Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 13. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Na začetku seje naj povem, da kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega Aleša Lipičnika nadomešča kolegica doktor Mirjam Bon Klanjšček, kolega magistra Miroslava Gregoriča nadomešča kolega Jernej Žnidaršič in kolega Gašper Ovnika nadomešča kolega Branko Zlobko. Vse kolegice in oba kolega lepo pozdravljam na današnji seji, vse navzoče vas tako tudi pozdravljam. Obveščam vas pa, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, član Evropskega računskega sodišča, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega Odbora za zadeve Evropske unije.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Predragu Bakoviću, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovani kolegice in kolegi!

Tudi sam začenjam 27. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: tako sem prejel opravičilo doktor Tašner Vatovca. In pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, tako poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika, poslanec in poslanka magistra Alma Intihar nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Franc Medic nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca, poslanec Jernej Žnidaršič nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, poslanka doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Leno Grgurevič in pa poslanec Branko Zlobko nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

Tako, tudi sam vse skupaj pozdravljam.!

Obveščam vas, da so bili na sejo povabljeni: Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade in pa predstavniki Vlade.

Vse navzoče tudi lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. In ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 26. MAJA 2025.

Gradivo k 1. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 15. 5., gradivo k 2. točki pa danes, torej 22. 5. in sicer na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj pa prosim gospoda Edvina Skrta, generalnega direktorja Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Izvolite.

Hvala lepa obema predsedujočima.

Spoštovani članice in člani Odborov za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije!

26. 05. 2025 bo v Bruslju potekalo redno zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v formatu razvojnih ministrov. Slovenijo bo zastopala državna sekretarka, pristojna za razvojno sodelovanje, doktor Melita Gabrič. Na dnevnem redu bodo financiranje za razvoj, odnosi EU, Afrika in zunanje delovanje po letu 2027 ter aktualne zadeve, kot so Ukrajina in Gaza ter točka razno. Pri financiranju za razvoj bo razprava ministrov za razvojno sodelovanje služila zlasti kot priprava na četrto mednarodno konferenco o financiranju za razvoj, ki bo potekala 30. junija do 3. julija v Sevilli v Španiji. Glavni namen te razprave je pogledati, kaj se da storiti s finančno vrzeljo, ki je nastala za izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja. Namreč države donatorke za razvojno sodelovanje in doseganje ciljev srd prispevajo dobrih 200 milijard evrov, medtem ko je na letni ravni za obravnavo ciljev trajnostnega razvoja potrebnih vsaj štiri trilijone ameriških dolarjev. Tako da bo ta konferenca zlasti priložnost, da se mednarodna skupnost odzove z možnimi ukrepi za povečanje teh razvojnih sredstev, hkrati za povečanje učinkovitosti razvojnega sodelovanja tudi v luči leta 2024 sprejetega pakta za prihodnost ob robu generalnega zasedanja Združenih narodov v New Yorku. In na zasedanju bodo torej potrjeni sklepi sveta s ključnimi stališči Evropske unije do te konference. Slovenija bo poudarila potrebo po dokončanju reform mednarodnih finančnih institucij tako z namenom povečanja obsega finančnih sredstev in izboljšanje učinkovitosti porabe ter tudi upoštevanje specifičnih potreb držav v razvoju. In ob tem bo poudarjala pomen vključevanja zasebnega sektorja pri mobilizaciji dodatnih virov financiranja. Pri točki odnosov EU z Afriko bodo razvojni ministri razpravljali o razvojnih in humanitarnih vidikov odnosov Evropske unije z Afriko po tretjem ministrskem srečanju EU Afriška unija, ki je včeraj potekalo v Bruslju. Leta 2025 partnerstvo Evropska unija, Afriška unija praznuje 25. obletnico in ob tej obletnici bo v Afriki potekal sedmi vrh Evropska unija, Afriška unija ter hkrati tudi tretje ministrsko zasedanje med obema celinama, ki bodo priložnost za okrepitev položaja kot zanesljive in zaupanja vredne partnerice v akt v Afriki, da se na ta način pokažejo rezultati zavez iz zadnjega vrha. Ta redni dialog in krepitev partnerskega odnosa z Afriko je ključnega pomena za varnost Evropske unije tudi na področju migracij, saj imajo tudi širše varnostne politične razmere Afrike posreden vpliv na države članice Evropske unije. Hkrati strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Afriko pomembno prispeva h krepitvi trajnostnega razvoja afriške celine. Potem bo naslednja točka zunanje delovanje Evropske unije po letu 2027, kjer bodo razvojni ministri razpravljali o prihodnosti razvojnih instrumentov Evropske unije po izteku trenutno veljavnega večletnega finančnega okvira in pri tem se bodo osredotočili na vprašanje, kakšen finančni instrument želimo po izteku instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, tako imenovani Endiki. Evropska komisija je že nakazala, da namerava združiti instrumente za razvojno sodelovanje, za humanitarno pomoč in za predpristopno pomoč kandidatkam za članstvo Evropske unije, do česar je večina držav članic zadržana. Tudi Republika Slovenija je zadržana do morebitne združitve teh instrumentov, pri čemer posebej izpostavljamo politični instrument instrumenta za pristopno pomoč / nerazumljivo/, ki je pomembno, da bi ostal samostojen tudi ker ima drugačno naravo od razvojnih instrumentov za razvojno sodelovanje v Afriki. Pri razvojnih instrumentih EU Slovenija podpira zlasti predvidljivost ob ohranjanju prožnosti financiranja in dolgoročno načrtovanju ter močno vlogo držav članic, torej sveta pri usmerjanju izvajanja. Pri točki razno bo visoka predstavnica / nerazumljivo/ na kratko seznanila ministre. S temi prizadevanji za krepitev odpornosti Ukrajine ter o aktualnih humanitarnih razmerah v Gazi. Bi pa ob tem rad poudaril še, da ima Slovenija pod točko razno namero predstaviti pismo, naslovljeno na evropskega komisarja za razvojna partnerstva Sikelo na temo boljše vključenosti malih in srednje velikih podjetij v naložbeno strategijo Global Gateway. Ter poudarim naj, da smo do zdaj uspeli k pismu pridobiti podporo 16 držav, mogoče 17 držav članic Evropske unije in s tem želimo poudariti, da so mala in srednje velika podjetja priložnost za dopolnitev te globalne strategije Global Gateway. In hkrati lahko prav ta podjetja pomembno prispevajo k temu, da strategija bolje, da se to bolje prenese na lokalno raven in da naredi bolj vidno in učinkovito na terenu. In v pismu so navedeni tudi konkretni predlogi za boljše vključevanje malih in srednje velikih podjetij v projekte Global Gateway. In hkrati je vsebovan tudi poziv Evropski komisiji za nadaljnjo obravnavo teh predlogov. Hkrati bo pod točko razno Francija tudi poročala o rezultatih vrha o hranljivi prehrani, ki je potekal konec marca v Parizu.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa, spoštovani kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da ni interesa, zato zaključujem razpravo. Ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo v Bruslju 26. maja letošnjega leta.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Predajam besedo predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Izvolite.

Hvala kolega Bakoviću.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije!

Sedaj bomo glasovali o predlogu sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve in razvoj, ki bo v Bruslju 26. maja 2025. Prosim, da glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, torej z glasovalnimi napravami. Bodite pazljivi od številke ena do številke 20.

Glasujemo. Za je glasovalo 13 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet. s tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo sedaj na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 27. MAJA 2025.

Sedaj bom prosil predstavnika Ministrstva za zunanje evropske zadeve.

Z nami mislim, da je Jure Vršnaka namestnik generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve, da nam torej predstavite izhodišča za udeležbo delegacije.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije pod vodstvom Državnega sekretarja za evropske zadeve Marka Štucina na Svetu za splošne zadeve, ki bo 17. maja v Bruslju.

Obravnavane bodo točke uredba glede poenostavitev in okrepitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, obrazloženi osnutek dnevnega reda sveta Evropskega sveta, postopek proti Madžarski oziroma zaslišanje Madžarske v okviru 7. člena, razprava o vladavini prava v štirih državah članicah, Uredba o jezikih in pod točko razno bo Češka predstavila tudi problematiko radia Svobodna Evropa. Prva točka se nanaša na poenostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Gre pravzaprav za pobudo Evropske komisije za poenostavitev zakonodaje in ta uredba je pravzaprav ena izmed prvih, do katerih je pravzaprav že skoraj prišlo do dogovora. Na svetu tako pravzaprav ne pričakujemo kakšne daljše razprave, kjer je bila pravzaprav večina odprtih vprašanj že usklajena v dosedanji razpravi. Naslednja točka se nanaša na pripravo Evropskega sveta, ki bo potekal 26. in 27. junija. Gre za obravnavo vloženega osnutka dnevnega reda. Točke, ki jih bodo voditelji obravnavali, se nanašajo na razmere v Ukrajini in Bližnjem vzhodu, krepitev evropske obrambe in varnosti v vlogi Evropske unije v svetu gospodarske konkurenčnosti in pa migracije. Kar se tiče razmer v Ukrajini in Bližnjem vzhodu je pravzaprav situacija še zelo fluidna, imamo še pravzaprav en mesec časa do zasedanja Evropskega sveta, tako da kot po navadi bomo, bomo prišli tudi pred ta odbor z natančnejšimi stališči, ko bomo tudi imeli sklepe Evropskega sveta. Razprava glede konkurenčnosti bo potekala, bo pravzaprav dvojne narave: na eni strani naj bi voditelji pravzaprav debatirali teme, ki se nanašajo na notranjo konkurenčnost Evropske unije. Veste, komisija je recimo včeraj predstavila novo strategijo za notranji trg. Veliko je govora o poenostavitvah zakonodaje. In pa pomoči prizadetim gospodarskim sektorjem. Na drugi strani se pa pričakuje neka strateška razprava voditeljev o odnosih, ekonomskih odnosih s tujino, predvsem z ZDA v okviru carin in pa tudi s Kitajsko. Slovenija podpira obrazložen osnutek dnevnega reda in teme, ki so predlagane. Kot pa rečeno, nastaja stališča bomo predstavili v juniju v tem odboru, ko bo bolj jasno, kaj točno bodo, o čem bodo voditelji govorili. Dve točki bosta na temo vladavine prava. Prva se nanaša na Madžarsko, gre pravzaprav za nadaljevanje postopka po 7. členu. Tukaj gre spet po določenem času za zaslišanje Madžarske. Predvidevamo, da bo pozornost v razpravi večinoma namenjena trenutnemu stanju predvsem oziroma dogajanju na Madžarskem predvsem, ki se tiče sprejetja Zakona o obrambi nacionalne suverenosti in pa tožbe Evropske komisije proti Madžarski glede pravic LGBT+. Slovenija sicer podpira nadaljevanje postopka v skladu s 7 členom. Tukaj poudarjamo, da je treba upoštevati pravice vseh državljanov in spodbujati konstruktivne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja na Madžarskem hkrati pa, ki bi ohranila enotnost in solidarnost znotraj EU. Sicer je Evropska komisija v svojem poročilu o vladavini prava glede Madžarske ugotovila določen napredek pri izvajanju reform na področju pravosodja in pa in pa boja proti korupciji. Kljub vsemu pa opozarja na preostale pomanjkljivosti, predvsem glede pravosodnega sistema protikorupcijskega okvira. To je javnost medijev. Naslednja točka v povezavi z vladavino prava se nanaša na razpravo o stanju vladavine prava v štirih državah članicah, se pravi v Slovaški, Finski, Švedski in Belgiji. In tudi ta razprava bo temeljila pravzaprav na poročilu, o letnem poročilu Evropske komisije o vladavini prava. Komisija recimo za Slovaško opozarja predvsem teme, ki se nanašajo na neodvisnost medijev, javnih medijev. Pri Finski na integriteto okvira, okrepitev okvira za integriteto in odgovornost, pri Švedski za imenovanje sodnikov in pa pri Belgiji za dostop do uradnih dokumentov. Gre pa pravzaprav za neko bolj medsebojno izmenjavo dolgih praks držav članic, tako da ne gre za nek trd pristopek, tako da nekako je treba gledati tudi komplementarno s postopkom po 7. členu. Slovenija to razpravo podpira. Bila je tudi obravnavana na prejšnjih zasedanjih Gaca, tako da je odprta tudi pravzaprav za konstruktivne predloge in za ta dialog med državami članicami, ki nekako prispeva h krepitvi vladavine prava. Na pobudo Španije bo svet za splošne zadeve obravnaval revizije uredbe številka ena o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti. Gre za pobudo Španije, da se med uradne jezike Evropske unije uvrsti tudi doda tudi katalonski, baskovski invalidski jezik. Ne gre za novo pobudo, Španija je to pravzaprav sprožila to pobudo že leta 2023. Dosedanja razprava še ni pripeljala do konsenza med državami članicami, tako da pričakujemo na posebnem svetu razpravo, vendar ne še odločitve, ker za to potrebujemo soglasje. Slovenija sicer kot do sedaj španski predlog podpira. Smo zagovorniki večjezičnosti. Tako da izražamo pričakovanje, da bo možno konstruktivno rešiti še ostala odprta vprašanja, predvsem pravne narave. Še pod točko razno. Kot omenjeno, bo Češka izpostavila problematiko Radia Svobodna Evropa. Predvsem se pojavlja vprašanje financiranja tega radia, ki igra zelo pomembno vlogo v številnih državah bivšega Vzhoda. Namreč, Združene države Amerike so opravile pregled financiranja nevladnih organizacij. Tukaj se pojavlja pravzaprav finančna luknja za delovanje Radia Svobodna Evropa. Slovenija načeloma podpira tudi politično podporo, smo tudi že dali v preteklosti na zasedanju Sveta za splošne zadeve, da se ta problematika reši. Kar se tiče pa samih financ, pa morda predlagamo, da se poskuša najti rešitev tudi v okviru proračuna Evropske unije, ki je pravzaprav že financiral določene sorodne oziroma podobne projekte.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala.

Najlepša hvala.

Spoštovane kolegice, sedaj odpiram razpravo pri 2. točki dnevnega reda. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih, zato bom zaključil razpravo.

Na glasovanje pa bom sedaj dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 27. maja 2025.

Ponovno prosim, da glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije. Torej bodite pozorni, glasovalne naprave, ki lahko sedaj glasujejo so torej članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije od ena do številke 20.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo ponovno predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću.

Izvolite.

Hvala lepa, kolega.

Ugotavljam, da so se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 27. maja.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in tudi 27. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Vsem skupaj želim lep dan in predajam besedo nazaj predsedniku odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Hvala, kolega Baković.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi prehajamo sedaj na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREGLED EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA 02/2025: ODGOVORNOST, PREGLEDNOST IN USMERJENOST V SMOTRNOST - SLABOSTI MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST TER KAJ SE LAHKO IZ NJIH NAUČIMO.

Gradivo smo prejeli od Evropskega računskega sodišča 7. maja 2025 in je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Sedaj pa besedo predajam in ga seveda tudi lepo pozdravljam, magistra Jorg Kristijan Petrovič, torej slovenskega člana Evropskega računskega sodišča, da nam predstavi omenjeni pregled.

Magister Petrovič, evo, bomo pozorno poslušali in smo lahko zelo lahko bi rekel z velikim zanimanjem poslušali to problematiko. Najlepša hvala.

Izvolite.

Spoštovani predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, gospod Franc Breznik, hvala za besedo.

Zdaj se počutim, ko ste rekel, kaj se lahko naučimo, tako kot smo zapisali, kot nek profesor, kot nek učitelj, ampak mogoče se bomo pa res kaj novega danes naučili. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana predsednica slovenskega Računskega sodišča, gospa Jana Ahčin, spoštovana državna sekretarka na Ministrstvu za finance, gospa Saša Jazbec, spoštovani ostali gostje. Namen današnje predstavitve je osvetliti ugotovitve in predstaviti priporočila, ki smo jih na Računskem sodišču Evropske unije v zadnjih letih podali v svojih revizijskih poročilih in posebnih mnenjih o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Kaj smo tukaj želeli narediti? Razložili bomo, zakaj smo opravili ta pregled, razložil bom, kaj smo obravnavali in katera so naša ključna sporočila ter kaj priporočamo? To poročilo smo pripravili za to, da imamo na enem mestu zbrane vse relevantne usmeritve revizorjev Evropske unije. In da s tem tvorno in argumentirano prispevamo k razpravam o naslednji finančni perspektivi, kjer je namen uporabiti podobne mehanizme za razveseljevanje proračunskega denarja iz proračuna EU. V pregledu so povzete glavne ugotovitve in opažanja iz revizij, pregledov, poglavij letnih poročil in mnenj o mehanizmu za okrevanje, objavljenih do aprila 2025. Sodišče se je v tem pregledu osredotočilo na tri ključne vidike. Prvič, na zasnovo mehanizma kot instrumenta, ki temelji na smotrnosti. Drugič, na zagotovilo o pravilnosti plačil in zaščiti finančnih interesov EU. In tretjič, na izvajanje ukrepov do konca leta 2024. Mehanizem za okrevanje in odpornost ima več značilnosti, zaradi katerih se razlikuje od drugih inštrumentov EU. Izvaja se v okviru neposrednega upravljanja komisije, vendar Načrte za okrevanje in odpornost ter zahtevke za plačila odobri svet, države članice pa so upravičenke. Mehanizem je prvi primer tako obsežnega financiranja, ki ni povezano s stroški. Plačila so odvisna od zadovoljivega doseganja predhodno dogovorjenih mejnikov in ciljev ter ne temeljijo na povračilu stroškov. Mehanizem vključuje financiranje ukrepov, povezanih z izzivi za posamezne države, opredeljenimi v evropskem semestru, zato poleg naložb vključuje tudi reforme. In nenazadnje, mehanizem je skoraj v celoti financiran z najemanjem posojil na trgih, približno polovica sredstev pa se državam članicam tudi zagotavlja v obliki posojil. V pregledu so povzete glavne ugotovitve in opažanja iz 16 dokumentov. Kot rečeno, objavljenih do leta 2000, do aprila letošnjega leta. Tukaj na prosojnici so predstavljeni, katera so naša ključna sporočila. To je zdaj kondenzat kondenzata vseh teh dokumentov, ki so bili objavljeni v zadnjih letih. In sicer mehanizem za okrevanje in odpornost ni inštrument, ki temelji na smotrnosti. V nadaljevanju bom vsako od teh zadev probal, potem podrobno razložiti in predstaviti. Drugič, osredotočenost mehanizma na rezultate je omejena, manjkajo informacije o dejanskih stroških. Tretjič, ni jasno, kaj se je s pridobljenim denarjem dejansko doseglo. Četrtič, slika o tem, kdo so končni uporabniki, je nepopolna. Petič, izplačilni pogoji niso dovolj jasno opredeljeni. Šestič, obstaja tveganje prekrivanja z drugimi skladi Evropske unije. Sedmič, zagotovilo, da kontrolni sistem komisije in držav članic ustrezno ščitijo finančne interese EU, je nezadostno. Osmič, izterjava sredstev je mogoča zgolj v izjemnih primerih. Devetič, ukrepi ne obravnavajo vedno ključnih izzivov. Desetič, financiranje ni vedno sorazmerno z izvajanjem in nenazadnje, kot rečeno, financiranje z dolgom, izposojanje prinaša določena tveganja, o katerih bomo potem ob koncu rekli nekaj besed. Poglejmo zdaj ti prvi dve ugotovitvi. Sodišče je ugotovilo, da so se z mejniki in cilji merili predvsem iz vložki na primer število prenovljenih stavb, kilometrov zgrajenih železnic ali celo zgolj z vložki. Dokončanje določenega upravnega koraka, nove zaposlitve, uporaba določenega zneska. Na splošno ni bilo zagotovljenih zadostnih informacij o prispevku mehanizma za okrevanje k zastavljenim ciljem, k rezultatom, k učinkom. In še posebej opozarjamo, stroškovna učinkovitost. Po sami definiciji je opredeljena kot najboljše razmerje med porabljenimi sredstvi, izvedenimi dejavnostmi in doseganjem ciljev. Ker tukaj ne najdemo informacij o dejanskih stroških, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost je ocena učinkovitosti lahko zgolj omejena. Včasih mejniki in cilji niso dovolj jasni, zato bo tudi težko oceniti, ali bodo prvotni cilji mehanizma na koncu dejansko izpolnjeni. Komisija o stroških mehanizma za okrevanje in odpornost v praksi poroča zgolj na podlagi ocenjenih stroškov ali vrednosti na enoto, saj ne zbira ali ne uporablja informacij o dejanskih odhodkih. V mnogih primerih je zaradi visoke inflacije in pomanjkanja ponudbe, ki je bila posledica pandemije, prišlo do prekoračitve stroškov. Ta podražitev je negativno vplivala na izvajanje številnih ukrepov mehanizma. Ugotovili smo tudi primere, v katerih so ocenjeni stroški presegli dejanske stroške. V Franciji, na primer, je bil cilj za ukrep digitalna nadgradnja države in ozemelj zadovoljivo dosežen. Ocenjeni stroški so sicer znašali več kot 500 milijonov evrov, vendar so dejanski stroški na koncu znašali le 368 milijonov evrov, 26 procentov manj. Francija je kljub temu prejela vsa sredstva, ki so temeljila na ocenjenih stroških ukrepa.

Naprej. Države članice pojem končni prejemnik za podrobne ukrepe razlagajo zelo različno. Na primer v nekaterih državah članicah so končni prejemniki evidentirana ministrstva ali celo občine, v drugih državah članicah pa javna ali zasebna podjetja, univerze ali šole. Črpanje sredstev ne pomeni, da so ta sredstva dosegla končne prejemnike in realno gospodarstvo. Sodišče je na podlagi podatkov plačil 15 državam članicam do oktobra 2023 ugotovilo, da je končne prejemnike dosegla le približno polovica izplačanih sredstev.

Naprej. Zaradi nejasnosti v pravnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter slabo opredeljenih mejnikov in ciljev so se pravne zahteve razlagale zelo različno, kar je prispevalo k pogosti pogostnosti navedenih napak. Na primer v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost je določeno, da so upravičeni samo ukrepi, ki so se začeli izvajati do, od 1. februarja 2020 naprej. Niso pa določena merila glede tega, kaj pomeni začetek ukrepa. V smernicah komisije je določeno, da se naložba začne, ko nastajajo prvi z njo povezani stroški. Po mnenju računskega sodišča pa se ukrep začne, ko je prevzeta prva pravna obveznost, kot je pogodba ali sklep o financiranju. V kolikor so torej bile pogodbe sklenjene pred 1. februarjem, to ne spada med upravičene ukrepe.

Sodišče je v nedavnem posebnem poročilu o dvojnem financiranju ugotovilo, da lahko pri inštrumentih financiranja, ki ni povezano s stroški, obstaja večje tveganje dvojnega financiranja, zlasti pri uporabi v kombinaciji z različnimi programi financiranja v EU, s katerimi se v istem časovnem obdobju financirajo podobni ukrepi. Isti dosežek se namreč iz proračuna EU ne sme financirati dvakrat, in sicer ne iz instrumenta, ki temelji na stroških in ne iz takega, ki ne temelji na stroških. Sodišče je na primer v letu 2022 odkrilo en primer takšnega dvojnega financiranja.

Še nekaj o kontrolnih sistemih. Komisija se je opirala predvsem na sisteme držav članic za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje resnih nepravilnosti in neskladnosti s pravili EU in nacionalnimi pravili, čeprav so bile pri teh sistemih nekatere slabosti. Računsko sodišče je ugotovilo, da ob začetku izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost kontrolni sistemi niso bili vzpostavljeni v vseh državah članicah. V skladu z uredbo lahko države članice v namen kontrolne skladnosti z EU in nacionalnimi pravili uporabijo svoje obstoječe nacionalne upravljavske in kontrolne sisteme. Že na primeru petih držav pa smo ugotovili, da se ti sistemi silno razlikujejo. Katere države smo revidirale je tukaj označeno na prosojnici?

Izterjava sredstev. Komisija ne more izvesti popravkov za posamezne kršitve pravil o javnem naročanju, razen v primeru resnih nepravilnosti, na primer korupcije in goljufije. To pomeni, da se plačila lahko izvedejo v celoti tudi v primeru nepravilnosti pri javnem naročanju. Popravljalni ukrepi se v državah članicah precej razlikujejo. Nekatere države članice v primeru nepravilnosti pri javnem naročanju sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ne izterjajo od končnih prejemnikov. Če pa ta sredstva izterjajo, jih ne vrnejo v proračun EU. Kar se tiče obvladovanja tveganja korupcije in goljufije, nobena od držav članic o njih v svojih izjavah o upravljanju menedžment / nerazumljivo/ še ni poročala. Zato lahko predstavim le podatke iz letnega poročila EPO, se pravi, tožilstva za leto 2023: 206 aktivnih primerov, ki se navezujejo na sredstva v višini milijardo 800 evrov, no, in zdaj zadnji podatki pa govorijo že o 307 primerih v vrednosti dve milijardi evrov, od tega samo 145 primerov že samo zadnjega leta. In še posebej velja omeniti 229 primerov samo s strani italijanske finančne policije. Italija je ena od držav, ki je izjemno uspešna pri preprečevanju tveganja korupcije in goljufije in je lahko primer vsem ostalim državam članicam. Še nekaj glede teh ključnih izzivov. Pomembna novost mehanizma za okrevanje in odpornost je bila zahteva, da države članice predlagajo načrte za okrevanje in odpornost z reformami in naložbami, ki prispevajo k obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za države v okviru evropskega semestra. V oceni Načrtov za okrevanje in odpornost, ki ga je opravila komisija, je bilo ugotovljeno, da so bila zadevna specifična poročila za države obravnavana delno ali v celoti. Računsko sodišče je ugotovilo, da še vedno obstajajo vrzeli, ki so večinoma povezane s ponavljajočimi se strukturnimi izzivi, s katerimi se države članice srečujejo že vrsto let. Načrti so vključevali reforme z različnim obsegom in ravnjo ambicij. V svojem poročilu o digitalnem prehodu smo na primer ugotovili, da je kar nekaj držav dodelilo sredstva za digitalizacijo področja, kjer so bile po uspešnosti že nad povprečjem EU. Morda še v povezavi s prejšnjo prosojnico o izterjavi in s pravkar omenjeno reformi naravnanostmi mehanizma za okrevanje in odpornost. Velja omeniti problem razveljavitev oziroma neke vzvratnosti, tveganje preklica reform in vrnitve države v pred reformne pravne okvire ni ustrezno naslovljeno, zato finančne sankcije tukaj niti niso, niso, niso predvidene. To je definitivno neka vrzel, ki se bi morala pri naslednjih mehanizmih zapreti. Komisija je do konca leta 2024 izplačala 42 procentov skupno dodeljenih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost v zameno za zadovoljivo izpolnjenih le 28 odstotkov vseh mejnikov in ciljev. Mehanizmi, je zasnovan tako, da izplačila ne odražajo nujno količine in pomembnosti mejnikov in ciljev. Zakaj je to problematično? Skupaj naj bi bilo v zadnjem letu predvidenega obdobja upravičenosti mehanizma za okrevanje in odpornost dokončanih 1060 ukrepov, to je skoraj 40 odstotkov vseh ukrepov. Skratka, nesorazmerje med izplačili in doseženimi ukrepi je lahko resen problem. Države članice - ta graf je zelo pomemben povedan - nameravajo leta 2026, to je tako rekoč jutri, dokončati več kot 50 odstotkov vseh naložb, kar je 16 odstotkov vseh reform in 16 odstotkov vseh reform vključenih v svoje Načrte za okrevanje in odpornost. Naložbe so lahko precej bolj zapletene, zlasti pri inovativnih ali velikih infrastrukturnih projektih. Nesorazmerje med izplačili in izvajanje ukrepov ter velika koncentracija bolj zapletenih ukrepov proti koncu plačilnega obdobja lahko povzroči tveganje, da se znaten delež sredstev iz mehanizma izplača ne da bi države članice dokončno dokončale ustrezne ukrepe. Glede na uredbo ni določena možnost izterjave sredstev, če ukrepi niso dokončani, razen v enem krajšem obdobju do konca prihodnjega leta, kar predstavlja resnejše tveganje za takšen mehanizem. Še eno stvar, ki jo je treba pri bodočih takšnih mehanizmih definitivno preprečiti. Še nekaj besed o moji priljubljeni temi, in sicer zadolževanju. Dolg, ustvarjen za financiranje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost bo odplačan iz proračuna EU. Komisija je sicer pripravila predlog, da bi se do začetka leta 2023 uvedli novi viri lastnih sredstev za financiranje odplačila dolga, vendar o tem še ni bil dosežen politični dogovor. To bo skupaj z znatnim povečanjem stroškov financiranja pri najemu posojil v okviru Next Generation EU v primerjavi s prvotnimi ocenami povzročilo znaten pritisk na prihodnje proračune EU. Poleg tega pa najemanje posojil ustvarja še dodatna tveganja. Kot veste, sem jaz vedno zelo glasen o problematiki zadolževanja države. Odplačila posojil, ki so jih iz mehanizma najele države članice, in posojila, ki jih je za nepovratno dejavnost držav članic najela EU, se bodo začela odplačevati leta 2028 in se bodo odplačevala do leta 2058. Za ta mehanizem lahko torej rečem, če sem malce ciničen, da ime Next Generation EU zelo ustrezno kaže na to, kdo bo ta posojila odplačeval. Kar se tiče, čeprav je še nekaj o posodobitvah, čeprav je večina držav članic, se pravi 18 od 26, posodobila okvirne časovne razporede v svojih operativnih ureditvah. Več kot polovica zahtevkov za plačila ni bila predložena v skladu z načrti. Sodišče, Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da so bile zamude z napredkom pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost pogostejše. Medtem ko je bilo za prvotno plačilo pravočasno predloženih 63 odstotkov zahtevkov, se je ta delež za drugi zahtevek zmanjšal na 61 odstotkov in za tretjega na 23 odstotkov. Podobno je bilo tudi z zahtevki za četrto izplačilo, kjer je se ta procent gibal na 27 odstotkih. Do konca leta 2024 je bilo predloženih 128, to je 85 odstotka od 151 odstavkov zahtevkov za plačilo v obliki nepovratnih sredstev ali posojil, ki naj bi bili predloženi do tega datuma, pri čemer so bile med državami članicami velike razlike. Slovenija je do konca leta 2024 predložila šest zahtevkov od načrtovanih 11, kar predstavlja 56 odstotkov predvidenih sredstev, ki bi naj ga Sloveniji, ki naj bi jih Slovenija zaprosila glede na načrt do konca leta 2024. Sodišče je opredelilo več skupnih dejavnikov, ki prispevajo k zamudam pri izvajanju načrta. Ti zajemajo zunanje okoliščine. Kot je ruska vojna agresija proti Ukrajini. Od februarja 2022 dalje, ki je sprožila inflacijo in rekordne cene energije. Vključuje pa tudi s slabo oceno časa, potrebnega za izvedbo ukrepov, zlasti inovativnih in velikih infrastrukturnih projektov. V Uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost je določeno četvero okoliščin, v katerih lahko države članice spremenijo svoje načrte za okrevanje in odpornost med drugim, zaradi mejnikov in ciljev, ki jih ni več mogoče doseči, zaradi objektivnih okoliščin, kot je omenjena inflacija, dobavne, problemi dobavnih verig, boljše alternative ali podobno. Države članice so na splošno predlagale spremembe Načrtov za okrevanje in odpornost, da bi zagotovile rešitve za ukrepe, ki jih sicer ne bi bilo več mogoče doseči. S temi spremembami bi se za to olajšalo črpanje sredstev. V smernicah komisije je navedeno, da se s predlaganimi spremembami načrtov ne bi smela zmanjšati njihova splošna ambicioznost. Do konca leta 2024 je bilo na podlagi objektivnih okoliščin izvedenih skupno 1092 sprememb ukrepov vključenih v Načrte za okrevanje in odpornost.

In še za zaključek. Katere so tiste stvari, ki bi jih bilo potrebno upoštevati za prihodnje inštrumente? Pomembno je, da so ti inštrumenti, da je financiranje jasno povezano z rezultati. Pomembno je, da je usmerjenost v smotrnost ne pomeni le izpolnjevanja plačilnih pogojev, da se prepreči prekrivanje med različnimi programi EU. Da so na voljo pravočasne in pregledne informacije o doseženem napredku. Da so jasno opredeljene odgovornosti komisije in držav članic za nadzor nad kontrolo. Da se kontrolni sistemi preverijo pred izvedbo plačila. Da so plačilni pogoji in pogoji za upravičenost opredeljeni jasno in celovito. Da je izterjava mogoča v vseh primerih, ko sredstva niso bila porabljena v skladu s pravili. EU in nacionalnimi pravili. Da časovni okvir inštrumenta ustreza. Verjetnemu času za doseganje njegovih ciljev, da izplačila odraža dosežen napredek, se pravi, ta sorazmernost. In pa, da se v primeru izposojanja ublažijo obrestna tveganja in vnaprej določi vire za odplačilo dolga.

Toliko uvodoma. Se opravičujem, če sem bil malce daljši, kot sem prej obljubil. Zdaj sem pa seveda na voljo za vaša vprašanja. Hvala lepa.