Torej, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni gostje, dobrodošli in začenjam 42. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. In uvodoma res iskreno opravičilo za 24 minutno zamudo te seje, pač prometni kolaps na cesti in marsikateri poslanec je pač bil primoran k temu, da čaka pač v koloni. Torej še enkrat se opravičujemo.

Ob tem vas obveščam, da je zadržan od seje poslanec gospod Jani Prednik. Ostalih nadomestil ni oziroma je nadomestilo, in sicer Franc Medic nadomešča poslanca gospoda Jožefa Horvata. Naj uvodoma povem, da ta del seje izkoristim še za eno stvar, in sicer da pozdravim novo članico Komisije za nadzor javnih financ gospo Evo Irgl, ki je prvič z nami. Tako da je dobrodošla in želim tudi vam uspešno delo v komisiji.

S samim sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo podanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je dnevni red takšen kot je bil določen s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. in tudi edino TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER UPAD BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA V SLOVENIJI.

Gradivo ste prejeli 27. maja 2025 skupaj s predlogi sklepov, ki jih predlagam komisiji tudi v sprejem.

K točki, k tej točki dnevnega reda so bili s samim sklicem vabljeni: doktor Robert Golob, predsednik Vlade, ki se je opravičil, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki se je tudi opravičil, doktor Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, magistrica Marjana Bednaš, v. d. direktorice Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Vlada, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet in tudi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dodatno so bili 26. maja vabljeni še: gospod Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, gospod Tibor Šimunka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, magistrica Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica in tudi Statistični urad Republike Slovenije, 27. 5. pa smo povabili še gospoda Matjaža Hana, ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter tudi samo ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Gospod Han se je opravičil in ga v bistvu nadomešča na seji državni sekretar gospod Matevž Frangež. Naj tudi uvodoma pojasnim eno stvar in sicer, ja, drži. Oba ministra smo vabili torej na današnjo sejo Komisije za nadzor javnih financ, sta se opravičila. Razumem opravičilo zaradi tega, ker hkrati poteka tudi seja Vlade, ampak morate razumeti na drugi strani tudi to, da imamo v Državnem zboru pač terminski plan in da je prostora za seje zelo malo in je v bistvu danes edini tak primeren dan za sklic seje, sicer bi to prišlo na vrsto šele čez 14 dni. Se nam pa zdi v Novi Sloveniji ta tema upad bruto domačega proizvoda, tudi sicer različne analize, raziskave in objave različnih domačih in tujih institutov in institucij tako pereče, da je prav, da to temo naslovimo čim prej. Sta pa z nami dve državni sekretarki in državni sekretar ter vsi ostali gostje, ki bodo zagotovo odgovorili in znali odgovoriti na vsa vprašanja.

Torej dovolite za uvod, preden dam besedo vabljenim gostom, da sam predstavim sklic seje. Zdaj, v zadnjih tednih je bilo objavljenih več zaskrbljujočih podatkov glede stanja slovenskega gospodarstva. Slovenski bruto domači proizvod je glede na podatke SURS, iz katerih so izločeni vplivi tako sezone kot tudi koledarja v prvem četrtletju, v primerjavi s četrtletjem prej, torej z zadnjim kvartalom v letu 2024, upadel za 0,8 odstotka. Evrski BDP je medtem v prvem četrtletju letos zrasel za 0,3 odstotka. Tudi primerjava z drugimi članicami Evropske unije glede na podatke Eurostata kaže, da je tako med letno kot tudi četrtletno slovenski BDP padel najbolj med vsemi člani članicami evrskega območja. To je, gospe in gospodje resnično zaskrbljujoče in še eno tako četrtletje in pademo v recesijo. Ni lepo ali pa je zelo problematično, ko te podatke beremo. Tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije gospod Ivanc je izpostavil: "Analitiki na Focus Economy in naša analitska služba sta pričakovala dvoodstotno rast. Med evrskimi državami je bil to največji padec, primerljiv s padcem Avstrije, na medletni ravni BDP". Torej SURS je pa hkrati kot glavna razloga za krčenje slovenskega BDP v prvem četrtletju navedel upad naložb in presežek uvoza nad izvozom, in sicer slovenske bruto naložbe v osnovna sredstva, kamor sodijo tudi naložbe v opremo ali stroje podjetij, so se v letošnjem prvem četrtletju med letno skrčile za 5,1 odstotka. To je že četrti zaporedni upad. V zadnjem lanskem četrtletju so se bruto investicije v osnovna sredstva skrčila, za kar 5,2 odstotka, v tretjem lanskem četrtletju pa celo za 8,1 odstotka na medletni ravni. Slovenski BDP je zmanjšan tudi kot posledica neto izvoza; slovenski izvoz se je namreč medletno povečal zgolj za 0,1 odstotka, medtem ko je uvoz zrasel za kar 1,9 odstotka. Zagotovo je skrb glede stanja slovenskega gospodarstva vzbuja tudi eno dejstvo, in sicer, da je Evropska komisija napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala na 2 odstotka. Še novembra je napovedovala, da bo slovenski BDP zrasel za 2,5 odstotka. In ob tem velja, gospe in gospodje opozoriti na eno stvar in sicer, da so bili pri pomladanski napovedi Evropske komisije upoštevani podatki do 30. aprila, se pravi, do 30. aprila so bili upoštevani podatki. Kar pomeni, da zgornji podatek Sursa o krčenju bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju sploh še niso zajeti. Tudi po oceni komisije bo rast bruto investicij v osnovna sredstva torej, kamor sodijo na primer naložbe podjetij v opremo in stroje, da bo ta skromna in sicer zgolj 0,7 odstotka. Lani so investicije v osnovna sredstva so se torej investicije v osnovna sredstva zelo skrčile. Glavni ekonomist gospod Ivanc na Gospodarski zbornici Slovenije je opozoril, da je zelo verjetno dvoodstotna gospodarska rast celo preveč ambiciozna za celotno leto. Tudi glavni izvršni direktor GZS gospod Gorenšček je povedal, da je presenečen, da se Sloveniji to ni zgodilo že prej. Zakaj, pa dovolite, tudi sam obrazložim v nadaljevanju, zagotovo pa je eden izmed glavnih razlogov, da Slovenija izgublja konkurenčnost in posledično, da se zmanjšuje rast gospodarstva pač ta, da imamo v Sloveniji zelo močan davčni primež na vseh področjih in na vseh nivojih. Če v zadnjih treh letih nabijamo za milijardo evrov novih dajatev in ljudem in gospodarstvu, se pač to mora nekje poznati. In tudi Gospodarska zbornica opozarja, v zadnjih dveh letih smo sprejeli vsaj deset zakonov in predpisov, ki so poslabševali slovensko poslovno okolje, začenši z Zakonom o dohodnini, ki je začel veljati s 1. 1. 2023, sledil je Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim smo dejansko izgnali določena podjetja, ki izvažajo storitve iz Slovenije in z novim zakonom smo ta podjetja naredili nekonkurenčna. To niso moje izjave, to so izjave Gospodarske zbornice Slovenije, ki pač združuje gospodarstvenike in poslovne subjekte.

In tukaj bi jaz omenil še eno stvar in sicer negativen vpliv ukrepov tudi na področju zdravstva, na delovanje slovenskega gospodarstva. Jaz vem kaj bo v nadaljevanju rečeno in sicer to, da se je, da ta padec BDP na račun tega, ker imamo, se pravi iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga nismo ukinili, pač je zdaj to obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga pač plačujemo, ga plačujejo delodajalci, gospe in gospodje. To ni edina stvar. Mi smo kljub temu ukrepu sprejeli vrsto drugih zakonov, na primer neusklajevanje dohodnine za lansko leto v višini 128 milijonov evrov in tako dalje. Ne, ni bistveno samo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje, njegovo preoblikovanje, kar je govoril predsednik Vlade pa tudi finančni minister v preteklosti in še vrsto drugih ukrepov, ki bremenijo naše gospodarstvo. Torej, začel bi v nadaljevanju z eno stvarjo in sicer, da davčna obremenitev dela. Glejte, v samem gradivu imate že takoj na tretji strani napisano, en prikaz kakšen je davčni primež po državah in kakšen je v Sloveniji. Se opravičujem, ker nimamo prezentacije, ki bi to lahko tudi gledalke in gledalci bolj nazorno videli, ampak davčna obremenitev dela se povečuje. Imamo na ravni, se pravi, najbolj razvitih držav z veliko večjimi bruto plačami in ključno vprašanje je, ali si lahko privoščimo torej tekmovanje za visoko kvalificirane zaposlene s temi državami. Delež prispevkov, torej delavca in delodajalca ter dohodnine v stroških dela za samsko osebo brez otrok, izračunano na povprečno plačo za leto 2024, je v Sloveniji 44,56 odstotka in smo tik za Avstrijo. S tem, da vemo, da je Avstrija ena najbolj razvitih, ne evropskih držav, ampak držav na svetu.

Poglejte, kje so pa države OECD, na 34,92 odstotka. Tukaj gre za samsko osebo. Z otroci je ta podatek še hujši in sem ga že zadnjič predstavil. In naj povem, da je ena izmed obljub te vlade je bila, razbremenili bomo delo. Kje smo danes po treh letih? Kje smo danes po treh letih? In ko govorimo o davkih in davčnem primežu, vsi razumemo, da država davke potrebuje in govorimo o razumnih davkih. Davke potrebujemo za šolstvo, zdravstvo, socialo, pokojnine, vse ostalo, kar še potrebujemo za javni servis in tako dalje, ampak, ti davki so v Sloveniji v zadnjih treh letih postali nerazumni in nerazumno visoki in zaradi tega marsikatero podjetje, vam bom potem naštel seznam podjetij, išče svoje priložnosti, niti ne z delovno silo, samo sedeže selijo v bolj konkurenčne države. Na Hrvaško, minister za finance je v oddaji 24 ur rekel, tudi Bosna je ugodna, in selijo ta podjetja stran od nas in jaz se sprašujem, če bomo mi ta podjetja prisilili, da gredo v tujino, kdo bo še tukaj plačeval davke za naše pokojnine, za zdravstvo, za socialo, za javni servis, nenazadnje za plače javnih uslužbencev, če ne bo več gospodarstva? Se pravi, davčni primež glede plač je v Sloveniji zelo visok in je nadpovprečen. In se, in smo tik za Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Belgijo. Poglejte, kje so naše druge sosednje države.

Če grem naprej, so zagotovo zaskrbljujoči tudi podatki OECD. Slovenija je med državami OECD, po podatkih za leto 2023, se pravi na kazalnikih mejne davčne stopnje, z 61 odstotki na prvem mestu. Delež, ki ga morajo zaposleni pri najvišji obdavčitvi za vsak zaslužen evro preko davkov in prispevkov nameniti državi, je torej v primerjavi z vsemi državami OECD pri nas najvišji. Za ilustracijo, pri najvišji obdavčitvi torej, gre od vsakega na novo zasluženega evra, več kot 61, 61 centov državi za davke in prispevke. To je najvišji delež, gospe in gospodje v OECD. In vpliv take obdavčitve na motivacijo za zaposlovanje najbolj kvalificiranega kadra je torej gospe in gospodje, zelo jasen. In na to opozarja tudi, na to opozarja tudi Umar, pa bo direktorica potem sama v nadaljevanju, ko bo dobila besedo mogoče še enkrat opozorila.

Nadalje, delež davkov in socialnih prispevkov glede BDP, glede na BDP, ki predstavljajo glavnino prihodkov sektorja država, se je v letu 2024 povečal, na kar je izdatno vplivalo torej povečanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb za podjetja in uvedba davka na bilančno vsoto bank kot začasnih namenskih prihodkov za sanacijo po poplavah avgusta 2023. Še enkrat povem, to, da banke so prispevale v ta delež za poplave, jaz ne vidim nič slabega, ampak mi kratkoročne ukrepe sprejemamo vedno kot dolgoročne in spomnimo se dvig DDV-ja, leta 2016 ali 2017, mislim, da 2016 je bilo to, ko je bil to kot začasni ukrep, ampak je ratal dolgoročni ukrep, dodaten, dolgoročen ukrep.

Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je država v prvih štirih mesecih letošnjega leta zbrala 550 milijonov evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 17,2 odstotka manj kot lani in tudi Umar opozarja, da so ovire za poslovanje podjetij. Povezane predvsem z davčno politiko, predvidljivostjo zakonodaje ter delovanjem državnih institucij ter se po ocenah gospodarstvenikov povečujejo. Ampak o tem, kot sem dejal, lahko direktorica Umarja sama v nadaljevanju. Torej, Slovenija že danes v vrhu, ko gre za obremenitev s prispevki. Pa poglejmo, Slovenija na vrhu po deležu prispevkov delavca v stroških dela med državami OECD. In tukaj imate v gradivu še en graf, ki kaže, da je prispevek delavca v odstotkih v Sloveniji 20,3 odstotka, prispevek delodajalca 13,9 odstotka in dohodnina 10,4., potem za nami je takoj Latvija, Nemčija, Madžarska. Mi tekmujemo v negativnih stvareh napram ostalim članicam OECD tudi v tem primeru. Slovenija je na prvem mestu tudi po deležu, ki ga zbrani prispevki predstavljajo v BDP - spet graf - to so mednarodne mednarodni podatki, vir OECD. In sicer 16 odstotkov je Slovenija spet na vrhu, za nami, takoj sledi potem Francija, Nemčija. Ampak glejte, ne glede na vse navedeno pa se ne moremo znebiti občutka, da Vlada še naprej nalaga nove prispevke in nove davščine, nove dajatve. Torej, poleg preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezno z Zakonom o dolgotrajni oskrbi s 1. julijem uvaja tudi novo obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. In prav dolgotrajna oskrba je bil eden izmed glavnih razlogov na primer, da je bila Obrtna zbornica Slovenije primorana zapustiti socialni dialog. Obrtna zbornica je takrat dejala, da sicer razume, da potrebujemo dolgotrajno oskrbo, vendar ob tem opozarja, da morajo biti jasni izračuni, kam bo pobrani denar šel. Če jih citiram: "Ko stroške seštejemo nikjer ni upoštevano sedanje financiranje s strani občin, pokojninske in zdravstvene blagajne še vedno ni jasno, kam bo šel ta denar. Od vas pričakujemo temeljito analizo in zagotovilo, da se bodo sredstva pobirala namensko. Dokler pogojev za izvajanje dolgotrajne oskrbe ni, predlagamo postopno uvedbo prispevka. In dokler ni izračunov, na tako visok prispevek ne moremo pristati." Torej, gospe in gospodje, vabljeni gostje, obrtnike in podjetje te male podjetnike, espeje, samostojne podjetnike posameznike torej je zmotilo dejstvo, da se bo denar za dolgotrajno oskrbo pobiral v bistvu na zalogo.

Če grem naprej in s tem bom počasi zaključeval. V tem mandatu so šli davki takole: razveljavitev Zakona o dohodnini prejšnje vlade 420 milijonov evrov več davka v letih od 2023 do 2025. Povprečna plača je bila v letu 2024 torej nižja za okrog 650 evrov, dvakratna povprečna plača pa za 1000 evrov. Razveljavitev tega Zakona o dohodnini je šel na račun višjih plač, ki jih bi imeli ljudje. Prispevek za dolgotrajno oskrbo, 1 odstotek za delavce, 1 odstotek za delodajalce, 1 odstotek za upokojence, za espeje in kmete pa celo 2 odstotka. Glejte, govorimo o espejih, o tistih, ki se borijo iz dneva v dan za mizarje, vodovodarje, inštalaterje. Tiste, ki jih rabite pri vsaki obnovi 2 odstotka za dolgotrajno oskrbo. Torej, 620 milijonov evrov letno od 1. 7. 2025 naprej. Obvezni zdravstveni prispevek, torej namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja 35 evrov je bil na osebo z napovedmi sicer, da se bo ta zvišal. Skupaj bo ljudem pobral 680 milijonov evrov letno od vključno 2024 naprej. To plačujemo iz proračuna. Kdo plačuje ta proračun? Spet gospodarstvo in podjetništvo. Spet ljudje. Spet tisti, ki trošijo. Neusklajevanje dohodnine v lanskem letu 125 milijonov evrov več pobranega davka. Davek na bilančno vsoto bank, 400 milijonov evrov pobranega davka v naslednjih petih letih. Povišanje davka od dohodka pravnih oseb v naslednjih petih letih z 19 odstotkov na 22 do 200 milijonov evrov dodatne davčne obremenitve podjetij letno. Uvedba minimalnega davka, 27 milijonov davka na leto, povišanje RTV prispevka, če želite, 9,7 milijona evrov letno. Ostrejša ureditev normirancev, spet tistih espejčkov, tistih, ki so želeli kaj zaslužiti dodatno 12 milijonov evrov na leto, torej skupaj med leti 2023-2028 znaša približno 7,5 milijard evrov novih letnih dajatev, to znaša 3750 evrov novih javnih dajatev na vsakega državljana v tem obdobju. In potem se mi sprašujemo, kaj nas je privedlo do tega, da podjetja rečejo, ne bomo več investirali v Sloveniji, da potem tudi multinacionalke selijo svoje sedeže, pa jih bom tudi naštel, v Zagreb, drugam, na Madžarsko. Vozimo, pa sem nove investitorje, pohvale vredno, tako kot Magna s subvencijami, medtem ko pa naši ljudje, ki dnevno so tukaj že generacije, namesto subvencij dobijo nov davek, govorimo o teh, ki imajo pet zaposlenih. Mizarska delavnica. Predstavljajte si jo, ki vam izdeluje vrata za obnovo stanovanja. Koliko subvencij je ta človek dobil v preteklosti? Nič, dobi pa nove davke.

Torej, nadaljujem pa z eno stvarjo in sicer tudi rezultati 22. raziskave slovensko- nemške gospodarske zbornice. Najpomembnejše ugotovitve za leto 2025. Upanje glede izboljšanja gospodarskih razmer, pravijo, je majhno. Večina podjetij ocenjuje trenutno gospodarske razmere v svoji panogi kot zadovoljive, hkrati se povečuje pa delež negativnih ocen. Le malo podjetij v prihodnjem letu pričakuje občutno izboljšanje. Govorimo o poročilu o stanju Slovenije, to pravi naš največji, največji partner.

Drugič. Zavezanost poslovnih lokacij je ogrožena. 80 odstotkov podjetij bi Slovenijo ponovno izbralo kot lokacijo za naložbe, kljub temu narašča število tistih, ki razmišljajo o alternativni regiji, predvsem o Hrvaški in Madžarski.

Tretjič. Kronične slabosti slovenskega poslovnega okolja ostajajo iste, medtem ko se Slovenija odlikuje po digitalni infrastrukturi in kakovosti lokalnih dobaviteljev, ostaja na področjih davkov, učinkovitosti uprave in fleksibilnosti delovne zakonodaje. v spodnji tretjini primerjalne skupine držav srednje in vzhodne Evrope. Nemška gospodarska zbornica nadalje pravi, prednosti Slovenije so digitalizacija, raziskave in razvoj. Absolutno. Podjetja izrazito vlagajo v raziskave, razvoj in avtomatizacijo, zlasti v nove tehnologije, interno usposabljanje ter spodbujanje inovacij. Mala in srednje velika podjetja uporabljajo državne programe za podporo inovacijam. Da ne boste govorili, da govorimo samo negativna mnenja, ki jih nemška gospodarska zbornica pripravlja.

Petič, zanesljiva gospodarska politika je temelj za gospodarsko rast. Kljub zmernemu gospodarskemu okrevanju je napoved za leto 2025 bolj pesimistična kot v prejšnjem letu. Poleg visokih cen energentov in geopolitične negotovosti vpliva na podjetja tudi šibkejši gospodarski kazalniki, pri nekaterih glavnih zunanjetrgovinskih partnericah, zlasti v Nemčiji. Anketirani zato še toliko bolj zahtevajo zanesljiv okvir gospodarske politike in jasno, podjetjem naklonjeno usmeritev pri davčni politiki, trgu dela in poslovnem okolju. Torej, prevladujoča ocena teh podjetij je, trenutne gospodarske razmere so zgolj zadovoljive, 40 odstotkov pa pričakuje poslabšanje. Podjetja s previdnostjo napovedujejo tudi obete za tekoče leto samo 6 odstotkov anketiranih pričakuje občutno izboljšanje gospodarskih razmer, leto prej je bil takšen delež še 10 odstotkov.

Torej, gospe in gospodje, čas je za, čas je za streznitev. V nadaljevanju boste povedali, kakšna je bila bonitetna ocena. Bonitetne ocene, ki so jih dale in jih je povzel provladni medij Siol.net, piarovka Ministrstva za obrambo je napisala članek in ko ste jih citirali na dan objave BDP-ja, je prišel damage control. Ampak te bonitetne ocene temeljijo na podatkih za nazaj, ne na podatkih, ki so bili objavljeni s strani SURS ali pa napovedi s strani Evropske komisije. Zaradi tega je čas absolutno čas za streznitev celotne Vlade, ko se pogovarjate o novih in novih davkih. In dajte razumeti tiste, ki se iz dneva v dan trudijo, ki iz dneva v dan delajo v svojih delavnicah, ki so skupaj v kombijih, skupaj v tovornjakih in direktorji in lastniki podjetij skupaj z zaposlenimi. Ne govorimo o megalomanskih podjetjih, ampak govorimo o tistih mikropodjetjih, obrtnikih in podjetnikih in te je predsednik Vlade ob robu srečanja z obrtniki dejal, da jih popolnoma razume, da optimirajo svoje stroške in gredo v tujino. Prosim? To je veleizdaja, izdaja našega gospodarstva, našega ponosa in hrbtenice. In kot nadgradnja te izjave, če nekdo reče, glej ga, glej, finančni minister, ja, saj je Bosna tudi davčno ugodna. Pa kaj želite, kaj želimo? Jaz tukaj sem pogrešal odziv ministrstva za gospodarstvo, tudi proti predsedniku Vlade. Resnično da nekdo v Vladi bi mogel braniti interese obrtnikov, ne moremo biti samo v Novi Sloveniji tisti, da bi nekdo branil te ljudi. Kajti so primorani zaradi nerazumnih obdavčitev pač dobesedno bežati v tujino, ker je odnos do njih zelo mačehovski. Jaz bom zdaj zaključil in sicer pričakujem pa res s strani Vlade odgovore na to, kaj se bo spremenilo v zadnjem letu vladanja, da ne bo naslednja vlada dobila totalnega kolapsa in reševanja Slovenije iz recesije. Prva stvar, ki pa je, pa je to, da začnete razumeti slovenske podjetnike in gospodarstvenike. Spet smo pri normirancih. Za 12 milijonov evrov ste šli, za ta zrezek ste šli celoten sistem, ki je dobro deloval, ste ga šli pobiti. In še danes jaz tega ne razumem zakaj, še danes ne razumem zakaj.

Torej zdaj bi dal besedo najprej naprej Sursu. Predvsem me tukaj zanima ena stvar, in sicer izvor podatkov, metodologija okrog tega. Pa tudi potem v nadaljevanju od Umarja ali se lahko na podlagi podatkov SURS, da lahko kakšne že vnaprej podatke, kakšen bi bil naš BDP v tem četrtletju, drugem in kakšni so v bistvu kazalniki, da se bo to lahko zgodilo. In naprej v bistvu potem lahko damo besedo Vladi, ko najprej dobimo te metodološke, se pravi, podatke in okvir statistike. Tako da hvala še enkrat za vašo udeležbo. Verjamem pa, da to ni zadnja seja na to temo glede na to, kakšni so trendi in kakšne, kakšne so analize. Tako da najlepša hvala. Dajem besedo Sursu. Izvolite.

Torej, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni gostje, dobrodošli in začenjam 42. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. In uvodoma res iskreno opravičilo za 24 minutno zamudo te seje, pač prometni kolaps na cesti in marsikateri poslanec je pač bil primoran k temu, da čaka pač v koloni. Torej še enkrat se opravičujemo.

Ob tem vas obveščam, da je zadržan od seje poslanec gospod Jani Prednik. Ostalih nadomestil ni oziroma je nadomestilo, in sicer Franc Medic nadomešča poslanca gospoda Jožefa Horvata. Naj uvodoma povem, da ta del seje izkoristim še za eno stvar, in sicer da pozdravim novo članico Komisije za nadzor javnih financ gospo Evo Irgl, ki je prvič z nami. Tako da je dobrodošla in želim tudi vam uspešno delo v komisiji.

S samim sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo podanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je dnevni red takšen kot je bil določen s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. in tudi edino TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER UPAD BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA V SLOVENIJI.

Gradivo ste prejeli 27. maja 2025 skupaj s predlogi sklepov, ki jih predlagam komisiji tudi v sprejem.

K točki, k tej točki dnevnega reda so bili s samim sklicem vabljeni: doktor Robert Golob, predsednik Vlade, ki se je opravičil, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki se je tudi opravičil, doktor Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, magistrica Marjana Bednaš, v. d. direktorice Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Vlada, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet in tudi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dodatno so bili 26. maja vabljeni še: gospod Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, gospod Tibor Šimunka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, magistrica Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica in tudi Statistični urad Republike Slovenije, 27. 5. pa smo povabili še gospoda Matjaža Hana, ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter tudi samo ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Gospod Han se je opravičil in ga v bistvu nadomešča na seji državni sekretar gospod Matevž Frangež. Naj tudi uvodoma pojasnim eno stvar in sicer, ja, drži. Oba ministra smo vabili torej na današnjo sejo Komisije za nadzor javnih financ, sta se opravičila. Razumem opravičilo zaradi tega, ker hkrati poteka tudi seja Vlade, ampak morate razumeti na drugi strani tudi to, da imamo v Državnem zboru pač terminski plan in da je prostora za seje zelo malo in je v bistvu danes edini tak primeren dan za sklic seje, sicer bi to prišlo na vrsto šele čez 14 dni. Se nam pa zdi v Novi Sloveniji ta tema upad bruto domačega proizvoda, tudi sicer različne analize, raziskave in objave različnih domačih in tujih institutov in institucij tako pereče, da je prav, da to temo naslovimo čim prej. Sta pa z nami dve državni sekretarki in državni sekretar ter vsi ostali gostje, ki bodo zagotovo odgovorili in znali odgovoriti na vsa vprašanja.

Torej dovolite za uvod, preden dam besedo vabljenim gostom, da sam predstavim sklic seje. Zdaj, v zadnjih tednih je bilo objavljenih več zaskrbljujočih podatkov glede stanja slovenskega gospodarstva. Slovenski bruto domači proizvod je glede na podatke SURS, iz katerih so izločeni vplivi tako sezone kot tudi koledarja v prvem četrtletju, v primerjavi s četrtletjem prej, torej z zadnjim kvartalom v letu 2024, upadel za 0,8 odstotka. Evrski BDP je medtem v prvem četrtletju letos zrasel za 0,3 odstotka. Tudi primerjava z drugimi članicami Evropske unije glede na podatke Eurostata kaže, da je tako med letno kot tudi četrtletno slovenski BDP padel najbolj med vsemi člani članicami evrskega območja. To je, gospe in gospodje resnično zaskrbljujoče in še eno tako četrtletje in pademo v recesijo. Ni lepo ali pa je zelo problematično, ko te podatke beremo. Tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije gospod Ivanc je izpostavil: "Analitiki na Focus Economy in naša analitska služba sta pričakovala dvoodstotno rast. Med evrskimi državami je bil to največji padec, primerljiv s padcem Avstrije, na medletni ravni BDP". Torej SURS je pa hkrati kot glavna razloga za krčenje slovenskega BDP v prvem četrtletju navedel upad naložb in presežek uvoza nad izvozom, in sicer slovenske bruto naložbe v osnovna sredstva, kamor sodijo tudi naložbe v opremo ali stroje podjetij, so se v letošnjem prvem četrtletju med letno skrčile za 5,1 odstotka. To je že četrti zaporedni upad. V zadnjem lanskem četrtletju so se bruto investicije v osnovna sredstva skrčila, za kar 5,2 odstotka, v tretjem lanskem četrtletju pa celo za 8,1 odstotka na medletni ravni. Slovenski BDP je zmanjšan tudi kot posledica neto izvoza; slovenski izvoz se je namreč medletno povečal zgolj za 0,1 odstotka, medtem ko je uvoz zrasel za kar 1,9 odstotka. Zagotovo je skrb glede stanja slovenskega gospodarstva vzbuja tudi eno dejstvo, in sicer, da je Evropska komisija napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala na 2 odstotka. Še novembra je napovedovala, da bo slovenski BDP zrasel za 2,5 odstotka. In ob tem velja, gospe in gospodje opozoriti na eno stvar in sicer, da so bili pri pomladanski napovedi Evropske komisije upoštevani podatki do 30. aprila, se pravi, do 30. aprila so bili upoštevani podatki. Kar pomeni, da zgornji podatek Sursa o krčenju bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju sploh še niso zajeti. Tudi po oceni komisije bo rast bruto investicij v osnovna sredstva torej, kamor sodijo na primer naložbe podjetij v opremo in stroje, da bo ta skromna in sicer zgolj 0,7 odstotka. Lani so investicije v osnovna sredstva so se torej investicije v osnovna sredstva zelo skrčile. Glavni ekonomist gospod Ivanc na Gospodarski zbornici Slovenije je opozoril, da je zelo verjetno dvoodstotna gospodarska rast celo preveč ambiciozna za celotno leto. Tudi glavni izvršni direktor GZS gospod Gorenšček je povedal, da je presenečen, da se Sloveniji to ni zgodilo že prej. Zakaj, pa dovolite, tudi sam obrazložim v nadaljevanju, zagotovo pa je eden izmed glavnih razlogov, da Slovenija izgublja konkurenčnost in posledično, da se zmanjšuje rast gospodarstva pač ta, da imamo v Sloveniji zelo močan davčni primež na vseh področjih in na vseh nivojih. Če v zadnjih treh letih nabijamo za milijardo evrov novih dajatev in ljudem in gospodarstvu, se pač to mora nekje poznati. In tudi Gospodarska zbornica opozarja, v zadnjih dveh letih smo sprejeli vsaj deset zakonov in predpisov, ki so poslabševali slovensko poslovno okolje, začenši z Zakonom o dohodnini, ki je začel veljati s 1. 1. 2023, sledil je Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim smo dejansko izgnali določena podjetja, ki izvažajo storitve iz Slovenije in z novim zakonom smo ta podjetja naredili nekonkurenčna. To niso moje izjave, to so izjave Gospodarske zbornice Slovenije, ki pač združuje gospodarstvenike in poslovne subjekte.

In tukaj bi jaz omenil še eno stvar in sicer negativen vpliv ukrepov tudi na področju zdravstva, na delovanje slovenskega gospodarstva. Jaz vem kaj bo v nadaljevanju rečeno in sicer to, da se je, da ta padec BDP na račun tega, ker imamo, se pravi iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga nismo ukinili, pač je zdaj to obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga pač plačujemo, ga plačujejo delodajalci, gospe in gospodje. To ni edina stvar. Mi smo kljub temu ukrepu sprejeli vrsto drugih zakonov, na primer neusklajevanje dohodnine za lansko leto v višini 128 milijonov evrov in tako dalje. Ne, ni bistveno samo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje, njegovo preoblikovanje, kar je govoril predsednik Vlade pa tudi finančni minister v preteklosti in še vrsto drugih ukrepov, ki bremenijo naše gospodarstvo. Torej, začel bi v nadaljevanju z eno stvarjo in sicer, da davčna obremenitev dela. Glejte, v samem gradivu imate že takoj na tretji strani napisano, en prikaz kakšen je davčni primež po državah in kakšen je v Sloveniji. Se opravičujem, ker nimamo prezentacije, ki bi to lahko tudi gledalke in gledalci bolj nazorno videli, ampak davčna obremenitev dela se povečuje. Imamo na ravni, se pravi, najbolj razvitih držav z veliko večjimi bruto plačami in ključno vprašanje je, ali si lahko privoščimo torej tekmovanje za visoko kvalificirane zaposlene s temi državami. Delež prispevkov, torej delavca in delodajalca ter dohodnine v stroških dela za samsko osebo brez otrok, izračunano na povprečno plačo za leto 2024, je v Sloveniji 44,56 odstotka in smo tik za Avstrijo. S tem, da vemo, da je Avstrija ena najbolj razvitih, ne evropskih držav, ampak držav na svetu.

Poglejte, kje so pa države OECD, na 34,92 odstotka. Tukaj gre za samsko osebo. Z otroci je ta podatek še hujši in sem ga že zadnjič predstavil. In naj povem, da je ena izmed obljub te vlade je bila, razbremenili bomo delo. Kje smo danes po treh letih? Kje smo danes po treh letih? In ko govorimo o davkih in davčnem primežu, vsi razumemo, da država davke potrebuje in govorimo o razumnih davkih. Davke potrebujemo za šolstvo, zdravstvo, socialo, pokojnine, vse ostalo, kar še potrebujemo za javni servis in tako dalje, ampak, ti davki so v Sloveniji v zadnjih treh letih postali nerazumni in nerazumno visoki in zaradi tega marsikatero podjetje, vam bom potem naštel seznam podjetij, išče svoje priložnosti, niti ne z delovno silo, samo sedeže selijo v bolj konkurenčne države. Na Hrvaško, minister za finance je v oddaji 24 ur rekel, tudi Bosna je ugodna, in selijo ta podjetja stran od nas in jaz se sprašujem, če bomo mi ta podjetja prisilili, da gredo v tujino, kdo bo še tukaj plačeval davke za naše pokojnine, za zdravstvo, za socialo, za javni servis, nenazadnje za plače javnih uslužbencev, če ne bo več gospodarstva? Se pravi, davčni primež glede plač je v Sloveniji zelo visok in je nadpovprečen. In se, in smo tik za Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Belgijo. Poglejte, kje so naše druge sosednje države.

Če grem naprej, so zagotovo zaskrbljujoči tudi podatki OECD. Slovenija je med državami OECD, po podatkih za leto 2023, se pravi na kazalnikih mejne davčne stopnje, z 61 odstotki na prvem mestu. Delež, ki ga morajo zaposleni pri najvišji obdavčitvi za vsak zaslužen evro preko davkov in prispevkov nameniti državi, je torej v primerjavi z vsemi državami OECD pri nas najvišji. Za ilustracijo, pri najvišji obdavčitvi torej, gre od vsakega na novo zasluženega evra, več kot 61, 61 centov državi za davke in prispevke. To je najvišji delež, gospe in gospodje v OECD. In vpliv take obdavčitve na motivacijo za zaposlovanje najbolj kvalificiranega kadra je torej gospe in gospodje, zelo jasen. In na to opozarja tudi, na to opozarja tudi Umar, pa bo direktorica potem sama v nadaljevanju, ko bo dobila besedo mogoče še enkrat opozorila.

Nadalje, delež davkov in socialnih prispevkov glede BDP, glede na BDP, ki predstavljajo glavnino prihodkov sektorja država, se je v letu 2024 povečal, na kar je izdatno vplivalo torej povečanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb za podjetja in uvedba davka na bilančno vsoto bank kot začasnih namenskih prihodkov za sanacijo po poplavah avgusta 2023. Še enkrat povem, to, da banke so prispevale v ta delež za poplave, jaz ne vidim nič slabega, ampak mi kratkoročne ukrepe sprejemamo vedno kot dolgoročne in spomnimo se dvig DDV-ja, leta 2016 ali 2017, mislim, da 2016 je bilo to, ko je bil to kot začasni ukrep, ampak je ratal dolgoročni ukrep, dodaten, dolgoročen ukrep.

Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je država v prvih štirih mesecih letošnjega leta zbrala 550 milijonov evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 17,2 odstotka manj kot lani in tudi Umar opozarja, da so ovire za poslovanje podjetij. Povezane predvsem z davčno politiko, predvidljivostjo zakonodaje ter delovanjem državnih institucij ter se po ocenah gospodarstvenikov povečujejo. Ampak o tem, kot sem dejal, lahko direktorica Umarja sama v nadaljevanju. Torej, Slovenija že danes v vrhu, ko gre za obremenitev s prispevki. Pa poglejmo, Slovenija na vrhu po deležu prispevkov delavca v stroških dela med državami OECD. In tukaj imate v gradivu še en graf, ki kaže, da je prispevek delavca v odstotkih v Sloveniji 20,3 odstotka, prispevek delodajalca 13,9 odstotka in dohodnina 10,4., potem za nami je takoj Latvija, Nemčija, Madžarska. Mi tekmujemo v negativnih stvareh napram ostalim članicam OECD tudi v tem primeru. Slovenija je na prvem mestu tudi po deležu, ki ga zbrani prispevki predstavljajo v BDP - spet graf - to so mednarodne mednarodni podatki, vir OECD. In sicer 16 odstotkov je Slovenija spet na vrhu, za nami, takoj sledi potem Francija, Nemčija. Ampak glejte, ne glede na vse navedeno pa se ne moremo znebiti občutka, da Vlada še naprej nalaga nove prispevke in nove davščine, nove dajatve. Torej, poleg preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezno z Zakonom o dolgotrajni oskrbi s 1. julijem uvaja tudi novo obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. In prav dolgotrajna oskrba je bil eden izmed glavnih razlogov na primer, da je bila Obrtna zbornica Slovenije primorana zapustiti socialni dialog. Obrtna zbornica je takrat dejala, da sicer razume, da potrebujemo dolgotrajno oskrbo, vendar ob tem opozarja, da morajo biti jasni izračuni, kam bo pobrani denar šel. Če jih citiram: "Ko stroške seštejemo nikjer ni upoštevano sedanje financiranje s strani občin, pokojninske in zdravstvene blagajne še vedno ni jasno, kam bo šel ta denar. Od vas pričakujemo temeljito analizo in zagotovilo, da se bodo sredstva pobirala namensko. Dokler pogojev za izvajanje dolgotrajne oskrbe ni, predlagamo postopno uvedbo prispevka. In dokler ni izračunov, na tako visok prispevek ne moremo pristati." Torej, gospe in gospodje, vabljeni gostje, obrtnike in podjetje te male podjetnike, espeje, samostojne podjetnike posameznike torej je zmotilo dejstvo, da se bo denar za dolgotrajno oskrbo pobiral v bistvu na zalogo.

Če grem naprej in s tem bom počasi zaključeval. V tem mandatu so šli davki takole: razveljavitev Zakona o dohodnini prejšnje vlade 420 milijonov evrov več davka v letih od 2023 do 2025. Povprečna plača je bila v letu 2024 torej nižja za okrog 650 evrov, dvakratna povprečna plača pa za 1000 evrov. Razveljavitev tega Zakona o dohodnini je šel na račun višjih plač, ki jih bi imeli ljudje. Prispevek za dolgotrajno oskrbo, 1 odstotek za delavce, 1 odstotek za delodajalce, 1 odstotek za upokojence, za espeje in kmete pa celo 2 odstotka. Glejte, govorimo o espejih, o tistih, ki se borijo iz dneva v dan za mizarje, vodovodarje, inštalaterje. Tiste, ki jih rabite pri vsaki obnovi 2 odstotka za dolgotrajno oskrbo. Torej, 620 milijonov evrov letno od 1. 7. 2025 naprej. Obvezni zdravstveni prispevek, torej namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja 35 evrov je bil na osebo z napovedmi sicer, da se bo ta zvišal. Skupaj bo ljudem pobral 680 milijonov evrov letno od vključno 2024 naprej. To plačujemo iz proračuna. Kdo plačuje ta proračun? Spet gospodarstvo in podjetništvo. Spet ljudje. Spet tisti, ki trošijo. Neusklajevanje dohodnine v lanskem letu 125 milijonov evrov več pobranega davka. Davek na bilančno vsoto bank, 400 milijonov evrov pobranega davka v naslednjih petih letih. Povišanje davka od dohodka pravnih oseb v naslednjih petih letih z 19 odstotkov na 22 do 200 milijonov evrov dodatne davčne obremenitve podjetij letno. Uvedba minimalnega davka, 27 milijonov davka na leto, povišanje RTV prispevka, če želite, 9,7 milijona evrov letno. Ostrejša ureditev normirancev, spet tistih espejčkov, tistih, ki so želeli kaj zaslužiti dodatno 12 milijonov evrov na leto, torej skupaj med leti 2023-2028 znaša približno 7,5 milijard evrov novih letnih dajatev, to znaša 3750 evrov novih javnih dajatev na vsakega državljana v tem obdobju. In potem se mi sprašujemo, kaj nas je privedlo do tega, da podjetja rečejo, ne bomo več investirali v Sloveniji, da potem tudi multinacionalke selijo svoje sedeže, pa jih bom tudi naštel, v Zagreb, drugam, na Madžarsko. Vozimo, pa sem nove investitorje, pohvale vredno, tako kot Magna s subvencijami, medtem ko pa naši ljudje, ki dnevno so tukaj že generacije, namesto subvencij dobijo nov davek, govorimo o teh, ki imajo pet zaposlenih. Mizarska delavnica. Predstavljajte si jo, ki vam izdeluje vrata za obnovo stanovanja. Koliko subvencij je ta človek dobil v preteklosti? Nič, dobi pa nove davke.

Torej, nadaljujem pa z eno stvarjo in sicer tudi rezultati 22. raziskave slovensko- nemške gospodarske zbornice. Najpomembnejše ugotovitve za leto 2025. Upanje glede izboljšanja gospodarskih razmer, pravijo, je majhno. Večina podjetij ocenjuje trenutno gospodarske razmere v svoji panogi kot zadovoljive, hkrati se povečuje pa delež negativnih ocen. Le malo podjetij v prihodnjem letu pričakuje občutno izboljšanje. Govorimo o poročilu o stanju Slovenije, to pravi naš največji, največji partner.

Drugič. Zavezanost poslovnih lokacij je ogrožena. 80 odstotkov podjetij bi Slovenijo ponovno izbralo kot lokacijo za naložbe, kljub temu narašča število tistih, ki razmišljajo o alternativni regiji, predvsem o Hrvaški in Madžarski.

Tretjič. Kronične slabosti slovenskega poslovnega okolja ostajajo iste, medtem ko se Slovenija odlikuje po digitalni infrastrukturi in kakovosti lokalnih dobaviteljev, ostaja na področjih davkov, učinkovitosti uprave in fleksibilnosti delovne zakonodaje. v spodnji tretjini primerjalne skupine držav srednje in vzhodne Evrope. Nemška gospodarska zbornica nadalje pravi, prednosti Slovenije so digitalizacija, raziskave in razvoj. Absolutno. Podjetja izrazito vlagajo v raziskave, razvoj in avtomatizacijo, zlasti v nove tehnologije, interno usposabljanje ter spodbujanje inovacij. Mala in srednje velika podjetja uporabljajo državne programe za podporo inovacijam. Da ne boste govorili, da govorimo samo negativna mnenja, ki jih nemška gospodarska zbornica pripravlja.

Petič, zanesljiva gospodarska politika je temelj za gospodarsko rast. Kljub zmernemu gospodarskemu okrevanju je napoved za leto 2025 bolj pesimistična kot v prejšnjem letu. Poleg visokih cen energentov in geopolitične negotovosti vpliva na podjetja tudi šibkejši gospodarski kazalniki, pri nekaterih glavnih zunanjetrgovinskih partnericah, zlasti v Nemčiji. Anketirani zato še toliko bolj zahtevajo zanesljiv okvir gospodarske politike in jasno, podjetjem naklonjeno usmeritev pri davčni politiki, trgu dela in poslovnem okolju. Torej, prevladujoča ocena teh podjetij je, trenutne gospodarske razmere so zgolj zadovoljive, 40 odstotkov pa pričakuje poslabšanje. Podjetja s previdnostjo napovedujejo tudi obete za tekoče leto samo 6 odstotkov anketiranih pričakuje občutno izboljšanje gospodarskih razmer, leto prej je bil takšen delež še 10 odstotkov.

Torej, gospe in gospodje, čas je za, čas je za streznitev. V nadaljevanju boste povedali, kakšna je bila bonitetna ocena. Bonitetne ocene, ki so jih dale in jih je povzel provladni medij Siol.net, piarovka Ministrstva za obrambo je napisala članek in ko ste jih citirali na dan objave BDP-ja, je prišel damage control. Ampak te bonitetne ocene temeljijo na podatkih za nazaj, ne na podatkih, ki so bili objavljeni s strani SURS ali pa napovedi s strani Evropske komisije. Zaradi tega je čas absolutno čas za streznitev celotne Vlade, ko se pogovarjate o novih in novih davkih. In dajte razumeti tiste, ki se iz dneva v dan trudijo, ki iz dneva v dan delajo v svojih delavnicah, ki so skupaj v kombijih, skupaj v tovornjakih in direktorji in lastniki podjetij skupaj z zaposlenimi. Ne govorimo o megalomanskih podjetjih, ampak govorimo o tistih mikropodjetjih, obrtnikih in podjetnikih in te je predsednik Vlade ob robu srečanja z obrtniki dejal, da jih popolnoma razume, da optimirajo svoje stroške in gredo v tujino. Prosim? To je veleizdaja, izdaja našega gospodarstva, našega ponosa in hrbtenice. In kot nadgradnja te izjave, če nekdo reče, glej ga, glej, finančni minister, ja, saj je Bosna tudi davčno ugodna. Pa kaj želite, kaj želimo? Jaz tukaj sem pogrešal odziv ministrstva za gospodarstvo, tudi proti predsedniku Vlade. Resnično da nekdo v Vladi bi mogel braniti interese obrtnikov, ne moremo biti samo v Novi Sloveniji tisti, da bi nekdo branil te ljudi. Kajti so primorani zaradi nerazumnih obdavčitev pač dobesedno bežati v tujino, ker je odnos do njih zelo mačehovski. Jaz bom zdaj zaključil in sicer pričakujem pa res s strani Vlade odgovore na to, kaj se bo spremenilo v zadnjem letu vladanja, da ne bo naslednja vlada dobila totalnega kolapsa in reševanja Slovenije iz recesije. Prva stvar, ki pa je, pa je to, da začnete razumeti slovenske podjetnike in gospodarstvenike. Spet smo pri normirancih. Za 12 milijonov evrov ste šli, za ta zrezek ste šli celoten sistem, ki je dobro deloval, ste ga šli pobiti. In še danes jaz tega ne razumem zakaj, še danes ne razumem zakaj.

Torej zdaj bi dal besedo najprej naprej Sursu. Predvsem me tukaj zanima ena stvar, in sicer izvor podatkov, metodologija okrog tega. Pa tudi potem v nadaljevanju od Umarja ali se lahko na podlagi podatkov SURS, da lahko kakšne že vnaprej podatke, kakšen bi bil naš BDP v tem četrtletju, drugem in kakšni so v bistvu kazalniki, da se bo to lahko zgodilo. In naprej v bistvu potem lahko damo besedo Vladi, ko najprej dobimo te metodološke, se pravi, podatke in okvir statistike. Tako da hvala še enkrat za vašo udeležbo. Verjamem pa, da to ni zadnja seja na to temo glede na to, kakšni so trendi in kakšne, kakšne so analize. Tako da najlepša hvala. Dajem besedo Sursu. Izvolite.

Hvala, gospod predsedujoči, za povabilo.

Mogoče uvodoma povem, da gre to za prvo oceno četrtletnega BDP. V preteklih letih se je kar veliko govorilo o metodologiji, kako se pripravljajo četrtletne ocene, pa mogoče vseeno uvodoma pojasnim. Se pravi, Statistični urad z večjo gotovostjo lahko oceni obseg bruto domačega proizvoda, ko dobimo zaključne račune, se pravi, tam nekje maja dobimo podatke, tudi letos smo jih dobili, za preteklo leto in takrat naredimo potem prvo letno oceno bruto domačega proizvoda na podlagi letnih podatkov. Danes pa govorimo, ko se pogovarjamo o prvem četrtletju 2025, o prvi oceni, in sicer za to oceno že vsa leta uporabljamo 25 statističnih virov, ki jih skrbno pač proučimo, da so ustrezen vir, dodatno pa uporabljamo še pet dodatnih podatkovnih virov Agencije za zavarovalni nadzor, Banke Slovenije, Finančne uprave in pa Ministrstva za finance različne podatkovne vire. Torej, če pojasnim. Mi metodologije nismo spreminjali. Vemo pa, da pri nacionalnih računih, ko ocenjujemo četrtletni BDP, pač takrat še nimamo na voljo vseh podatkov in dejansko gre za prvo oceno. In tudi vidimo, tudi gospod Ivanc je naredil analizo, je predstavil v Delu, da v bistvu te ocene, potem ko mi pridemo s prvo letno oceno, pa potem še benchmark revizijami do določenih odstopanj, ampak v trenutnem stanju pa vemo toliko, kot vemo. In jaz kot direktorica sem od januarja naprej spremljala, vedno spremljam kratkoročne kazalnike in vsi kratkoročni kazalniki na področju indeksa industrijske proizvodnje, cene storitev pri proizvajalcih v gradbeništvu, zaposlenost, pogledali smo tudi tokove DDV obračunov, v bistvu so kazali in so konsistentni pri oceni tega četrtletnega BDP. Se pravi, pričakujemo pa, tako kot je pri nacionalnih računih, da z vsako naslednjo oceno naslednjega, ko bomo ocenjevali drugo četrtletje se tudi, ker imamo še več podatkovnih virov, te ocene prvega četrtletja potem popravijo. In tako to sledi, dokler potem s prvo oceno, ko dobimo vse podatkovne vire, ocenimo pa tudi potem se še, ko pridejo še vsi viri dodatno pojasni. Ampak trenutno z metodologijo, ki jo uporabljamo že vrsto let, in z obstoječimi podatkovni viri je to največ, kar lahko storimo. Mi smo pogledali tudi vzporedne vire, če smo pri naši oceni ustrezni in odgovor je da. Verjetno bo pa še Umar kaj na to lahko dodal, ker tudi vzporedno spremljal te ocene.

Hvala, gospod predsedujoči, za povabilo.

Mogoče uvodoma povem, da gre to za prvo oceno četrtletnega BDP. V preteklih letih se je kar veliko govorilo o metodologiji, kako se pripravljajo četrtletne ocene, pa mogoče vseeno uvodoma pojasnim. Se pravi, Statistični urad z večjo gotovostjo lahko oceni obseg bruto domačega proizvoda, ko dobimo zaključne račune, se pravi, tam nekje maja dobimo podatke, tudi letos smo jih dobili, za preteklo leto in takrat naredimo potem prvo letno oceno bruto domačega proizvoda na podlagi letnih podatkov. Danes pa govorimo, ko se pogovarjamo o prvem četrtletju 2025, o prvi oceni, in sicer za to oceno že vsa leta uporabljamo 25 statističnih virov, ki jih skrbno pač proučimo, da so ustrezen vir, dodatno pa uporabljamo še pet dodatnih podatkovnih virov Agencije za zavarovalni nadzor, Banke Slovenije, Finančne uprave in pa Ministrstva za finance različne podatkovne vire. Torej, če pojasnim. Mi metodologije nismo spreminjali. Vemo pa, da pri nacionalnih računih, ko ocenjujemo četrtletni BDP, pač takrat še nimamo na voljo vseh podatkov in dejansko gre za prvo oceno. In tudi vidimo, tudi gospod Ivanc je naredil analizo, je predstavil v Delu, da v bistvu te ocene, potem ko mi pridemo s prvo letno oceno, pa potem še benchmark revizijami do določenih odstopanj, ampak v trenutnem stanju pa vemo toliko, kot vemo. In jaz kot direktorica sem od januarja naprej spremljala, vedno spremljam kratkoročne kazalnike in vsi kratkoročni kazalniki na področju indeksa industrijske proizvodnje, cene storitev pri proizvajalcih v gradbeništvu, zaposlenost, pogledali smo tudi tokove DDV obračunov, v bistvu so kazali in so konsistentni pri oceni tega četrtletnega BDP. Se pravi, pričakujemo pa, tako kot je pri nacionalnih računih, da z vsako naslednjo oceno naslednjega, ko bomo ocenjevali drugo četrtletje se tudi, ker imamo še več podatkovnih virov, te ocene prvega četrtletja potem popravijo. In tako to sledi, dokler potem s prvo oceno, ko dobimo vse podatkovne vire, ocenimo pa tudi potem se še, ko pridejo še vsi viri dodatno pojasni. Ampak trenutno z metodologijo, ki jo uporabljamo že vrsto let, in z obstoječimi podatkovni viri je to največ, kar lahko storimo. Mi smo pogledali tudi vzporedne vire, če smo pri naši oceni ustrezni in odgovor je da. Verjetno bo pa še Umar kaj na to lahko dodal, ker tudi vzporedno spremljal te ocene.

V redu, najlepša hvala. Izvolite.

V redu, najlepša hvala. Izvolite.

Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za povabilo in za besedo.

Torej, naj začnem s tem, da se pridružujem seveda temu mnenju, da so to prve ocene na podlagi razpoložljivih podatkov, ki so na voljo v tem trenutku in z novimi podatki, z novimi informacijami se to lahko spremeni. Zato ta podatek sedaj jemljemo kot tisti najbolj relevanten, se pa zavedamo, da se lahko spremeni. Kar zadeva samo vsebino. Bi pa vendarle, mi smo analitiki in smo tudi pogledali podatek za prvo četrtletje. V svojem odzivu smo tudi ocenili, da je nekoliko pod našimi pričakovanji. In to bi želela zdaj še pojasniti, na kaj smo se pravzaprav osredotočili pri tej oceni. Predvsem na investicije oziroma gradbene investicije bolj konkretno. Mi smo namreč v tistem trenutku imeli podatke, o vrednosti opravljenih gradbenih del, podatke, ki so vezani na državne investicije, se pravi, javno finančni podatki. Nismo pa še imeli podatkov o DDV. In javno finančni podatki so v tistem trenutku kazali rast na več segmentih. Tako, če smo pogledali konsolidirano bilanco za prvo četrtletje za državni proračun in občinske proračune. V vseh teh segmentih je na postavki novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, je bila zabeležena rast. Torej v tem segmentu, ki predstavlja slabo polovico gradbenih investicij, investicij v zgradbe in objekte, je bila zabeležena rast. Potem smo z dodatnimi podatki seveda te analize dopolnili in dejansko se skladajo s tem, s prvo oceno upada investicijske aktivnosti. Zdaj, kar zadeva same razloge za upad gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju. Je pa seveda tudi višja rast uvoza kot izvoza in v tem segmentu zlasti močno rastejo, raste uvoz storitev. Na drugi strani je pa izvoz blaga zelo nizek, praktično stagnira oziroma celo upada v določenih segmentih. In tu so razlogi povezani z avtomobilsko industrijo, kjer se je ustavila proizvodnja v sredini preteklega leta. Za celotno gospodarsko aktivnost, to je pa tisto ključno, je pa pomembno širše okolje, mednarodno okolje, izjemno velika negotovost, ki je vplivala na zadržano obnašanje potrošnikov kljub triodstotni rast razpoložljivega dohodka in tudi visoka rast zalog nakazuje na to visoko negotovost. Če pogledamo širše okolje. Indeks negotovosti trgovinskih politik, ki kaže, kakšne so razmere predvsem z vidika trgovinskih politik v mednarodnem okolju, je bil februarja na ravni 300, trenutno je na ravni tisoč 200. To so rekordne, zgodovinsko rekordne ravni in vse to se odraža zlasti v izvoznem sektorju. Hkrati pa vidim, predsedujoči, da ste tudi poslušali predstavitev našega poročila o razvoju in razlogi za nizko rast oziroma nižjo rast v izvoznem sektorju so pa seveda tudi dolgoročni, so povezani s številnimi razlogi, ki vplivajo na produktivnost. Ne samo v zadnjem letu, v zadnjih letih, govorimo lahko že v desetletjih. Torej tu gre za sistemske, strukturne razloge. Kar zadeva pa sam upad v prvem četrtletju, pa je glede na vse negotovosti, razloge, ki smo jih slišali, tudi glede zajema podatkov, še ne pomeni nujno obrata navzdol. Se pravi, za celotno gospodarsko aktivnost, če pogledamo kazalnike, tendence, gospodarske klime, razpoloženja potrošnikov, so se obrnili nekoliko navzgor, v drugem četrtletju. Zlasti, kar je pomembno v Nemčiji, so, po potrditvi nove vlade so se ti kazalniki začeli izboljševati, ker v prvem četrtletju je bila tudi poleg vse negotovosti povezane s carinskimi ukrepi, je bila tudi velika negotovost glede nemške gospodarske politike.

Tako, da jaz ne morem reči, v tem okolju mednarodnih gospodarskih razmerah, da se zadeve stabilizirajo. Daleč od tega. Vidimo, da iz dneva v dan dobivamo nove informacije glede carinskih ukrepov in žal kaže, da se bo to tudi nadaljevalo. Ampak, če pogledamo domače razmere, je kar nekaj kazalnikov, v segmentu zasebne potrošnje je to razpoložljivi dohodek, ki kaže, da bi se in pa ti kazalniki, ki se izboljšujejo, ki kažejo, da bi bila zasebna potrošnja lahko višja. In pa vsi projekti, ki so se začeli, so v teku, govorim zdaj o državnih investicijah. Kažejo na višjo rast, zato je bila tudi naša napoved 1 odstotek investicij, se pravi investicij v osnovna sredstva in tudi pozitivna rast v gradbeništvu. Tako da, lahko, tako kot prihaja do nihajev na finančnih trgih, lahko prihaja tudi oziroma pričakujemo tudi nihaje v gospodarskih aktivnostih, predvsem v povezavi s to izjemno veliko negotovostjo.

Zdaj, ta širši okvir, poslovno okolje, lahko grem tudi na to točko, ste omenili. Zdaj, mi smo, kar zadeva same davke, smo tudi v poročilu o razvoju, ki smo ga predstavili pred dvema tednoma, smo izpostavili tudi pomen prestrukturiranja davkov. To je spet zgodba, ki je, bom rekla, stara kar več let ali več, kar dve desetletji, odkar mi spremljamo skozi naše poročilo o razvoju ta vidik. Bi pa izpostavila, da je sama raven davkov, se pravi skupni davki in prispevki kot delež BDP, je nižja od povprečja EU. Torej v Sloveniji tu ni prostora za neko znižanje, je pa prostor za prestrukturiranje in naša ugotovitev v poročilu je, da se struktura davkov še ne spreminja v smeri, ki se skladno, ki se jo skladno z empiričnimi analizami povezuje z ugodnimi vplivi na gospodarski potencial. Se pravi, premiki v smeri krepitve davkov na potrošnjo in drugih manj distorzijskih davkov oziroma s krepitvijo spodbud za bolj trajnostni razvoj, kar so pa okoljski davki. Torej v tem smislu je bila tudi naša ugotovitev. Nikakor pa ni prostora, sploh glede na izzive dolgožive družbe. Povišana sredstva za financiranje sistemov socialne zaščite, nikakor ni prostora za znižanje vseh teh obremenitev. Zdaj, kar zadeva poslovno okolje. Pa tudi drži, kar ste izpostavili, da podjetja izpostavljajo davčno politiko, predvidljivost zakonodaje, delovanje državnih inštitucij, ampak ponovno to podjetja opozarjajo že vrsto let. Hkrati bi pa tudi poudarila to, kar tudi nekateri tuji investitorji izpostavljajo so pa še glavne prednosti Slovenije so pa kakovostna in dobro usposobljena delovna sila, visoka stopnja izobrazbe, infrastrukturna povezanost - to je po lanski anketi - in tudi geografska lega in dostop do dodatnih trgov. Se pravi, mi smo na tem križišču. In treba je seveda ukrepe, ne samo države, se pravi ekonomskih politik, ampak tudi poslovni ukrepi podjetij bi morali biti usmerjeni predvsem v krepitev teh prednosti in pa krepitev produktivnosti, ampak zelo široko gledano. Se pravi, krepitev znanja, krepitev znanja, raziskav in izdatkov za raziskave in razvoj inovacij in to v tiste učinkovite proizvodne storitve. Mislim, zdaj lahko grem tudi bolj konkretno, ampak ne vem, če bi zdaj celotno poročilo citirala. Imamo nekaj primerov dobrih praks in na tem je treba graditi. Imamo v farmaciji primere dobrih praks, imamo tudi nekatere grozde, ki se povezujejo. Torej, je ta segment sodelovanja po evropskem inovacijskem indeksu je tudi zelo visoko ocenjen. Torej, imamo potencial in je treba napor in energijo usmeriti v ta segment, ker drugače bomo sploh v teh zahtevnih geopolitičnih razmerah začeli nazadovati. Toliko, hvala.

Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za povabilo in za besedo.

Torej, naj začnem s tem, da se pridružujem seveda temu mnenju, da so to prve ocene na podlagi razpoložljivih podatkov, ki so na voljo v tem trenutku in z novimi podatki, z novimi informacijami se to lahko spremeni. Zato ta podatek sedaj jemljemo kot tisti najbolj relevanten, se pa zavedamo, da se lahko spremeni. Kar zadeva samo vsebino. Bi pa vendarle, mi smo analitiki in smo tudi pogledali podatek za prvo četrtletje. V svojem odzivu smo tudi ocenili, da je nekoliko pod našimi pričakovanji. In to bi želela zdaj še pojasniti, na kaj smo se pravzaprav osredotočili pri tej oceni. Predvsem na investicije oziroma gradbene investicije bolj konkretno. Mi smo namreč v tistem trenutku imeli podatke, o vrednosti opravljenih gradbenih del, podatke, ki so vezani na državne investicije, se pravi, javno finančni podatki. Nismo pa še imeli podatkov o DDV. In javno finančni podatki so v tistem trenutku kazali rast na več segmentih. Tako, če smo pogledali konsolidirano bilanco za prvo četrtletje za državni proračun in občinske proračune. V vseh teh segmentih je na postavki novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, je bila zabeležena rast. Torej v tem segmentu, ki predstavlja slabo polovico gradbenih investicij, investicij v zgradbe in objekte, je bila zabeležena rast. Potem smo z dodatnimi podatki seveda te analize dopolnili in dejansko se skladajo s tem, s prvo oceno upada investicijske aktivnosti. Zdaj, kar zadeva same razloge za upad gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju. Je pa seveda tudi višja rast uvoza kot izvoza in v tem segmentu zlasti močno rastejo, raste uvoz storitev. Na drugi strani je pa izvoz blaga zelo nizek, praktično stagnira oziroma celo upada v določenih segmentih. In tu so razlogi povezani z avtomobilsko industrijo, kjer se je ustavila proizvodnja v sredini preteklega leta. Za celotno gospodarsko aktivnost, to je pa tisto ključno, je pa pomembno širše okolje, mednarodno okolje, izjemno velika negotovost, ki je vplivala na zadržano obnašanje potrošnikov kljub triodstotni rast razpoložljivega dohodka in tudi visoka rast zalog nakazuje na to visoko negotovost. Če pogledamo širše okolje. Indeks negotovosti trgovinskih politik, ki kaže, kakšne so razmere predvsem z vidika trgovinskih politik v mednarodnem okolju, je bil februarja na ravni 300, trenutno je na ravni tisoč 200. To so rekordne, zgodovinsko rekordne ravni in vse to se odraža zlasti v izvoznem sektorju. Hkrati pa vidim, predsedujoči, da ste tudi poslušali predstavitev našega poročila o razvoju in razlogi za nizko rast oziroma nižjo rast v izvoznem sektorju so pa seveda tudi dolgoročni, so povezani s številnimi razlogi, ki vplivajo na produktivnost. Ne samo v zadnjem letu, v zadnjih letih, govorimo lahko že v desetletjih. Torej tu gre za sistemske, strukturne razloge. Kar zadeva pa sam upad v prvem četrtletju, pa je glede na vse negotovosti, razloge, ki smo jih slišali, tudi glede zajema podatkov, še ne pomeni nujno obrata navzdol. Se pravi, za celotno gospodarsko aktivnost, če pogledamo kazalnike, tendence, gospodarske klime, razpoloženja potrošnikov, so se obrnili nekoliko navzgor, v drugem četrtletju. Zlasti, kar je pomembno v Nemčiji, so, po potrditvi nove vlade so se ti kazalniki začeli izboljševati, ker v prvem četrtletju je bila tudi poleg vse negotovosti povezane s carinskimi ukrepi, je bila tudi velika negotovost glede nemške gospodarske politike.

Tako, da jaz ne morem reči, v tem okolju mednarodnih gospodarskih razmerah, da se zadeve stabilizirajo. Daleč od tega. Vidimo, da iz dneva v dan dobivamo nove informacije glede carinskih ukrepov in žal kaže, da se bo to tudi nadaljevalo. Ampak, če pogledamo domače razmere, je kar nekaj kazalnikov, v segmentu zasebne potrošnje je to razpoložljivi dohodek, ki kaže, da bi se in pa ti kazalniki, ki se izboljšujejo, ki kažejo, da bi bila zasebna potrošnja lahko višja. In pa vsi projekti, ki so se začeli, so v teku, govorim zdaj o državnih investicijah. Kažejo na višjo rast, zato je bila tudi naša napoved 1 odstotek investicij, se pravi investicij v osnovna sredstva in tudi pozitivna rast v gradbeništvu. Tako da, lahko, tako kot prihaja do nihajev na finančnih trgih, lahko prihaja tudi oziroma pričakujemo tudi nihaje v gospodarskih aktivnostih, predvsem v povezavi s to izjemno veliko negotovostjo.

Zdaj, ta širši okvir, poslovno okolje, lahko grem tudi na to točko, ste omenili. Zdaj, mi smo, kar zadeva same davke, smo tudi v poročilu o razvoju, ki smo ga predstavili pred dvema tednoma, smo izpostavili tudi pomen prestrukturiranja davkov. To je spet zgodba, ki je, bom rekla, stara kar več let ali več, kar dve desetletji, odkar mi spremljamo skozi naše poročilo o razvoju ta vidik. Bi pa izpostavila, da je sama raven davkov, se pravi skupni davki in prispevki kot delež BDP, je nižja od povprečja EU. Torej v Sloveniji tu ni prostora za neko znižanje, je pa prostor za prestrukturiranje in naša ugotovitev v poročilu je, da se struktura davkov še ne spreminja v smeri, ki se skladno, ki se jo skladno z empiričnimi analizami povezuje z ugodnimi vplivi na gospodarski potencial. Se pravi, premiki v smeri krepitve davkov na potrošnjo in drugih manj distorzijskih davkov oziroma s krepitvijo spodbud za bolj trajnostni razvoj, kar so pa okoljski davki. Torej v tem smislu je bila tudi naša ugotovitev. Nikakor pa ni prostora, sploh glede na izzive dolgožive družbe. Povišana sredstva za financiranje sistemov socialne zaščite, nikakor ni prostora za znižanje vseh teh obremenitev. Zdaj, kar zadeva poslovno okolje. Pa tudi drži, kar ste izpostavili, da podjetja izpostavljajo davčno politiko, predvidljivost zakonodaje, delovanje državnih inštitucij, ampak ponovno to podjetja opozarjajo že vrsto let. Hkrati bi pa tudi poudarila to, kar tudi nekateri tuji investitorji izpostavljajo so pa še glavne prednosti Slovenije so pa kakovostna in dobro usposobljena delovna sila, visoka stopnja izobrazbe, infrastrukturna povezanost - to je po lanski anketi - in tudi geografska lega in dostop do dodatnih trgov. Se pravi, mi smo na tem križišču. In treba je seveda ukrepe, ne samo države, se pravi ekonomskih politik, ampak tudi poslovni ukrepi podjetij bi morali biti usmerjeni predvsem v krepitev teh prednosti in pa krepitev produktivnosti, ampak zelo široko gledano. Se pravi, krepitev znanja, krepitev znanja, raziskav in izdatkov za raziskave in razvoj inovacij in to v tiste učinkovite proizvodne storitve. Mislim, zdaj lahko grem tudi bolj konkretno, ampak ne vem, če bi zdaj celotno poročilo citirala. Imamo nekaj primerov dobrih praks in na tem je treba graditi. Imamo v farmaciji primere dobrih praks, imamo tudi nekatere grozde, ki se povezujejo. Torej, je ta segment sodelovanja po evropskem inovacijskem indeksu je tudi zelo visoko ocenjen. Torej, imamo potencial in je treba napor in energijo usmeriti v ta segment, ker drugače bomo sploh v teh zahtevnih geopolitičnih razmerah začeli nazadovati. Toliko, hvala.

Ja, najlepša hvala. Bom potem odgovoril na ta del glede BDP, prispevkov za socialno varstvo, ker mislim, da je potrebno širše razlagati, tudi z vaše strani bi bilo potrebno širše razlagati glede tega. Dajem besedo Vladi. Najprej državna sekretarka, gospa Jazbec. Izvolite.

Ja, najlepša hvala. Bom potem odgovoril na ta del glede BDP, prispevkov za socialno varstvo, ker mislim, da je potrebno širše razlagati, tudi z vaše strani bi bilo potrebno širše razlagati glede tega. Dajem besedo Vladi. Najprej državna sekretarka, gospa Jazbec. Izvolite.