi inšpektor. RTV Slovenija ima kot javni zavod, ki je financiran z davkoplačevalskim denarjem, zakonsko obvezo. V njegovih členih to jasno piše, da deluje v javnem interesu, zagotavlja uravnotežene in pluralne informacije ter mora spoštovati pravico državljanov do celovitega informiranja. Vendar pa so dogodki v oddajah Politično in Dnevnik ter praksa skrajšanja referendumske kampanje pokazala na sistematično nespoštovanje teh načel, kar po našem mnenju ogroža demokratične standarde in zaupanje javnosti v inštitucije.

Poleg tega je odziv inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije na prijavo državljana Blaža Babiča razkril pravne vrzeli, ki onemogočajo učinkovito ukrepanje ob takšnih kršitvah in te kršitve bom tudi v nadaljevanju omenila. Prvič, kršitev pravice javnosti do informiranja. Dne 27. aprila 2025 ob 19.10 je bila na prvem programu RTV Slovenija predvajana oddaja Politično z voditeljico Tanjo Gobec. ki je v času uradne referendumske kampanje obravnavala zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. V oddajo sta bila povabljena dva gosta, ki sta izrazila jasno stališče proti referendumu in predlagateljem, pri čemer ni bila zagotovljena uravnotežena predstavitev mnenj. Običajno je ta oddaja soočenje mnenj, se je pa že tudi v preteklosti kdaj zgodilo, da temu ni bilo tako ali pa, torej, da sta bila vabljena dva gosta z enako svetovno nazorskim prepričanjem, namesto, da bi pač bilo soočenje mnenj.

Zakon, Zakon o RTV Slovenija v 3. členu določa, da je temeljna naloga RTV Slovenija opravljanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, kar vključuje zagotavljanje pravice javnosti do informiranja. Ta pravica je v času referendumske kampanje ključna, saj državljani potrebujejo celovite in uravnotežene informacije, da lahko sprejmejo informirano odločitev na referendumu. Enostransko poročanje v oddaji Politično, kjer je bilo predstavljeno zgolj stališče proti referendumu neposredno krši to pravico.

V SDS ocenjujemo, da je na splošno premalo informacij o načinu volitev, o možnostih predčasnih volitev in tako naprej, tudi, kaj pomeni na primer naknadni zakonodajni referendum, ker vemo, da pač moramo ves čas državljane v tem smislu izobraževati, povečevati aktivnost. Vemo, da imamo, da je Slovenija po udeležbi na volitvah in referendumih v primerjavi z drugimi državami Evropske unije na repu oziroma smo slabi, kar pomeni in bi pričakovala, da tukaj RTV opravlja svojo vlogo bistveno bolje, kot vidimo, da jo.

Oddaja Politično je vsebovala elemente politične propagande, kar je v nasprotju z 10. členom RTV Slovenija, ki prepoveduje politično propagando zunaj okvirov, določenih z zakonodajo. Tako po našem mnenju enostransko predstavljanje mnenj v oddaji ni le kršilo načela pluralnosti, ampak je tudi onemogočilo javnosti, da bi se seznanila z različnimi stališči o referendumskem vprašanju, kar je seveda bistveno za izvrševanje njene demokratične pravice do odločanja. Torej, če ljudje niso informirani, če nimajo celostnih informacij, potem se težje odločajo ali pa se sploh ne odločajo oziroma ne gredo na volitve.

Drugič, skrajšanje referendumske kampanje. Še bolj zaskrbljujoča je praksa RTV Slovenija, da je referendumsko kampanjo skrajšala na zgolj dva tedna, kar je neposredna kršitev pravice javnosti do informiranja in določb Zakona o volilni in referendumski kampanji. Namreč, v 6. členu tega zakona je določeno, da mora RTV Slovenija v času referendumske kampanje zagotoviti enakopraven programski čas za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju. Skrajšanje kampanje na dva tedna pomeni, da javnost ni imela zadostnega časa za seznanitev z vsemi vidiki referendumskega vprašanja, kar je še posebej problematično v luči enostranskega poročanja v oddaji Politično.

Razumemo, da je bil referendum razpisan hitro, da je bilo malo časa, ampak kljub temu ima pač RTV določila, ki jih mora spoštovati in referendumska kampanja mora trajati toliko, kolikor je zagotovljeno z zakonom. Vemo, da je bilo prepozno objavljeno, kako in na kakšen način bo RTV pokrivala referendumske dogodke. Referendumska kampanja je čas, ko morajo državljani imeti možnost dostopa do raznolikih informacij, da lahko oblikujejo svoje stališče. Skrajšanje kampanje s strani RTV pa je to seveda onemogočilo, onemogočilo izvedbo poglobljenih razprav, soočenj in oddaj, ki bi omogočile pluralno predstavitev stališč, kot sem povedala tudi nekaj splošnih informacij o volitvah, o volitvah, o referendumih in podobno.

Namesto tega je javna televizija z enostranskim poročanjem in omejitvijo časovnega okvira kampanje aktivno posegla v pravico javnosti do informiranja, kar je nesprejemljivo za institucijo, ki je financirana z javnimi sredstvi in ima zakonsko obvezo delovati v javnem interesu. Kršitev pravice javnosti do informiranja in skrajšanja referendumske kampanje imata daljnosežne posledice za demokratične procese. Vemo, da je referendum neposredno oblika izražanja volje ljudstva, zato je ključno, da so ljudje, državljani, ustrezno informirani o vseh vidikih vprašanja, o katerem odločajo. Enostransko poročanje in omejitev časovnega okvira kampanje lahko vplivata tudi na izid referenduma, saj javnost ni imela možnost seznaniti se z različnimi stališči, kar po našem mnenju spodkopava legitimnost demokratičnega procesa. Poleg tega takšno ravnanje RTV Slovenija spodbuja nezaupanje v javne institucije, kar dolgoročno ogroža družbeno kohezijo in zaupanje v pravno državo. Tudi sami se soočate s tem in s stalnimi pozivi o neplačevanju prispevka in podobno, tudi zaradi tega, ker pač ljudje vašim informacijam ne zaupajo.

Pluralnost javne televizije je temelj demokratične družbe, saj zagotavlja, da so vsi glasovi slišani in da javnost prejme uravnotežene informacije. RTV Slovenija ima kot javni zavod posebno odgovornost, da deluje v interesu vseh državljanov, ne glede na njihova politična prepričanja. Kršitve, kot so bile ugotovljene v oddaji Politično in praksa skrajšanja referendumske kampanje, kažejo na sistematično nespoštovanje teh načel, kar ogroža vlogo javne televizije kot nevtralnega posrednika informacij.

Tretje, zavajanje javnosti v oddaji Dnevnik, poleg kršitev oddaj Politično, RTV Slovenija v oddaji Dnevnik zavajala javnost napačno navedbo, da trenutni zakon o zaslužnih dodatkih k pokojnini ne omogoča uvida v seznam upravičencev. Spletni časopis, ki ga vodi samostojni novinar Peter Jančič, je objavil seznam upravičencev do dodatkov za posebne zasluge k pokojnini, ki ga je, kot navaja, brez zapletov pridobil. Na seznamu je 79 prejemnikov, ki so leta 2022 povprečno prejeli 8 tisoč 485 evrov in 57 dedičev, ki so povprečno prejeli 4 tisoč 362 evrov. Kljub temu, da so ti podatki javno dostopni, je RTV Slovenija v oddaji Dnevnik trdila, da takšen seznam ni dostopen, kar kaže na očitno nepripravljenost javne televizije, da bi pridobila te podatke in jih delila z javnostjo. Še nekaj drugih informacij je bilo podanih, zavajajoče ali pa nepopolno in takšno zavajanje javnosti je nedopustno, saj RTV Slovenija, ki jo financirajo davkoplačevalci, namerno prikriva informacije, ki so ključne za razumevanje javnih politik. Kot je sistem dodatkov k pokojnini. Zavajanje. Oddaji Dnevnik dodatno poudarja sistemski problem znotraj RTV Slovenija, ki se odraža v pomanjkanju transparentnosti in odgovornosti. Javna televizija bi morala biti zgled novinarske etike, ne pa vir dezinformacij, ki zavajajo javnost in spodkopavajo njeno zaupanje v medije. v nasprotnem primeru ne moremo več govoriti o javni televiziji, ampak o mediju, ki je podrejen vladajoči koaliciji oziroma podaljšek politike.

Četrtič, odziv inšpektorja za kulturo in medije. Državljan Blaž Babič je 27. aprila 2025 na Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije vložil prijavo, v kateri je opozoril na kršitve v oddaji Politično in na skrajšanje referendumske kampanje s strani RTV Slovenija. Inšpektor magister Aleksander Vidmar, višji svetnik, je 6. maja 2025 podal odgovor, ki ga v odgovoru podal naslednje, citiram: spoštovani gospod Babič, dne 27. 4. 2025 ste na Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije naslovili prijavo, v kateri ste opozorili na domnevne kršitve. Oddaji Politično, ki je bila na sporedu v času trajanja uradne referendumske kampanje, v njej pa je bilo predstavljeno le eno mnenje. Nadalje pa ste opozorili še na dejstvo, da RTV Slovenija krši pravico do informiranja s skrajševanjem referendumske kampanje na zgolj dva tedna. Kot pristojni inšpektor sem preveril navedbe v prijavi in ugotovil, da obe trditvi držita. Na podlagi ogleda sporne oddaje sem potrdil domnevo, da vsebina oddaje Politično s Tanjo Gobec, ki je bila na sporedu prvega programa RTV Slovenija v nedeljo, 27. aprila 2025, ob 19 10. uri, ni bila v skladu z določbami Zakona o volilni in referendumski kampanji in ni bila v skladu z določbami Zakona o Radioteleviziji Slovenija, vendar pa sem obenem ugotovil, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za vodenje postopka inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku, zato vas obveščam, da postopek po tej prijavi na inšpektoratu ne bo uveden. Veljavni predpisi na tem področju so namreč precej ohlapni. Zakon o referendumski kampanji v drugem odstavku 6. člena le napotuje na določbe Zakona o RTV, ki ureja politično propagando v programih rtv Slovenija. Zakon o RTV Slovenija pa inšpekcijskih določb sploh nima in vsebuje le eno kazensko določbo, ki obravnava kršitev volilne kampanje, pa še to le v zvezi z objavo pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Pri vseh ostalih določbah Zakona o RTV gre le za določbe napotilne narave, saj zakon v nadaljevanju zanje ne določa nobenega ukrepa ali sankcije. V pravnem smislu gre za primer tako imenovane nepopolne pravne norme, za kršitev katere ni predpisana sankcija in s tem ni podana podlaga za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja. Ne glede na to sem vodstvo RTV Slovenija poslal preventivno opozorilo, v katerem sem jih opozoril na ugotovljeno nepravilnost in jih pozval, naj se takim praksam v bodoče izogibajo. Konec citata magistra Aleksandra Vidmarja, inšpektorja. Inšpektor je torej po ogledu sporne oddaje in pregledu navedb v prijavi potrdil naslednje: prvič, da oddaja Politično z dne 27. aprila 2025 ni bila v skladu z določbami Zakona o volitvah in referendumski kampanji in Zakona o RTV, saj je predstavljala le eno mnenje in ni zagotovila uravnoteženega poročanja, kar je kršilo pravico javnosti do informiranja in načelo pluralnosti. Inšpektor je potrdil, da je oddaja vsebovala elemente politične propagande, kar je v nasprotju z 10. členom Zakona o RTV, ter da je enostransko poročanje kršilo 6. člen Zakona o volitvah in referendumski kampanji, ki zahteva enakopravno predstavitev mnenj v času referendumske kampanje.

In drugič, RTV Slovenija je s krajšanjem referendumske kampanje na zgolj dva tedna, dodatno kršila pravico javnosti do informiranja. Inšpektor je ugotovil, da takšna praksa ni v skladu z določbami Zakona o RTV, ki opredeljuje javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti. In tudi, da je v nasprotju z Zakonom o volilni in referendumski kampanji, ki določa obveznosti rtv Slovenija v času referendumske kampanje. Kljub jasnim ugotovitvam kršitev je inšpektor poudaril, da v tem primeru ni pravne podlage za vodenje inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku. Kot razloge je navedel, da so veljavni predpisi na tem področju precej ohlapni. Zakon o volitvah in referendumski kampanji v drugem odstavku 6. člena napotuje na določbe RTV Slovenija, Zakon o RTV Slovenija, ki ureja politično propagando, vendar Zakon o RTV Slovenija nima inšpekcijskih določb, ki bi omogočile sankcioniranje kršitev. v Zakonu o RTV pa, kot rečeno, imamo le eno kazensko določbo, peti odstavek 12. člena, ki se nanaša na kršitev volilne kampanje v zvezi z objavo pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Ta določba ne zajema referendumskih kampanj, kar pomeni, da ni pravne podlage za sankcioniranje, vendar vemo, da se vedno, kadar ni kaj posebej določeno, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za podobno situacijo, torej za volitve. Kar pomeni, da bi jo lahko uporabljali tudi za referendum.

Pri drugih določbah Zakona o rtv, to govorimo seveda o novem zakonu, ne in je to umanjkalo, gre za tako imenovane nepopolne pravne norme, saj zakon ne predvideva nobenih ukrepov ali sankcij za njihovo kršitev. Inšpektor je to označil kot pravno vrzel, ki onemogoča ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja. Kljub nezmožnosti formalnega ukrepanja pa je inšpektor vodstvu RTV poslal opozorilo in jih na to pač opozoril. Vemo pa, da opozorilo nima pravne teže in ne zagotavlja, da se podobne kršitve ne bodo ponovile.

Prijavitelj Blaž Babič je v svojem komentarju izpostavil, da je takšen odziv zaskrbljujoč, saj je prvič slišal za ohlapnost zakonodaje na področju volilnih in referendumskih kampanj. Vemo, da je kar velikokrat kdo sankcioniran in kaznovan. Prav tako je opozoril, da bi morale biti referendumske kampanje obravnavane enako kot volitve volilne v smislu 12. člena Zakona o RTV. Seveda je pa potrebno pri tem uporabiti tudi 257. člen Kazenskega zakonika, ki obravnava zlorabo uradnega položaja. Poslanska skupina SDS se strinja z navedbami prijavitelja in poudarja, da je takšna pravna vrzel nesprejemljiva, saj onemogoča zaščito pravice javnosti do informiranja in spodkopava temelje pravne države. Kršitve pravice javnosti do informiranja, skrajšanje referendumske kampanje in zavajanje javnosti v oddajah Politično in Dnevnik s strani RTV Slovenija. Predstavljajo resno grožnjo demokratičnim procesom in zaupanju javnosti v inštitucije.

Še enkrat poudarjamo, da je pravica javnosti do celovitega in uravnoteženega informiranja temelj pravne države, ki ga je treba brezpogojno ščititi. Prav tako je nesprejemljivo, da Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije kljub ugotovljenim kršitvam nima pravnih orodij za ukrepanje, kar zahteva nujne zakonodajne spremembe.orodij Zato smo sklicali sejo in zato tudi predlagamo, da Odbor za kulturo po končani razpravi sprejme naslednje sklepe: Prvič: "Odbor za kulturo poziva pristojne organe, da uvedejo prekrškovni postopek zoper Javni zavod RTV Slovenija in njeno odgovorno osebo zaradi kršitve Zakona o volilni in referendumski kampanji ter Zakona o Radioteleviziji Slovenija. preverijo namen ravnanja, vse okoliščine in dejstva ob tem."

Drugič: "Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da prouči možnosti za dopolnitev Zakona o RTV Slovenija in Zakona o volilni in referendumski kampanji z določbami, ki bodo omogočale sankcioniranje kršitev, kot so skrajšanje referendumske kampanje, enostransko poročanje in zavajanje javnosti."

In tretjič: "Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da sproži širšo razpravo o vlogi javnih medijev v demokratični družbi, s poudarkom na pravici javnosti do informiranja."

Torej, mi se sprašujemo, ali je RTV Slovenija pri nekaterih stvareh se držala navodila koalicije, da bojkotira informiranja ljudi o referendumu. In poudarjamo tudi vse kršitve, ki sem jih naštela in predlagamo, da o tem opravimo razpravo. Pričakujemo pa seveda tudi odgovore pristojnih predstavnikov RTV, tudi inšpektorata, če so z nami, tako da toliko za uvod.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem!

Mi smo se odločili za sklic te seje zaradi kršitev Zakona o RTV po naši oceni in zakona o volilni in referendumski kampanji, kar je očitno ugotovil tudi inšpektor. RTV Slovenija ima kot javni zavod, ki je financiran z davkoplačevalskim denarjem, zakonsko obvezo. V njegovih členih to jasno piše, da deluje v javnem interesu, zagotavlja uravnotežene in pluralne informacije ter mora spoštovati pravico državljanov do celovitega informiranja. Vendar pa so dogodki v oddajah Politično in Dnevnik ter praksa skrajšanja referendumske kampanje pokazala na sistematično nespoštovanje teh načel, kar po našem mnenju ogroža demokratične standarde in zaupanje javnosti v inštitucije.

Poleg tega je odziv inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije na prijavo državljana Blaža Babiča razkril pravne vrzeli, ki onemogočajo učinkovito ukrepanje ob takšnih kršitvah in te kršitve bom tudi v nadaljevanju omenila. Prvič, kršitev pravice javnosti do informiranja. Dne 27. aprila 2025 ob 19.10 je bila na prvem programu RTV Slovenija predvajana oddaja Politično z voditeljico Tanjo Gobec. ki je v času uradne referendumske kampanje obravnavala zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. V oddajo sta bila povabljena dva gosta, ki sta izrazila jasno stališče proti referendumu in predlagateljem, pri čemer ni bila zagotovljena uravnotežena predstavitev mnenj. Običajno je ta oddaja soočenje mnenj, se je pa že tudi v preteklosti kdaj zgodilo, da temu ni bilo tako ali pa, torej, da sta bila vabljena dva gosta z enako svetovno nazorskim prepričanjem, namesto, da bi pač bilo soočenje mnenj.

Zakon, Zakon o RTV Slovenija v 3. členu določa, da je temeljna naloga RTV Slovenija opravljanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, kar vključuje zagotavljanje pravice javnosti do informiranja. Ta pravica je v času referendumske kampanje ključna, saj državljani potrebujejo celovite in uravnotežene informacije, da lahko sprejmejo informirano odločitev na referendumu. Enostransko poročanje v oddaji Politično, kjer je bilo predstavljeno zgolj stališče proti referendumu neposredno krši to pravico.

V SDS ocenjujemo, da je na splošno premalo informacij o načinu volitev, o možnostih predčasnih volitev in tako naprej, tudi, kaj pomeni na primer naknadni zakonodajni referendum, ker vemo, da pač moramo ves čas državljane v tem smislu izobraževati, povečevati aktivnost. Vemo, da imamo, da je Slovenija po udeležbi na volitvah in referendumih v primerjavi z drugimi državami Evropske unije na repu oziroma smo slabi, kar pomeni in bi pričakovala, da tukaj RTV opravlja svojo vlogo bistveno bolje, kot vidimo, da jo.

Oddaja Politično je vsebovala elemente politične propagande, kar je v nasprotju z 10. členom RTV Slovenija, ki prepoveduje politično propagando zunaj okvirov, določenih z zakonodajo. Tako po našem mnenju enostransko predstavljanje mnenj v oddaji ni le kršilo načela pluralnosti, ampak je tudi onemogočilo javnosti, da bi se seznanila z različnimi stališči o referendumskem vprašanju, kar je seveda bistveno za izvrševanje njene demokratične pravice do odločanja. Torej, če ljudje niso informirani, če nimajo celostnih informacij, potem se težje odločajo ali pa se sploh ne odločajo oziroma ne gredo na volitve.

Drugič, skrajšanje referendumske kampanje. Še bolj zaskrbljujoča je praksa RTV Slovenija, da je referendumsko kampanjo skrajšala na zgolj dva tedna, kar je neposredna kršitev pravice javnosti do informiranja in določb Zakona o volilni in referendumski kampanji. Namreč, v 6. členu tega zakona je določeno, da mora RTV Slovenija v času referendumske kampanje zagotoviti enakopraven programski čas za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju. Skrajšanje kampanje na dva tedna pomeni, da javnost ni imela zadostnega časa za seznanitev z vsemi vidiki referendumskega vprašanja, kar je še posebej problematično v luči enostranskega poročanja v oddaji Politično.

Razumemo, da je bil referendum razpisan hitro, da je bilo malo časa, ampak kljub temu ima pač RTV določila, ki jih mora spoštovati in referendumska kampanja mora trajati toliko, kolikor je zagotovljeno z zakonom. Vemo, da je bilo prepozno objavljeno, kako in na kakšen način bo RTV pokrivala referendumske dogodke. Referendumska kampanja je čas, ko morajo državljani imeti možnost dostopa do raznolikih informacij, da lahko oblikujejo svoje stališče. Skrajšanje kampanje s strani RTV pa je to seveda onemogočilo, onemogočilo izvedbo poglobljenih razprav, soočenj in oddaj, ki bi omogočile pluralno predstavitev stališč, kot sem povedala tudi nekaj splošnih informacij o volitvah, o volitvah, o referendumih in podobno.

Namesto tega je javna televizija z enostranskim poročanjem in omejitvijo časovnega okvira kampanje aktivno posegla v pravico javnosti do informiranja, kar je nesprejemljivo za institucijo, ki je financirana z javnimi sredstvi in ima zakonsko obvezo delovati v javnem interesu. Kršitev pravice javnosti do informiranja in skrajšanja referendumske kampanje imata daljnosežne posledice za demokratične procese. Vemo, da je referendum neposredno oblika izražanja volje ljudstva, zato je ključno, da so ljudje, državljani, ustrezno informirani o vseh vidikih vprašanja, o katerem odločajo. Enostransko poročanje in omejitev časovnega okvira kampanje lahko vplivata tudi na izid referenduma, saj javnost ni imela možnost seznaniti se z različnimi stališči, kar po našem mnenju spodkopava legitimnost demokratičnega procesa. Poleg tega takšno ravnanje RTV Slovenija spodbuja nezaupanje v javne institucije, kar dolgoročno ogroža družbeno kohezijo in zaupanje v pravno državo. Tudi sami se soočate s tem in s stalnimi pozivi o neplačevanju prispevka in podobno, tudi zaradi tega, ker pač ljudje vašim informacijam ne zaupajo.

Pluralnost javne televizije je temelj demokratične družbe, saj zagotavlja, da so vsi glasovi slišani in da javnost prejme uravnotežene informacije. RTV Slovenija ima kot javni zavod posebno odgovornost, da deluje v interesu vseh državljanov, ne glede na njihova politična prepričanja. Kršitve, kot so bile ugotovljene v oddaji Politično in praksa skrajšanja referendumske kampanje, kažejo na sistematično nespoštovanje teh načel, kar ogroža vlogo javne televizije kot nevtralnega posrednika informacij.

Tretje, zavajanje javnosti v oddaji Dnevnik, poleg kršitev oddaj Politično, RTV Slovenija v oddaji Dnevnik zavajala javnost napačno navedbo, da trenutni zakon o zaslužnih dodatkih k pokojnini ne omogoča uvida v seznam upravičencev. Spletni časopis, ki ga vodi samostojni novinar Peter Jančič, je objavil seznam upravičencev do dodatkov za posebne zasluge k pokojnini, ki ga je, kot navaja, brez zapletov pridobil. Na seznamu je 79 prejemnikov, ki so leta 2022 povprečno prejeli 8 tisoč 485 evrov in 57 dedičev, ki so povprečno prejeli 4 tisoč 362 evrov. Kljub temu, da so ti podatki javno dostopni, je RTV Slovenija v oddaji Dnevnik trdila, da takšen seznam ni dostopen, kar kaže na očitno nepripravljenost javne televizije, da bi pridobila te podatke in jih delila z javnostjo. Še nekaj drugih informacij je bilo podanih, zavajajoče ali pa nepopolno in takšno zavajanje javnosti je nedopustno, saj RTV Slovenija, ki jo financirajo davkoplačevalci, namerno prikriva informacije, ki so ključne za razumevanje javnih politik. Kot je sistem dodatkov k pokojnini. Zavajanje. Oddaji Dnevnik dodatno poudarja sistemski problem znotraj RTV Slovenija, ki se odraža v pomanjkanju transparentnosti in odgovornosti. Javna televizija bi morala biti zgled novinarske etike, ne pa vir dezinformacij, ki zavajajo javnost in spodkopavajo njeno zaupanje v medije. v nasprotnem primeru ne moremo več govoriti o javni televiziji, ampak o mediju, ki je podrejen vladajoči koaliciji oziroma podaljšek politike.

Četrtič, odziv inšpektorja za kulturo in medije. Državljan Blaž Babič je 27. aprila 2025 na Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije vložil prijavo, v kateri je opozoril na kršitve v oddaji Politično in na skrajšanje referendumske kampanje s strani RTV Slovenija. Inšpektor magister Aleksander Vidmar, višji svetnik, je 6. maja 2025 podal odgovor, ki ga v odgovoru podal naslednje, citiram: spoštovani gospod Babič, dne 27. 4. 2025 ste na Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije naslovili prijavo, v kateri ste opozorili na domnevne kršitve. Oddaji Politično, ki je bila na sporedu v času trajanja uradne referendumske kampanje, v njej pa je bilo predstavljeno le eno mnenje. Nadalje pa ste opozorili še na dejstvo, da RTV Slovenija krši pravico do informiranja s skrajševanjem referendumske kampanje na zgolj dva tedna. Kot pristojni inšpektor sem preveril navedbe v prijavi in ugotovil, da obe trditvi držita. Na podlagi ogleda sporne oddaje sem potrdil domnevo, da vsebina oddaje Politično s Tanjo Gobec, ki je bila na sporedu prvega programa RTV Slovenija v nedeljo, 27. aprila 2025, ob 19 10. uri, ni bila v skladu z določbami Zakona o volilni in referendumski kampanji in ni bila v skladu z določbami Zakona o Radioteleviziji Slovenija, vendar pa sem obenem ugotovil, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za vodenje postopka inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku, zato vas obveščam, da postopek po tej prijavi na inšpektoratu ne bo uveden. Veljavni predpisi na tem področju so namreč precej ohlapni. Zakon o referendumski kampanji v drugem odstavku 6. člena le napotuje na določbe Zakona o RTV, ki ureja politično propagando v programih rtv Slovenija. Zakon o RTV Slovenija pa inšpekcijskih določb sploh nima in vsebuje le eno kazensko določbo, ki obravnava kršitev volilne kampanje, pa še to le v zvezi z objavo pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Pri vseh ostalih določbah Zakona o RTV gre le za določbe napotilne narave, saj zakon v nadaljevanju zanje ne določa nobenega ukrepa ali sankcije. V pravnem smislu gre za primer tako imenovane nepopolne pravne norme, za kršitev katere ni predpisana sankcija in s tem ni podana podlaga za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja. Ne glede na to sem vodstvo RTV Slovenija poslal preventivno opozorilo, v katerem sem jih opozoril na ugotovljeno nepravilnost in jih pozval, naj se takim praksam v bodoče izogibajo. Konec citata magistra Aleksandra Vidmarja, inšpektorja. Inšpektor je torej po ogledu sporne oddaje in pregledu navedb v prijavi potrdil naslednje: prvič, da oddaja Politično z dne 27. aprila 2025 ni bila v skladu z določbami Zakona o volitvah in referendumski kampanji in Zakona o RTV, saj je predstavljala le eno mnenje in ni zagotovila uravnoteženega poročanja, kar je kršilo pravico javnosti do informiranja in načelo pluralnosti. Inšpektor je potrdil, da je oddaja vsebovala elemente politične propagande, kar je v nasprotju z 10. členom Zakona o RTV, ter da je enostransko poročanje kršilo 6. člen Zakona o volitvah in referendumski kampanji, ki zahteva enakopravno predstavitev mnenj v času referendumske kampanje.

In drugič, RTV Slovenija je s krajšanjem referendumske kampanje na zgolj dva tedna, dodatno kršila pravico javnosti do informiranja. Inšpektor je ugotovil, da takšna praksa ni v skladu z določbami Zakona o RTV, ki opredeljuje javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti. In tudi, da je v nasprotju z Zakonom o volilni in referendumski kampanji, ki določa obveznosti rtv Slovenija v času referendumske kampanje. Kljub jasnim ugotovitvam kršitev je inšpektor poudaril, da v tem primeru ni pravne podlage za vodenje inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku. Kot razloge je navedel, da so veljavni predpisi na tem področju precej ohlapni. Zakon o volitvah in referendumski kampanji v drugem odstavku 6. člena napotuje na določbe RTV Slovenija, Zakon o RTV Slovenija, ki ureja politično propagando, vendar Zakon o RTV Slovenija nima inšpekcijskih določb, ki bi omogočile sankcioniranje kršitev. v Zakonu o RTV pa, kot rečeno, imamo le eno kazensko določbo, peti odstavek 12. člena, ki se nanaša na kršitev volilne kampanje v zvezi z objavo pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Ta določba ne zajema referendumskih kampanj, kar pomeni, da ni pravne podlage za sankcioniranje, vendar vemo, da se vedno, kadar ni kaj posebej določeno, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za podobno situacijo, torej za volitve. Kar pomeni, da bi jo lahko uporabljali tudi za referendum.

Pri drugih določbah Zakona o rtv, to govorimo seveda o novem zakonu, ne in je to umanjkalo, gre za tako imenovane nepopolne pravne norme, saj zakon ne predvideva nobenih ukrepov ali sankcij za njihovo kršitev. Inšpektor je to označil kot pravno vrzel, ki onemogoča ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja. Kljub nezmožnosti formalnega ukrepanja pa je inšpektor vodstvu RTV poslal opozorilo in jih na to pač opozoril. Vemo pa, da opozorilo nima pravne teže in ne zagotavlja, da se podobne kršitve ne bodo ponovile.

Prijavitelj Blaž Babič je v svojem komentarju izpostavil, da je takšen odziv zaskrbljujoč, saj je prvič slišal za ohlapnost zakonodaje na področju volilnih in referendumskih kampanj. Vemo, da je kar velikokrat kdo sankcioniran in kaznovan. Prav tako je opozoril, da bi morale biti referendumske kampanje obravnavane enako kot volitve volilne v smislu 12. člena Zakona o RTV. Seveda je pa potrebno pri tem uporabiti tudi 257. člen Kazenskega zakonika, ki obravnava zlorabo uradnega položaja. Poslanska skupina SDS se strinja z navedbami prijavitelja in poudarja, da je takšna pravna vrzel nesprejemljiva, saj onemogoča zaščito pravice javnosti do informiranja in spodkopava temelje pravne države. Kršitve pravice javnosti do informiranja, skrajšanje referendumske kampanje in zavajanje javnosti v oddajah Politično in Dnevnik s strani RTV Slovenija. Predstavljajo resno grožnjo demokratičnim procesom in zaupanju javnosti v inštitucije.

Še enkrat poudarjamo, da je pravica javnosti do celovitega in uravnoteženega informiranja temelj pravne države, ki ga je treba brezpogojno ščititi. Prav tako je nesprejemljivo, da Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije kljub ugotovljenim kršitvam nima pravnih orodij za ukrepanje, kar zahteva nujne zakonodajne spremembe.orodij Zato smo sklicali sejo in zato tudi predlagamo, da Odbor za kulturo po končani razpravi sprejme naslednje sklepe: Prvič: "Odbor za kulturo poziva pristojne organe, da uvedejo prekrškovni postopek zoper Javni zavod RTV Slovenija in njeno odgovorno osebo zaradi kršitve Zakona o volilni in referendumski kampanji ter Zakona o Radioteleviziji Slovenija. preverijo namen ravnanja, vse okoliščine in dejstva ob tem."

Drugič: "Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da prouči možnosti za dopolnitev Zakona o RTV Slovenija in Zakona o volilni in referendumski kampanji z določbami, ki bodo omogočale sankcioniranje kršitev, kot so skrajšanje referendumske kampanje, enostransko poročanje in zavajanje javnosti."

In tretjič: "Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da sproži širšo razpravo o vlogi javnih medijev v demokratični družbi, s poudarkom na pravici javnosti do informiranja."

Torej, mi se sprašujemo, ali je RTV Slovenija pri nekaterih stvareh se držala navodila koalicije, da bojkotira informiranja ljudi o referendumu. In poudarjamo tudi vse kršitve, ki sem jih naštela in predlagamo, da o tem opravimo razpravo. Pričakujemo pa seveda tudi odgovore pristojnih predstavnikov RTV, tudi inšpektorata, če so z nami, tako da toliko za uvod.

Hvala.

Besedo sedaj dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju magistru Marku Rusjanu.

Izvolite.

Hvala.

Besedo sedaj dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju magistru Marku Rusjanu.

Izvolite.

Ja, lep pozdrav vsem zbranim, tako poslankam, poslancem kot gostom na tej seji!

Zdaj, celotno gradivo je, temelji na enem, enem, enem inšpekcijskem nadzoru in enem dopisu pristojnega inšpektorja. Vemo, da so inšpektorji po naši zakonodaji samostojni, 4. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru to jasno določa, tako da mi kot ministrstvo ne smemo in ne bomo posegali v ugotovitve, ukrepe, ki jih niti ne usmerjali nikoli v posameznih primerih pristojne inšpektorje, čeprav smo v preteklih mesecih poslušali v tem Državnem zboru, da ministrstvo vodi inšpektorat in usmerja inšpektorje.

Drugo, kar je najmanj nenavadno je, da se obravnava, da se na enem primeru, ki niti ni končan, postavlja zaključke in iz tega tudi predlaga že spremembe zakonodaje. Iz gradiva je razvidno, da postopek ni zaključen. Inšpektor je zapisal, da bo uveden postopek o prekršku na podlagi očitno inšpekcijskega postopka po inšpekcijskem nadzoru. Tako da tukaj imamo še odprt postopek. Tako da je tudi razprava o zadevah, ki so še odprte, niso zaključene malce nenavadna in lahko predstavlja določen pritisk zakonodajne veje oblasti na nadzorstveni organ v tej državi.

Tako da to je vse, kar se lahko kot ministrstvo opredelimo in se tudi v nadaljnji razpravi ne bomo. Hvala.

Ja, lep pozdrav vsem zbranim, tako poslankam, poslancem kot gostom na tej seji!

Zdaj, celotno gradivo je, temelji na enem, enem, enem inšpekcijskem nadzoru in enem dopisu pristojnega inšpektorja. Vemo, da so inšpektorji po naši zakonodaji samostojni, 4. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru to jasno določa, tako da mi kot ministrstvo ne smemo in ne bomo posegali v ugotovitve, ukrepe, ki jih niti ne usmerjali nikoli v posameznih primerih pristojne inšpektorje, čeprav smo v preteklih mesecih poslušali v tem Državnem zboru, da ministrstvo vodi inšpektorat in usmerja inšpektorje.

Drugo, kar je najmanj nenavadno je, da se obravnava, da se na enem primeru, ki niti ni končan, postavlja zaključke in iz tega tudi predlaga že spremembe zakonodaje. Iz gradiva je razvidno, da postopek ni zaključen. Inšpektor je zapisal, da bo uveden postopek o prekršku na podlagi očitno inšpekcijskega postopka po inšpekcijskem nadzoru. Tako da tukaj imamo še odprt postopek. Tako da je tudi razprava o zadevah, ki so še odprte, niso zaključene malce nenavadna in lahko predstavlja določen pritisk zakonodajne veje oblasti na nadzorstveni organ v tej državi.

Tako da to je vse, kar se lahko kot ministrstvo opredelimo in se tudi v nadaljnji razpravi ne bomo. Hvala.

Hvala.

Raje bi dala najprej vabljenim, mislim, da saj jih ni veliko, pa da potem. Sedaj dajem torej besedo vabljenim na sejo, in sicer najprej predlagam, da kar predstavnikom RTV prosim, če se predstavite za magnetogram.

Hvala.

Raje bi dala najprej vabljenim, mislim, da saj jih ni veliko, pa da potem. Sedaj dajem torej besedo vabljenim na sejo, in sicer najprej predlagam, da kar predstavnikom RTV prosim, če se predstavite za magnetogram.