Torej, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni gostje, dobrodošli in začenjam 42. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. In uvodoma res iskreno opravičilo za 24 minutno zamudo te seje, pač prometni kolaps na cesti in marsikateri poslanec je pač bil primoran k temu, da čaka pač v koloni. Torej še enkrat se opravičujemo.
Ob tem vas obveščam, da je zadržan od seje poslanec gospod Jani Prednik. Ostalih nadomestil ni oziroma je nadomestilo, in sicer Franc Medic nadomešča poslanca gospoda Jožefa Horvata. Naj uvodoma povem, da ta del seje izkoristim še za eno stvar, in sicer da pozdravim novo članico Komisije za nadzor javnih financ gospo Evo Irgl, ki je prvič z nami. Tako da je dobrodošla in želim tudi vam uspešno delo v komisiji.
S samim sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo podanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je dnevni red takšen kot je bil določen s samim sklicem seje.
Torej prehajamo na 1. in tudi edino TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER UPAD BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA V SLOVENIJI.
Gradivo ste prejeli 27. maja 2025 skupaj s predlogi sklepov, ki jih predlagam komisiji tudi v sprejem.
K točki, k tej točki dnevnega reda so bili s samim sklicem vabljeni: doktor Robert Golob, predsednik Vlade, ki se je opravičil, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki se je tudi opravičil, doktor Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, magistrica Marjana Bednaš, v. d. direktorice Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Vlada, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet in tudi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dodatno so bili 26. maja vabljeni še: gospod Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, gospod Tibor Šimunka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, magistrica Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica in tudi Statistični urad Republike Slovenije, 27. 5. pa smo povabili še gospoda Matjaža Hana, ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter tudi samo ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Gospod Han se je opravičil in ga v bistvu nadomešča na seji državni sekretar gospod Matevž Frangež. Naj tudi uvodoma pojasnim eno stvar in sicer, ja, drži. Oba ministra smo vabili torej na današnjo sejo Komisije za nadzor javnih financ, sta se opravičila. Razumem opravičilo zaradi tega, ker hkrati poteka tudi seja Vlade, ampak morate razumeti na drugi strani tudi to, da imamo v Državnem zboru pač terminski plan in da je prostora za seje zelo malo in je v bistvu danes edini tak primeren dan za sklic seje, sicer bi to prišlo na vrsto šele čez 14 dni. Se nam pa zdi v Novi Sloveniji ta tema upad bruto domačega proizvoda, tudi sicer različne analize, raziskave in objave različnih domačih in tujih institutov in institucij tako pereče, da je prav, da to temo naslovimo čim prej. Sta pa z nami dve državni sekretarki in državni sekretar ter vsi ostali gostje, ki bodo zagotovo odgovorili in znali odgovoriti na vsa vprašanja.
Torej dovolite za uvod, preden dam besedo vabljenim gostom, da sam predstavim sklic seje. Zdaj, v zadnjih tednih je bilo objavljenih več zaskrbljujočih podatkov glede stanja slovenskega gospodarstva. Slovenski bruto domači proizvod je glede na podatke SURS, iz katerih so izločeni vplivi tako sezone kot tudi koledarja v prvem četrtletju, v primerjavi s četrtletjem prej, torej z zadnjim kvartalom v letu 2024, upadel za 0,8 odstotka. Evrski BDP je medtem v prvem četrtletju letos zrasel za 0,3 odstotka. Tudi primerjava z drugimi članicami Evropske unije glede na podatke Eurostata kaže, da je tako med letno kot tudi četrtletno slovenski BDP padel najbolj med vsemi člani članicami evrskega območja. To je, gospe in gospodje resnično zaskrbljujoče in še eno tako četrtletje in pademo v recesijo. Ni lepo ali pa je zelo problematično, ko te podatke beremo. Tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije gospod Ivanc je izpostavil: "Analitiki na Focus Economy in naša analitska služba sta pričakovala dvoodstotno rast. Med evrskimi državami je bil to največji padec, primerljiv s padcem Avstrije, na medletni ravni BDP". Torej SURS je pa hkrati kot glavna razloga za krčenje slovenskega BDP v prvem četrtletju navedel upad naložb in presežek uvoza nad izvozom, in sicer slovenske bruto naložbe v osnovna sredstva, kamor sodijo tudi naložbe v opremo ali stroje podjetij, so se v letošnjem prvem četrtletju med letno skrčile za 5,1 odstotka. To je že četrti zaporedni upad. V zadnjem lanskem četrtletju so se bruto investicije v osnovna sredstva skrčila, za kar 5,2 odstotka, v tretjem lanskem četrtletju pa celo za 8,1 odstotka na medletni ravni. Slovenski BDP je zmanjšan tudi kot posledica neto izvoza; slovenski izvoz se je namreč medletno povečal zgolj za 0,1 odstotka, medtem ko je uvoz zrasel za kar 1,9 odstotka. Zagotovo je skrb glede stanja slovenskega gospodarstva vzbuja tudi eno dejstvo, in sicer, da je Evropska komisija napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala na 2 odstotka. Še novembra je napovedovala, da bo slovenski BDP zrasel za 2,5 odstotka. In ob tem velja, gospe in gospodje opozoriti na eno stvar in sicer, da so bili pri pomladanski napovedi Evropske komisije upoštevani podatki do 30. aprila, se pravi, do 30. aprila so bili upoštevani podatki. Kar pomeni, da zgornji podatek Sursa o krčenju bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju sploh še niso zajeti. Tudi po oceni komisije bo rast bruto investicij v osnovna sredstva torej, kamor sodijo na primer naložbe podjetij v opremo in stroje, da bo ta skromna in sicer zgolj 0,7 odstotka. Lani so investicije v osnovna sredstva so se torej investicije v osnovna sredstva zelo skrčile. Glavni ekonomist gospod Ivanc na Gospodarski zbornici Slovenije je opozoril, da je zelo verjetno dvoodstotna gospodarska rast celo preveč ambiciozna za celotno leto. Tudi glavni izvršni direktor GZS gospod Gorenšček je povedal, da je presenečen, da se Sloveniji to ni zgodilo že prej. Zakaj, pa dovolite, tudi sam obrazložim v nadaljevanju, zagotovo pa je eden izmed glavnih razlogov, da Slovenija izgublja konkurenčnost in posledično, da se zmanjšuje rast gospodarstva pač ta, da imamo v Sloveniji zelo močan davčni primež na vseh področjih in na vseh nivojih. Če v zadnjih treh letih nabijamo za milijardo evrov novih dajatev in ljudem in gospodarstvu, se pač to mora nekje poznati. In tudi Gospodarska zbornica opozarja, v zadnjih dveh letih smo sprejeli vsaj deset zakonov in predpisov, ki so poslabševali slovensko poslovno okolje, začenši z Zakonom o dohodnini, ki je začel veljati s 1. 1. 2023, sledil je Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim smo dejansko izgnali določena podjetja, ki izvažajo storitve iz Slovenije in z novim zakonom smo ta podjetja naredili nekonkurenčna. To niso moje izjave, to so izjave Gospodarske zbornice Slovenije, ki pač združuje gospodarstvenike in poslovne subjekte.
In tukaj bi jaz omenil še eno stvar in sicer negativen vpliv ukrepov tudi na področju zdravstva, na delovanje slovenskega gospodarstva. Jaz vem kaj bo v nadaljevanju rečeno in sicer to, da se je, da ta padec BDP na račun tega, ker imamo, se pravi iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga nismo ukinili, pač je zdaj to obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga pač plačujemo, ga plačujejo delodajalci, gospe in gospodje. To ni edina stvar. Mi smo kljub temu ukrepu sprejeli vrsto drugih zakonov, na primer neusklajevanje dohodnine za lansko leto v višini 128 milijonov evrov in tako dalje. Ne, ni bistveno samo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje, njegovo preoblikovanje, kar je govoril predsednik Vlade pa tudi finančni minister v preteklosti in še vrsto drugih ukrepov, ki bremenijo naše gospodarstvo. Torej, začel bi v nadaljevanju z eno stvarjo in sicer, da davčna obremenitev dela. Glejte, v samem gradivu imate že takoj na tretji strani napisano, en prikaz kakšen je davčni primež po državah in kakšen je v Sloveniji. Se opravičujem, ker nimamo prezentacije, ki bi to lahko tudi gledalke in gledalci bolj nazorno videli, ampak davčna obremenitev dela se povečuje. Imamo na ravni, se pravi, najbolj razvitih držav z veliko večjimi bruto plačami in ključno vprašanje je, ali si lahko privoščimo torej tekmovanje za visoko kvalificirane zaposlene s temi državami. Delež prispevkov, torej delavca in delodajalca ter dohodnine v stroških dela za samsko osebo brez otrok, izračunano na povprečno plačo za leto 2024, je v Sloveniji 44,56 odstotka in smo tik za Avstrijo. S tem, da vemo, da je Avstrija ena najbolj razvitih, ne evropskih držav, ampak držav na svetu.
Poglejte, kje so pa države OECD, na 34,92 odstotka. Tukaj gre za samsko osebo. Z otroci je ta podatek še hujši in sem ga že zadnjič predstavil. In naj povem, da je ena izmed obljub te vlade je bila, razbremenili bomo delo. Kje smo danes po treh letih? Kje smo danes po treh letih? In ko govorimo o davkih in davčnem primežu, vsi razumemo, da država davke potrebuje in govorimo o razumnih davkih. Davke potrebujemo za šolstvo, zdravstvo, socialo, pokojnine, vse ostalo, kar še potrebujemo za javni servis in tako dalje, ampak, ti davki so v Sloveniji v zadnjih treh letih postali nerazumni in nerazumno visoki in zaradi tega marsikatero podjetje, vam bom potem naštel seznam podjetij, išče svoje priložnosti, niti ne z delovno silo, samo sedeže selijo v bolj konkurenčne države. Na Hrvaško, minister za finance je v oddaji 24 ur rekel, tudi Bosna je ugodna, in selijo ta podjetja stran od nas in jaz se sprašujem, če bomo mi ta podjetja prisilili, da gredo v tujino, kdo bo še tukaj plačeval davke za naše pokojnine, za zdravstvo, za socialo, za javni servis, nenazadnje za plače javnih uslužbencev, če ne bo več gospodarstva? Se pravi, davčni primež glede plač je v Sloveniji zelo visok in je nadpovprečen. In se, in smo tik za Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Belgijo. Poglejte, kje so naše druge sosednje države.
Če grem naprej, so zagotovo zaskrbljujoči tudi podatki OECD. Slovenija je med državami OECD, po podatkih za leto 2023, se pravi na kazalnikih mejne davčne stopnje, z 61 odstotki na prvem mestu. Delež, ki ga morajo zaposleni pri najvišji obdavčitvi za vsak zaslužen evro preko davkov in prispevkov nameniti državi, je torej v primerjavi z vsemi državami OECD pri nas najvišji. Za ilustracijo, pri najvišji obdavčitvi torej, gre od vsakega na novo zasluženega evra, več kot 61, 61 centov državi za davke in prispevke. To je najvišji delež, gospe in gospodje v OECD. In vpliv take obdavčitve na motivacijo za zaposlovanje najbolj kvalificiranega kadra je torej gospe in gospodje, zelo jasen. In na to opozarja tudi, na to opozarja tudi Umar, pa bo direktorica potem sama v nadaljevanju, ko bo dobila besedo mogoče še enkrat opozorila.
Nadalje, delež davkov in socialnih prispevkov glede BDP, glede na BDP, ki predstavljajo glavnino prihodkov sektorja država, se je v letu 2024 povečal, na kar je izdatno vplivalo torej povečanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb za podjetja in uvedba davka na bilančno vsoto bank kot začasnih namenskih prihodkov za sanacijo po poplavah avgusta 2023. Še enkrat povem, to, da banke so prispevale v ta delež za poplave, jaz ne vidim nič slabega, ampak mi kratkoročne ukrepe sprejemamo vedno kot dolgoročne in spomnimo se dvig DDV-ja, leta 2016 ali 2017, mislim, da 2016 je bilo to, ko je bil to kot začasni ukrep, ampak je ratal dolgoročni ukrep, dodaten, dolgoročen ukrep.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je država v prvih štirih mesecih letošnjega leta zbrala 550 milijonov evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 17,2 odstotka manj kot lani in tudi Umar opozarja, da so ovire za poslovanje podjetij. Povezane predvsem z davčno politiko, predvidljivostjo zakonodaje ter delovanjem državnih institucij ter se po ocenah gospodarstvenikov povečujejo. Ampak o tem, kot sem dejal, lahko direktorica Umarja sama v nadaljevanju. Torej, Slovenija že danes v vrhu, ko gre za obremenitev s prispevki. Pa poglejmo, Slovenija na vrhu po deležu prispevkov delavca v stroških dela med državami OECD. In tukaj imate v gradivu še en graf, ki kaže, da je prispevek delavca v odstotkih v Sloveniji 20,3 odstotka, prispevek delodajalca 13,9 odstotka in dohodnina 10,4., potem za nami je takoj Latvija, Nemčija, Madžarska. Mi tekmujemo v negativnih stvareh napram ostalim članicam OECD tudi v tem primeru. Slovenija je na prvem mestu tudi po deležu, ki ga zbrani prispevki predstavljajo v BDP - spet graf - to so mednarodne mednarodni podatki, vir OECD. In sicer 16 odstotkov je Slovenija spet na vrhu, za nami, takoj sledi potem Francija, Nemčija. Ampak glejte, ne glede na vse navedeno pa se ne moremo znebiti občutka, da Vlada še naprej nalaga nove prispevke in nove davščine, nove dajatve. Torej, poleg preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezno z Zakonom o dolgotrajni oskrbi s 1. julijem uvaja tudi novo obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. In prav dolgotrajna oskrba je bil eden izmed glavnih razlogov na primer, da je bila Obrtna zbornica Slovenije primorana zapustiti socialni dialog. Obrtna zbornica je takrat dejala, da sicer razume, da potrebujemo dolgotrajno oskrbo, vendar ob tem opozarja, da morajo biti jasni izračuni, kam bo pobrani denar šel. Če jih citiram: "Ko stroške seštejemo nikjer ni upoštevano sedanje financiranje s strani občin, pokojninske in zdravstvene blagajne še vedno ni jasno, kam bo šel ta denar. Od vas pričakujemo temeljito analizo in zagotovilo, da se bodo sredstva pobirala namensko. Dokler pogojev za izvajanje dolgotrajne oskrbe ni, predlagamo postopno uvedbo prispevka. In dokler ni izračunov, na tako visok prispevek ne moremo pristati." Torej, gospe in gospodje, vabljeni gostje, obrtnike in podjetje te male podjetnike, espeje, samostojne podjetnike posameznike torej je zmotilo dejstvo, da se bo denar za dolgotrajno oskrbo pobiral v bistvu na zalogo.
Če grem naprej in s tem bom počasi zaključeval. V tem mandatu so šli davki takole: razveljavitev Zakona o dohodnini prejšnje vlade 420 milijonov evrov več davka v letih od 2023 do 2025. Povprečna plača je bila v letu 2024 torej nižja za okrog 650 evrov, dvakratna povprečna plača pa za 1000 evrov. Razveljavitev tega Zakona o dohodnini je šel na račun višjih plač, ki jih bi imeli ljudje. Prispevek za dolgotrajno oskrbo, 1 odstotek za delavce, 1 odstotek za delodajalce, 1 odstotek za upokojence, za espeje in kmete pa celo 2 odstotka. Glejte, govorimo o espejih, o tistih, ki se borijo iz dneva v dan za mizarje, vodovodarje, inštalaterje. Tiste, ki jih rabite pri vsaki obnovi 2 odstotka za dolgotrajno oskrbo. Torej, 620 milijonov evrov letno od 1. 7. 2025 naprej. Obvezni zdravstveni prispevek, torej namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja 35 evrov je bil na osebo z napovedmi sicer, da se bo ta zvišal. Skupaj bo ljudem pobral 680 milijonov evrov letno od vključno 2024 naprej. To plačujemo iz proračuna. Kdo plačuje ta proračun? Spet gospodarstvo in podjetništvo. Spet ljudje. Spet tisti, ki trošijo. Neusklajevanje dohodnine v lanskem letu 125 milijonov evrov več pobranega davka. Davek na bilančno vsoto bank, 400 milijonov evrov pobranega davka v naslednjih petih letih. Povišanje davka od dohodka pravnih oseb v naslednjih petih letih z 19 odstotkov na 22 do 200 milijonov evrov dodatne davčne obremenitve podjetij letno. Uvedba minimalnega davka, 27 milijonov davka na leto, povišanje RTV prispevka, če želite, 9,7 milijona evrov letno. Ostrejša ureditev normirancev, spet tistih espejčkov, tistih, ki so želeli kaj zaslužiti dodatno 12 milijonov evrov na leto, torej skupaj med leti 2023-2028 znaša približno 7,5 milijard evrov novih letnih dajatev, to znaša 3750 evrov novih javnih dajatev na vsakega državljana v tem obdobju. In potem se mi sprašujemo, kaj nas je privedlo do tega, da podjetja rečejo, ne bomo več investirali v Sloveniji, da potem tudi multinacionalke selijo svoje sedeže, pa jih bom tudi naštel, v Zagreb, drugam, na Madžarsko. Vozimo, pa sem nove investitorje, pohvale vredno, tako kot Magna s subvencijami, medtem ko pa naši ljudje, ki dnevno so tukaj že generacije, namesto subvencij dobijo nov davek, govorimo o teh, ki imajo pet zaposlenih. Mizarska delavnica. Predstavljajte si jo, ki vam izdeluje vrata za obnovo stanovanja. Koliko subvencij je ta človek dobil v preteklosti? Nič, dobi pa nove davke.
Torej, nadaljujem pa z eno stvarjo in sicer tudi rezultati 22. raziskave slovensko- nemške gospodarske zbornice. Najpomembnejše ugotovitve za leto 2025. Upanje glede izboljšanja gospodarskih razmer, pravijo, je majhno. Večina podjetij ocenjuje trenutno gospodarske razmere v svoji panogi kot zadovoljive, hkrati se povečuje pa delež negativnih ocen. Le malo podjetij v prihodnjem letu pričakuje občutno izboljšanje. Govorimo o poročilu o stanju Slovenije, to pravi naš največji, največji partner.
Drugič. Zavezanost poslovnih lokacij je ogrožena. 80 odstotkov podjetij bi Slovenijo ponovno izbralo kot lokacijo za naložbe, kljub temu narašča število tistih, ki razmišljajo o alternativni regiji, predvsem o Hrvaški in Madžarski.
Tretjič. Kronične slabosti slovenskega poslovnega okolja ostajajo iste, medtem ko se Slovenija odlikuje po digitalni infrastrukturi in kakovosti lokalnih dobaviteljev, ostaja na področjih davkov, učinkovitosti uprave in fleksibilnosti delovne zakonodaje. v spodnji tretjini primerjalne skupine držav srednje in vzhodne Evrope. Nemška gospodarska zbornica nadalje pravi, prednosti Slovenije so digitalizacija, raziskave in razvoj. Absolutno. Podjetja izrazito vlagajo v raziskave, razvoj in avtomatizacijo, zlasti v nove tehnologije, interno usposabljanje ter spodbujanje inovacij. Mala in srednje velika podjetja uporabljajo državne programe za podporo inovacijam. Da ne boste govorili, da govorimo samo negativna mnenja, ki jih nemška gospodarska zbornica pripravlja.
Petič, zanesljiva gospodarska politika je temelj za gospodarsko rast. Kljub zmernemu gospodarskemu okrevanju je napoved za leto 2025 bolj pesimistična kot v prejšnjem letu. Poleg visokih cen energentov in geopolitične negotovosti vpliva na podjetja tudi šibkejši gospodarski kazalniki, pri nekaterih glavnih zunanjetrgovinskih partnericah, zlasti v Nemčiji. Anketirani zato še toliko bolj zahtevajo zanesljiv okvir gospodarske politike in jasno, podjetjem naklonjeno usmeritev pri davčni politiki, trgu dela in poslovnem okolju. Torej, prevladujoča ocena teh podjetij je, trenutne gospodarske razmere so zgolj zadovoljive, 40 odstotkov pa pričakuje poslabšanje. Podjetja s previdnostjo napovedujejo tudi obete za tekoče leto samo 6 odstotkov anketiranih pričakuje občutno izboljšanje gospodarskih razmer, leto prej je bil takšen delež še 10 odstotkov.
Torej, gospe in gospodje, čas je za, čas je za streznitev. V nadaljevanju boste povedali, kakšna je bila bonitetna ocena. Bonitetne ocene, ki so jih dale in jih je povzel provladni medij Siol.net, piarovka Ministrstva za obrambo je napisala članek in ko ste jih citirali na dan objave BDP-ja, je prišel damage control. Ampak te bonitetne ocene temeljijo na podatkih za nazaj, ne na podatkih, ki so bili objavljeni s strani SURS ali pa napovedi s strani Evropske komisije. Zaradi tega je čas absolutno čas za streznitev celotne Vlade, ko se pogovarjate o novih in novih davkih. In dajte razumeti tiste, ki se iz dneva v dan trudijo, ki iz dneva v dan delajo v svojih delavnicah, ki so skupaj v kombijih, skupaj v tovornjakih in direktorji in lastniki podjetij skupaj z zaposlenimi. Ne govorimo o megalomanskih podjetjih, ampak govorimo o tistih mikropodjetjih, obrtnikih in podjetnikih in te je predsednik Vlade ob robu srečanja z obrtniki dejal, da jih popolnoma razume, da optimirajo svoje stroške in gredo v tujino. Prosim? To je veleizdaja, izdaja našega gospodarstva, našega ponosa in hrbtenice. In kot nadgradnja te izjave, če nekdo reče, glej ga, glej, finančni minister, ja, saj je Bosna tudi davčno ugodna. Pa kaj želite, kaj želimo? Jaz tukaj sem pogrešal odziv ministrstva za gospodarstvo, tudi proti predsedniku Vlade. Resnično da nekdo v Vladi bi mogel braniti interese obrtnikov, ne moremo biti samo v Novi Sloveniji tisti, da bi nekdo branil te ljudi. Kajti so primorani zaradi nerazumnih obdavčitev pač dobesedno bežati v tujino, ker je odnos do njih zelo mačehovski. Jaz bom zdaj zaključil in sicer pričakujem pa res s strani Vlade odgovore na to, kaj se bo spremenilo v zadnjem letu vladanja, da ne bo naslednja vlada dobila totalnega kolapsa in reševanja Slovenije iz recesije. Prva stvar, ki pa je, pa je to, da začnete razumeti slovenske podjetnike in gospodarstvenike. Spet smo pri normirancih. Za 12 milijonov evrov ste šli, za ta zrezek ste šli celoten sistem, ki je dobro deloval, ste ga šli pobiti. In še danes jaz tega ne razumem zakaj, še danes ne razumem zakaj.
Torej zdaj bi dal besedo najprej naprej Sursu. Predvsem me tukaj zanima ena stvar, in sicer izvor podatkov, metodologija okrog tega. Pa tudi potem v nadaljevanju od Umarja ali se lahko na podlagi podatkov SURS, da lahko kakšne že vnaprej podatke, kakšen bi bil naš BDP v tem četrtletju, drugem in kakšni so v bistvu kazalniki, da se bo to lahko zgodilo. In naprej v bistvu potem lahko damo besedo Vladi, ko najprej dobimo te metodološke, se pravi, podatke in okvir statistike. Tako da hvala še enkrat za vašo udeležbo. Verjamem pa, da to ni zadnja seja na to temo glede na to, kakšni so trendi in kakšne, kakšne so analize. Tako da najlepša hvala. Dajem besedo Sursu. Izvolite.
Hvala, gospod predsedujoči, za povabilo.
Mogoče uvodoma povem, da gre to za prvo oceno četrtletnega BDP. V preteklih letih se je kar veliko govorilo o metodologiji, kako se pripravljajo četrtletne ocene, pa mogoče vseeno uvodoma pojasnim. Se pravi, Statistični urad z večjo gotovostjo lahko oceni obseg bruto domačega proizvoda, ko dobimo zaključne račune, se pravi, tam nekje maja dobimo podatke, tudi letos smo jih dobili, za preteklo leto in takrat naredimo potem prvo letno oceno bruto domačega proizvoda na podlagi letnih podatkov. Danes pa govorimo, ko se pogovarjamo o prvem četrtletju 2025, o prvi oceni, in sicer za to oceno že vsa leta uporabljamo 25 statističnih virov, ki jih skrbno pač proučimo, da so ustrezen vir, dodatno pa uporabljamo še pet dodatnih podatkovnih virov Agencije za zavarovalni nadzor, Banke Slovenije, Finančne uprave in pa Ministrstva za finance različne podatkovne vire. Torej, če pojasnim. Mi metodologije nismo spreminjali. Vemo pa, da pri nacionalnih računih, ko ocenjujemo četrtletni BDP, pač takrat še nimamo na voljo vseh podatkov in dejansko gre za prvo oceno. In tudi vidimo, tudi gospod Ivanc je naredil analizo, je predstavil v Delu, da v bistvu te ocene, potem ko mi pridemo s prvo letno oceno, pa potem še benchmark revizijami do določenih odstopanj, ampak v trenutnem stanju pa vemo toliko, kot vemo. In jaz kot direktorica sem od januarja naprej spremljala, vedno spremljam kratkoročne kazalnike in vsi kratkoročni kazalniki na področju indeksa industrijske proizvodnje, cene storitev pri proizvajalcih v gradbeništvu, zaposlenost, pogledali smo tudi tokove DDV obračunov, v bistvu so kazali in so konsistentni pri oceni tega četrtletnega BDP. Se pravi, pričakujemo pa, tako kot je pri nacionalnih računih, da z vsako naslednjo oceno naslednjega, ko bomo ocenjevali drugo četrtletje se tudi, ker imamo še več podatkovnih virov, te ocene prvega četrtletja potem popravijo. In tako to sledi, dokler potem s prvo oceno, ko dobimo vse podatkovne vire, ocenimo pa tudi potem se še, ko pridejo še vsi viri dodatno pojasni. Ampak trenutno z metodologijo, ki jo uporabljamo že vrsto let, in z obstoječimi podatkovni viri je to največ, kar lahko storimo. Mi smo pogledali tudi vzporedne vire, če smo pri naši oceni ustrezni in odgovor je da. Verjetno bo pa še Umar kaj na to lahko dodal, ker tudi vzporedno spremljal te ocene.
Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za povabilo in za besedo.
Torej, naj začnem s tem, da se pridružujem seveda temu mnenju, da so to prve ocene na podlagi razpoložljivih podatkov, ki so na voljo v tem trenutku in z novimi podatki, z novimi informacijami se to lahko spremeni. Zato ta podatek sedaj jemljemo kot tisti najbolj relevanten, se pa zavedamo, da se lahko spremeni. Kar zadeva samo vsebino. Bi pa vendarle, mi smo analitiki in smo tudi pogledali podatek za prvo četrtletje. V svojem odzivu smo tudi ocenili, da je nekoliko pod našimi pričakovanji. In to bi želela zdaj še pojasniti, na kaj smo se pravzaprav osredotočili pri tej oceni. Predvsem na investicije oziroma gradbene investicije bolj konkretno. Mi smo namreč v tistem trenutku imeli podatke, o vrednosti opravljenih gradbenih del, podatke, ki so vezani na državne investicije, se pravi, javno finančni podatki. Nismo pa še imeli podatkov o DDV. In javno finančni podatki so v tistem trenutku kazali rast na več segmentih. Tako, če smo pogledali konsolidirano bilanco za prvo četrtletje za državni proračun in občinske proračune. V vseh teh segmentih je na postavki novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, je bila zabeležena rast. Torej v tem segmentu, ki predstavlja slabo polovico gradbenih investicij, investicij v zgradbe in objekte, je bila zabeležena rast. Potem smo z dodatnimi podatki seveda te analize dopolnili in dejansko se skladajo s tem, s prvo oceno upada investicijske aktivnosti. Zdaj, kar zadeva same razloge za upad gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju. Je pa seveda tudi višja rast uvoza kot izvoza in v tem segmentu zlasti močno rastejo, raste uvoz storitev. Na drugi strani je pa izvoz blaga zelo nizek, praktično stagnira oziroma celo upada v določenih segmentih. In tu so razlogi povezani z avtomobilsko industrijo, kjer se je ustavila proizvodnja v sredini preteklega leta. Za celotno gospodarsko aktivnost, to je pa tisto ključno, je pa pomembno širše okolje, mednarodno okolje, izjemno velika negotovost, ki je vplivala na zadržano obnašanje potrošnikov kljub triodstotni rast razpoložljivega dohodka in tudi visoka rast zalog nakazuje na to visoko negotovost. Če pogledamo širše okolje. Indeks negotovosti trgovinskih politik, ki kaže, kakšne so razmere predvsem z vidika trgovinskih politik v mednarodnem okolju, je bil februarja na ravni 300, trenutno je na ravni tisoč 200. To so rekordne, zgodovinsko rekordne ravni in vse to se odraža zlasti v izvoznem sektorju. Hkrati pa vidim, predsedujoči, da ste tudi poslušali predstavitev našega poročila o razvoju in razlogi za nizko rast oziroma nižjo rast v izvoznem sektorju so pa seveda tudi dolgoročni, so povezani s številnimi razlogi, ki vplivajo na produktivnost. Ne samo v zadnjem letu, v zadnjih letih, govorimo lahko že v desetletjih. Torej tu gre za sistemske, strukturne razloge. Kar zadeva pa sam upad v prvem četrtletju, pa je glede na vse negotovosti, razloge, ki smo jih slišali, tudi glede zajema podatkov, še ne pomeni nujno obrata navzdol. Se pravi, za celotno gospodarsko aktivnost, če pogledamo kazalnike, tendence, gospodarske klime, razpoloženja potrošnikov, so se obrnili nekoliko navzgor, v drugem četrtletju. Zlasti, kar je pomembno v Nemčiji, so, po potrditvi nove vlade so se ti kazalniki začeli izboljševati, ker v prvem četrtletju je bila tudi poleg vse negotovosti povezane s carinskimi ukrepi, je bila tudi velika negotovost glede nemške gospodarske politike.
Tako, da jaz ne morem reči, v tem okolju mednarodnih gospodarskih razmerah, da se zadeve stabilizirajo. Daleč od tega. Vidimo, da iz dneva v dan dobivamo nove informacije glede carinskih ukrepov in žal kaže, da se bo to tudi nadaljevalo. Ampak, če pogledamo domače razmere, je kar nekaj kazalnikov, v segmentu zasebne potrošnje je to razpoložljivi dohodek, ki kaže, da bi se in pa ti kazalniki, ki se izboljšujejo, ki kažejo, da bi bila zasebna potrošnja lahko višja. In pa vsi projekti, ki so se začeli, so v teku, govorim zdaj o državnih investicijah. Kažejo na višjo rast, zato je bila tudi naša napoved 1 odstotek investicij, se pravi investicij v osnovna sredstva in tudi pozitivna rast v gradbeništvu. Tako da, lahko, tako kot prihaja do nihajev na finančnih trgih, lahko prihaja tudi oziroma pričakujemo tudi nihaje v gospodarskih aktivnostih, predvsem v povezavi s to izjemno veliko negotovostjo.
Zdaj, ta širši okvir, poslovno okolje, lahko grem tudi na to točko, ste omenili. Zdaj, mi smo, kar zadeva same davke, smo tudi v poročilu o razvoju, ki smo ga predstavili pred dvema tednoma, smo izpostavili tudi pomen prestrukturiranja davkov. To je spet zgodba, ki je, bom rekla, stara kar več let ali več, kar dve desetletji, odkar mi spremljamo skozi naše poročilo o razvoju ta vidik. Bi pa izpostavila, da je sama raven davkov, se pravi skupni davki in prispevki kot delež BDP, je nižja od povprečja EU. Torej v Sloveniji tu ni prostora za neko znižanje, je pa prostor za prestrukturiranje in naša ugotovitev v poročilu je, da se struktura davkov še ne spreminja v smeri, ki se skladno, ki se jo skladno z empiričnimi analizami povezuje z ugodnimi vplivi na gospodarski potencial. Se pravi, premiki v smeri krepitve davkov na potrošnjo in drugih manj distorzijskih davkov oziroma s krepitvijo spodbud za bolj trajnostni razvoj, kar so pa okoljski davki. Torej v tem smislu je bila tudi naša ugotovitev. Nikakor pa ni prostora, sploh glede na izzive dolgožive družbe. Povišana sredstva za financiranje sistemov socialne zaščite, nikakor ni prostora za znižanje vseh teh obremenitev. Zdaj, kar zadeva poslovno okolje. Pa tudi drži, kar ste izpostavili, da podjetja izpostavljajo davčno politiko, predvidljivost zakonodaje, delovanje državnih inštitucij, ampak ponovno to podjetja opozarjajo že vrsto let. Hkrati bi pa tudi poudarila to, kar tudi nekateri tuji investitorji izpostavljajo so pa še glavne prednosti Slovenije so pa kakovostna in dobro usposobljena delovna sila, visoka stopnja izobrazbe, infrastrukturna povezanost - to je po lanski anketi - in tudi geografska lega in dostop do dodatnih trgov. Se pravi, mi smo na tem križišču. In treba je seveda ukrepe, ne samo države, se pravi ekonomskih politik, ampak tudi poslovni ukrepi podjetij bi morali biti usmerjeni predvsem v krepitev teh prednosti in pa krepitev produktivnosti, ampak zelo široko gledano. Se pravi, krepitev znanja, krepitev znanja, raziskav in izdatkov za raziskave in razvoj inovacij in to v tiste učinkovite proizvodne storitve. Mislim, zdaj lahko grem tudi bolj konkretno, ampak ne vem, če bi zdaj celotno poročilo citirala. Imamo nekaj primerov dobrih praks in na tem je treba graditi. Imamo v farmaciji primere dobrih praks, imamo tudi nekatere grozde, ki se povezujejo. Torej, je ta segment sodelovanja po evropskem inovacijskem indeksu je tudi zelo visoko ocenjen. Torej, imamo potencial in je treba napor in energijo usmeriti v ta segment, ker drugače bomo sploh v teh zahtevnih geopolitičnih razmerah začeli nazadovati. Toliko, hvala.
Ja, najlepša hvala. Bom potem odgovoril na ta del glede BDP, prispevkov za socialno varstvo, ker mislim, da je potrebno širše razlagati, tudi z vaše strani bi bilo potrebno širše razlagati glede tega. Dajem besedo Vladi. Najprej državna sekretarka, gospa Jazbec. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za vabilo, za sklic te seje.
Jaz sem zelo pozorno poslušala tako vaš uvodni nagovor kot tudi, kar sta povedali kolegici iz neodvisnih inštitucij. Tako da upam, da so si lahko poslušalci en določen del mnenja ustvarili že preden bo pač zdaj, preden bo prišel odziv s strani Vlade kot politične strani. Tako da malo se bom vseeno tudi ponavljala oziroma bom ponavljala to, kar je že bilo povedano, ampak mora biti malo protiuteži temu, kar ste pač na začetku dosti pesimistično in tako predstavljali.
Po pandemiji je slovensko gospodarstvo izkazalo odpornost, gospodarska rast se je ohranila in kljub temu, da smo bili poleg vseh skupnih kriz deležni potem še poplav, je naš BDP več kot 10 procentov višji, kot je bil pred pandemijo. In da ker nas pač ves čas primerjate z drugimi državami, bi vseeno rada še enkrat povedala na glas, da je Evropska komisija, ki ocenjuje, se pravi, primerja države in to je verjetno en tak, lahko bom rekla objektiven kazalnik, ko napoveduje, kakšna bo rast po posameznih državah, je znižala rast za vse države. In kljub temu Sloveniji napoveduje za letos dvoodstotno rast in za leto 2026 2,4-odstotno rast BDP medtem ko je povprečje EU za letos 1,1 in za leto 2026 1,5. In to ob tem, da je že do zdaj - zdaj, če želite, da se skoncentriram na obdobje te Vlade od tretjega četrtletja 2022 do prvega četrtletja 25 - se je v bistvu v Sloveniji se je BDP, raven realnega BDP povišala za okrog 3 procente, medtem ko, je v Nemčiji in v Avstriji se je skrčila, za 0,6 oziroma za 3 odstotke. In da torej slovensko gospodarstvo ostaja na konvergentni poti EU. Tudi dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, katere padec v tem prvem kvartalu je najbolj pripomogel k padcu BDP, je bila realno gledano na višji ravni kot pred začetkom delovanja in višja in torej v primerjalnem obdobju se je to v Nemčiji, Avstriji skrčilo.
Tako da zdaj, če malo izpeljem iz tu. Kot ugotavlja Umar v poročilu o razvoju, so se javnofinančni izdatki, se pravi na tisto, kar vlada lahko vpliva pri BDP, se pravi tisti izdatki, ki jih literatura povezuje z močnejšimi vplivi na gospodarsko rast, to so izdatki za transport, za komunikacije, za zdravstvo, izobraževanje in predvsem za raziskave, razvoj in inovacije, so se v Sloveniji v zadnjih letih povišali. Podatki za obdobje 2019-2021, za katero imamo razpoložljive tudi mednarodne primerjave, namreč kažejo, da je bilo povečanje teh izdatkov v Sloveniji med najvišjimi v primerjavi z drugimi državami evrskega območja.
Tudi sprememba načrta za okrevanje in odpornost, ki je zdaj en tak pomemben instrument vlade, poteka od v bistvu pandemije naprej, od 2021, zaključuje se poleti 2026. Mi smo ga zdaj spet spremenili. Pričakujemo, da bo prihodnji mesec potrjena ta sprememba in vključuje prilagoditve, ki še dodatno omogočajo ohranitev, uresničitev ciljev, ob tem, da ohranjamo ambicioznost tega načrta, predvsem na področjih zelenega prehoda, digitalizacije in pa upoštevanje specifičnih priporočil za države.
Prav tako veste, da je vlada pravkar sprejela Predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki v bistvu bo spet dodatna, torej dodatna vsebina, ki bo zagotavljala javne investicije in bo pač, če gledamo formulo, kako je BDP, kako se ga meri, se pravi osebna potrošnja, investicija, državna potrošnja, neto izvoz. Se pravi, to kar Vlada lahko naredi, bo povečala to komponento BDP. In v letnem poročilu o napredku, ki ga je Vlada pripravila, ocenjujemo, da bodo celotne investicije sektorja država, ki že v zadnjih štirih, petih letih so med prvimi petimi na ravni EU, da bodo ostale na tej ravni oziroma se bodo lahko povečale. Se pravi, tukaj govorimo o 5,5 odstotkov BDP.
Zdaj, gospod Vrtovec, vi ste rekli, da bomo začeli govoriti o bonitetnih agencijah. Ja, jaz mislim in to omenjam zato, ker bonitetne agencije so v bistvu na trgih za to, da pogledajo skozi eno enako prizmo, da pogledajo različne države po pač določenih kriterijih in lahko po teh kriterijih potem države primerjajo, rangirajo, ocenjujejo in tako naprej in iz tega potem naredijo eno tako kumulativno oceno. In zato jaz pomena bonitetnih agencij ne bi tako podcenjevala in ja, bonitetne agencije našo državo ocenjujejo, v bistvu vse po vrsti so ji v zadnjih letih zvišale bonitetno oceno ali pa so zvišale vsaj izgled, izgled pri bonitetnih agencijah pa pomeni, da ko države pač opazujejo in redno jih pač seveda spremljajo. In če je pozitiven zgled, to pomeni, da bo najverjetneje naslednja sprememba šla v dvig bonitetne ocene in dvig bonitetne ocene je pozitiven signal oziroma daje finančnim trgom in pa udeležencem na finančnih trgih, ki so tisti, ki posojajo denar in želijo pač vedeti, koliko je kakšna investicija varna in višja bonitetna ocena je v bistvu za to državo ali pa za investitorje, ki imajo namen investirati v to državo, pozitiven signal.
In kot je recimo ena od velikih agencij pojasnila, so pozitivni obeti, ki so nam jih dali, odražajo njihovo pričakovanje, da bo gospodarska rast v prihodnjih dveh letih odporna na zunanje izzive in da je gospodarski, torej potencial gospodarske rasti v Sloveniji, da je močnejši kot v primerljivih državah. Potem so poudarili strukturne reforme, predvsem prihajajočih sprememb pokojninske reforme, da ga vidijo kot pomemben gradnik dolgoročne vzdržnosti javnih financ in pa da pozitivno ocenjujejo tudi aktivno upravljanje dolga, kar naši državi omogoča učinkovito upravljanje obrestnih izdatkov in pa dostop do širokega izbora finančnih instrumentov za financiranje potreb državnega proračuna.
Zdaj, če grem še malo naprej, skladno z javnofinančno zakonodajo in fiskalnim pravilom lahko oziroma celo mora neodvisni urad vedno popraviti uradno napoved, če pride pač do nekih takih sprememb. In kot razumemo, UMAR ne glede na to prvo objavo torej ocene rasti za letošnje leto ne bo, ne bo spreminjal. v ozadju je še vseeno neka močna pozicija tudi gospodinjstev in podjetij. Zadolženost podjetij znaša 35 odstotkov BDP-ja in je najnižja v 20 letih, zadolženost gospodinjstev znaša 24 odstotkov BDP-ja, dobički podjetij so visoki, bančni sektor je ustrezno kapitaliziran, dobičkonosnost in delež slabih posojil sta v evropskem povprečju. Se pravi, to so stvari, ki jih gledajo boniteto agencije in bi rekla, da če pogledamo potem v bistvu to veliko sliko, ne pa samo iz konteksta potegnjenih prav določenih statistik, potem lahko rečemo, da ta slika ni tako slaba. Ker ste omenjali v bistvu tudi določene številke iz, torej prihodkovne strani državnega proračuna, bi vam želela povedati, da številke kažejo, in to seveda lahko spremljate na spletni strani, da prihodkovna stran, torej javnih financ, da raste. Tako da, ker ste ravno omenili DDPO in ste pač spet eno specifično mesečno statistiko omenili; ker so bile lanske akontacije DDPO ustrezne, potem ni prišlo v aprilu do tistega večjega poračuna kot je prišlo preteklo leto in je to razlog, se pravi, vsak, vsak, vsaka številka, vsak, vsaka neka velika sprememba ima en svoj razlog, zato ga zdaj tukaj navajam. Tudi ko ste omenjali dolgotrajno oskrbo, bi tudi tukaj v bistvu se rada odzvala, samo da se jasno stvari povedo, dolgotrajna oskrba v tej državi seveda obstaja, ampak do zdaj se je financirala, kot ste tudi sami rekli, iz državnega proračuna in pa na občinski ravni. Zdaj, če pogledamo vse storitve, ki so se pa lani že začele izvajati tudi po Zakonu o dolgotrajni oskrbi, je pa zdaj, če bi sešteli, koliko je plačal državni proračun za prvo storitev, to je oskrbovalec družinskega člana, in koliko v bistvu državni proračun prispeva v pokojninsko blagajno, da izplačuje dodatek za pomoč in postrežbo, ki je tudi instrument dolgotrajne oskrbe, je bilo lani prihodkov, da rečem, teh namenskih prispevka, kot ste rekli, nič, porabljeno pa 176 milijonov. In v letošnjem letu, ko se bo avgusta začel zbirati ta prispevek, se ocenjuje, da bi se ga lahko nabralo nekje 250 milijonov. In če seštejemo, ker se letos v bistvu začnejo izvajati pa še vse ostale storitve, zdaj poleti oskrba na domu, potem proti koncu leta pa tudi v domovih za starejše in pa denarni prispevek, in denarni prejemek bodo dobili v bistvu vsi, ki bodo prišli v sistem, ne glede na kapacitete sistema, in se ocenjuje, da bo pač 80 milijonov teh stroškov in odhodkov iz tega naslova, iz državnega proračuna za dolgotrajno oskrbo 150 milijonov zaradi tega oskrbovalca družinskega člana zaradi sprememb tega zakona in pa 110 milijonov dodatka za pomoč in postrežbo na ZPIZ. Se pravi, ko seštejemo te odhodke, za letos, jih lahko šele ocenimo, ker niti še nismo na polovici leta, jih bo 340 milijonov in teh načrtovanih 250 milijonov ne bo zadostovalo za to. Zato mislim, da tega prispevka ne bomo zbirali na zalogo.
Torej, če se vrnem na torej na to, da rečem svoje področje. Prihodkovna stran javnih financ ostaja v tem kontekstu kot smo jo napovedovali. Nekaj rasti je, mogoče je počasnejša, ampak teh negativnih trendov. Ne zaznavamo nikakor, da ne bo napačno razumljeno, ne podcenjujemo tega podatka. Od dneva objave v bistvu smo redno sedeli in ugotavljali, kaj je zadaj, kaj lahko naredimo, kaj analiziramo, spremljamo. Dejstvo je, da pač ne smemo ustvarjati panike, zato pač spremljamo, Vlada ima instrumente, da te stvari potem ureja. Je pa dejstvo - in s tem bom jaz zaključila, pa bosta potem še moja dva kolega povedala kaj več o gospodarstvu in spodbudah, pa o davčnem primežu -, da moramo z javnimi viri zbrati toliko, da pokrijemo javno porabo, se pravi, javne storitve, javno porabo, da pokrivamo izdatke socialne države. Hvala.
Najlepša hvala. Gospod Frangež, izvolite. Upam, da iz vzporedne države ne gremo vzporedno v vesolje. Izvolite, beseda je vaša.
Najlepša hvala, predsednik. Najlepša hvala za priložnost pravzaprav, da danes spregovorimo o tej temi.
Jaz absolutno soglašam, da so objavljeni podatki primeren povod za to, da se o tem resno pogovorimo. In hvaležen sem, predsednik, da ste se v tretjem poskusu tudi spomnili, da je mogoče primerno povabiti Ministrstvo za gospodarstvo na to razpravo. V tej razpravi z veseljem sodelujemo, ampak naj na začetku povem, če obstajajo razlogi za zaskrbljenost. In jaz se strinjam, obstajajo razlogi za zaskrbljenost, pa absolutno ni razlogov za paniko. In mislim, da podcenjujemo moč javne besede vsi po vrsti, ko sejemo v družbo pretirano paniko, pretiran pesimizem. Vedno znova že leta napovedujemo gospodarsko kataklizmo. Pa na koncu se vendarle izkaže, da je Slovenija v varnih rokah, da dosega dobre rezultate, da pa ima iz vrste razlogov seveda številne izzive. In ne glede na to, ali bodo podatki za leto 2020, 2025 ostali na ravni napovedi, se pravi, doseganja okoli dvoodstotne gospodarske rasti, ali morda izkazali nižjo gospodarsko rast. Predsednik, omenjali ste celo tveganje recesije, če bi tudi v drugem četrtletju izkazali negativno rast. Moramo razumeti, da je precej očitno, da ta gospodarska gibanja niso del klasičnih konjunkturnih gibanj, ampak da imamo opraviti z bistveno bolj kompleksnimi strukturnimi razlogi. In če bi želeli to razpravo opraviti na resnično poglobljen način, poiskati resnične vzroke in tukaj na tem mestu dajem to pobudo, potem bi bilo primerno za osnovo resnično vzeti poročilo o razvoju 2025, ki ga je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj, predstavljen dobra dva tedna nazaj, ki mislim, da odlično pokaže diagnozo slovenskega gospodarstva in družbe in hkrati, kje so pravzaprav realna tveganja, na katera moramo kot družba odgovoriti. Zdaj, kot je bilo javno predstavljeno tudi s strani Statističnega urada Republike Slovenije je eden od agregatov, ki je našo gospodarsko rast poganjal navzdol, tudi zastoj v investicijah podjetij. In sam bi želel v tem pogledu iz poročila o razvoju citirati nekaj podatkov. Ker mislim, da se tukaj skriva nikakor ne razlogi za sam padec, pač pa kaže na to, da se res nahajamo v enem izrazito negotovem trenutku v teku zgodovine, ko naša podjetja, še posebej izvozno usmerjeno gospodarstvo, tesno vpeto v evropske verige vrednosti. Vidi in čuti negotovost ne toliko pravzaprav domačega okolja, pač pa vpliva širšega prestrukturiranja ključnih gospodarskih sektorjev, v katerih Slovenija nastopa. In naj dam tu dve ilustraciji. Medtem ko okrepimo svoj performans na področju biofarmacije in ta sektor jasno izkazuje svojo rast, je sektor, kjer je očitno, da je Evropa tehnološko zaostala avtomobilska industrija, izpostavljen tolikšnim tveganjem, da se to seveda preliva tudi v odločitve podjetij. In tukaj moramo iskati neposredne korelacije. Glejte, v preteklih letih je cela vrsta investicijskih načrtov bila vezana na prehod na elektromobilnost. Po zastoju in upadu prodaje v letu 2024, na trgu električnih vozil in popravkom, ki mu lahko sledimo v letu 2025, se je praktično investicijska dejavnost na tem področju zastala, tudi zaradi tega, ker smo v politiki pošiljali povsem zmedene in mešane signale. V tem pogledu se moramo tudi zavedati, da je to, kar politika govori, to, kar razlagajo analitiki, neposredno zvezano s tem, kakšno, kakšne okoliščine za investiranje ustvarjamo v državi. In v tem pogledu bi svetoval vsem skupaj, vključujoč sebe, skrajno previdnost pri tem, kaj napovedujemo in kaj prognoziramo.
Mimogrede, ker je Saša prej navedla primerjave v napovedih, naj pa vendarle povem, da je v zadnjih treh letih Slovenija dosegala več kot nadpovprečno gospodarsko rast glede na Evropsko unijo. Če je bilo povprečje Evropske unije v zadnjih 3 letih 1,6 odstotna gospodarska rast in evroobmočja še dodatno nekaj manjša, 1,27 odstotna, je Slovenija v tem obdobju dosegla 3,3 odstotno povprečno gospodarsko rast. V tem pogledu smo bili nedvomno med uspešnejšimi državami Evropske unije in primerno je oceniti, podobno, kot je že bilo povedano, da se je nam pravzaprav zdaj v posameznem četrtletju, prvič po tem, ko mimogrede mnogi napovedujete to kataklizmo že leta, vsaj od vrhunca energetske krize v letu 2022 naprej, prvič zgodilo, da je bila izkazana negativna gospodarska rast v posameznem četrtletju. Kot rečeno, treba pa jo je resno obravnavati.
Mimogrede, vse dosedanje krize so Slovenijo prizadele nadpovprečno, tako gospodarsko, gospodarska finančna kriza leta 2008 oziroma s podaljškom v dolžniški krizi 2013, kot covid, kot sama energetska kriza, kar je nedvomno tesno zvezano z visoko izpostavljenostjo Slovenije v smislu izvoza. 84 odstotkov izvoza v našem BDP pač predstavlja ne le velikansko prednost in po tem kriteriju smo bistveno boljši od mnogih drugih držav, tudi med boljšimi v Evropski uniji. Naj samo primerjam, Kitajska kot izvozna super sila ima to razmerje 20 odstotkov, se pravi, delež izvoza v njihovem BDP, Nemčija 50 odstotkov, Hrvaška 52 odstotkov, Avstrija, ki si jo pogosto postavljamo kot zgled po uspešnih ukrepih internacionalizacije, recimo njihov Advantage Austria ima drugo najbolj razpredeno mrežo gospodarskih predstavništev po svetu, takoj za Združenimi državami Amerike, dosega v tem deležu 61 odstotkov uvoza, v deležu BDP, mi 84 odstotkov.
Zaradi te velike izpostavljenosti, seveda smo kot gospodarstvo, kot ekonomija tudi bistveno bolj izpostavljeni eksogenim zunanjim dejavnikom, ki seveda na nas vplivajo in poglejmo te dejavnike v tem trenutku. Da, še vedno imamo izzive v podaljšku energetske krize, cene električne energije so bistveno padle glede na visoke rasti v letu 2022, tudi visoke ravni v letu 2023. Zemeljske pline, cene zemeljskega plina so konkurenčne, ti cenovni dejavniki pa seveda močno vplivajo na strukturo našega gospodarstva prav zaradi dejstva, da smo glede na delež energetsko intenzivni industriji; tudi Mario Draghi opozarja, da je to eden pomembnejših izzivov, ki jih ima Evropa, zaradi tega, ker so to sektorji, ki se zelo težko razogljičijo, energetsko prilagodijo, preidejo na druge energente, torej, tudi po tem kriteriju smo izrazito nadpovprečni. Ne glede na to sem jaz prepričan, da lahko v letošnjem letu s tem, da ciljamo na čim višje k napovedani gospodarski rasti, Slovenija prvič preseže 70, 70 milijard. Naj pa še povem o dodani vrednosti, da kljub temu, da vsi skupaj ugotavljamo, da je rast produktivnosti v Evropi nizka in tukaj imamo tudi znotraj Evrope v kontekstu rasti produktivnosti kot država nekaj resnih izzivov, na vse to poročilo o razvoju Umarja zelo sistematično in strukturirano odgovori, je glede na leto 2021 Slovenija povečala svojo dodano vrednost za 10 tisoč 723 evrov in je po zadnjih podatkih merjeno na 73 tisoč subjektih, ki so oddali poslovna poročila na Ajpesu, dosegla 63 tisoč 780 evrov.
Še več, v, citirali ste neugoden kazalnik v pokritosti našega uvoza z izvozom in opozorili na trgovinski primanjkljaj, ki se sicer sezonsko večkrat pojavi v gibanjih. Kljub temu pa naj povem, da imamo od leta 2000 do leta 2025, vključno z zelo stabilno rastjo v zadnjih petih leti, konstantno, približno, konstantno rast našega trgovinskega presežka, v tem hipu dosegamo sto…, torej indeks 115, kar pomeni in napredujemo približno odstotek, za točko vsako leto.
Če pa mi je vendarle dovoljeno opozoriti na tisto, kar se navezuje na investiranje podjetij, kot rečeno, razumemo, da obstajajo strukturni razlogi v posameznih panogah, da v tem hipu mnoga podjetja omahujejo pred nadaljnjim investiranjem. Tudi za to država z močnimi spodbudami, naj spomnim, v letošnjem letu v kombinaciji načrta za okrevanje in odpornost evropskih kohezijskih in integralnih sredstvih, govorimo o 600 milijonih evrov spodbud, namenjenih pokrivanju rizikov tveganja, ki spremlja investicije. Tukaj očitno doživljamo razvoj, kljub temu, da poročilo Umarja jasno izkazuje velikanske potrebe.
Dovolite mi, da citiram samo nekaj fragmentov. "Investicije v osnovna sredstva so se v zadnjih letih povečale, a ostajajo nižje kot v povprečju EU, nižje kot v vodilnih inovatorkah in nižje kot v višegrajskih skupinah. Po vlaganjih v inovacijsko podprto rast Slovenija v zadnjih letih ostaja na ravni držav V4, torej Višegrajske skupine, medtem ko so vodilne inovatorke pospešeno oddaljujejo. Ne zmanjšujemo tega razkoraka, nasprotno, povečuje se razkorak in to kljub dejstvu, da smo javni del vlaganj v raziskave in razvoj v obdobju zadnjih treh let konstantno povečevali in hkrati ostajamo na ravni zelo, zelo visokih ciljev.
Slovenija se oddaljuje od vodilnih inovatork po vlaganjih v inovacijsko podprto rast, kar sem že povedal, pri čemer je vrzel najbolj izrazita in se še povečuje pri vlaganjih v neoprijemljivi kapital. Torej, če znamo vlagati v zidove, smo pa precej slabši pri vlaganju v znanje, tudi v usposabljanje svojih zaposlenih. Po tem kriteriju smo alarmantno nizko, ne, vseživljenjsko učenje, vlaganje v trening, usposabljanje, prej usposabljanje zaposlenih. Po vlaganjih v / nerazumljivo/ Slovenija ostaja med uspešnejšimi državami sledilkami, torej tistimi, ki smo inovacijske sledilke in sledimo vodilnim inovatorkam, kot so Švedska, Finska, Nizozemska in podobne države, a za napredek je potreben preskok v velikostnem razredu vlaganj, še posebej poslovnega sektorja, pri javnem pa postaja vse pomembnejša struktura teh vlaganj. Izdatki za formalno izobraževanje so primerljivi v povprečju EU, torej dokler smo v šoli, vse okej, zaostajajo pa za ravnmi izpred desetletja in z vodilnimi inovatorkami za 0,9 odstotne točke BDP. Pri vlaganjih v razvoj obstoječih kadrov pa Slovenija zaostaja tudi za povprečjem EU.
Slovenija je po evropsko, evropskem inovacijskem indeksu v letu 2024 napredovala, a napredek ne zadošča za zmanjševanje vrzeli. Še več, Umar zelo strukturirano pokaže, kaj so glavne prednosti Slovenije. Mimogrede, izkazujemo visoko sposobnost sodelovanja, inovacijske aktivnosti podjetij in človeških virov. Glavne slabosti pa so še naprej na področju investicij podjetij predvsem, zaradi nizkih izdatkov za inovacije. Ki niso povezane z raziskavami in razvojem, zaradi finančnih podpor, ker je kritičen, predvsem nizka prisotnost tveganega kapitala, ključnega, kar Umar spet opozarja na drugih mestih, zato, da v večji meri zaženemo sektor zagonskih podjetij. Tudi Mario Draghi v svojem poročilu opozarja, kako pomembno je staviti na nove ideje in nova podjetja v smislu zmanjševanja razkoraka v naši produktivnosti. Naj v tem pogledu citiram sporočilo njegovega poročila: "Medtem ko so Združene države Amerike stavile predvsem na nove industrije in v zadnjih dveh desetletjih zgradile povsem nove svetovne velikane v visokih tehnologijah, novih tehnologijah, ki imajo danes trimilijonske tržne kapitalizacije je Evropa stavila na tradicionalne industrije." In tudi nam še vedno preti, da bomo tukaj, kljub nedvomno izkazanim velikim prednostim slovenskega inovacijskega ekosistema na področju čistih tehnologij, biotehnologij, globoko, torej tehnoloških inovacij, kot so tudi umetna inteligenca, celoten segment strojnega učenja in tako naprej, da se bomo tukaj ujeli v to past. Mimogrede, Umar v tem pogledu poudarja - samo sekundico -, da je k ohranitvi razmeroma ugodnega stanja poslovnega sektorja. Naj pri tem omenim rekordno nizko zadolženost podjetij, rekordno visoko likvidnost podjetij. Da so k temu bistveno prispevali interventni ukrepi države, ki pa - pozor - imajo lahko premalo ciljani uporabi kljub kratkoročnemu pozitivnemu učinku srednjeročne negativne posledice za produktivnost in gospodarsko rast. Hočeš nočeš za to, da bomo rasli hitreje, zato bo rasla naša produktivnost, da bomo delali ne le na pametnejši način, ampak da bomo delali tudi pametnejše stvari in posledično ustvarjali v tej državi bistveno drugačna delovna mesta, boljša delovna mesta, z višjo dodano vrednostjo, z boljšimi plačami bo potrebno v podjetniškem sektorju tudi sproščati danes zasedene kapacitete. Na to zelo jasno opozarja dunajski Inštitut za mednarodne ekonomske primerjave iz leta 2021, ki je med drugim Sloveniji priporočal dvig minimalne plače, da pospeši proces produktivnega prestrukturiranja. Mimogrede, to je isti inštitut, ki je našo ekonomijo označil kot tovarniško ekonomijo, da delež industrije v našem BDP je ponovno precej nad povprečjem EU. Hkrati pa to izkazuje to nevarnost, da bomo zastali v tradicionalnih industrijah in ne osvajali novih sektorjev z velikimi potenciali rasti, tako našega BDP kot produktivnosti in posledično seveda tudi bistveno izboljšanje socialne strukture naše ekonomije. Tovarniška ekonomija prinaša s seboj tudi dejstvo, da obvladuje najnižji, najmanj donosen del verige vrednosti. V tem pogledu moramo absolutno si postaviti višje ambicije, ker mislim, da se vsi skupaj strinjamo, da je znanje sposobnost kompetence naših ljudi naša ključna primerjalna prednost. In mimogrede, to nam vedno znova zatrjujejo vsi ključni tuji vlagatelji, vključno s sektorjem biofarmacije. Skratka, narobe bi bilo, da poenostavimo razloge, zaradi katerih smo dosegli negativno rast našega BDP v prvem četrtletju na zgolj to, kar se običajno vrti v javnem diskurzu. Mislim, da je na javni diskurz, tudi politični diskurz o zelo relevantnih temah našega gospodarskega razvoja izrazito plitek in poenostavljen. Da je premalo podatkovno podprt, medtem ko imamo v rokah res fantastično zbrane, obdelane in interpretirane podatke o tem, kar se nam v gospodarski realnosti nedvomno dogaja. Jaz običajno rečem in s tem zaključujem, predsednik, da je povsem očitno, da smo vstopili v obdobje daleč največjih gospodarskih sprememb v svetovni ekonomiji v človeški zgodovini, pogojeni s strani številnih učinkov od podnebnih sprememb vedno bolj izpostavljenih geopolitičnih spremembah prav fantastičnih tehnoloških sprememb, tudi kulturnih in socialnih, ki jih prinašajo nove generacije. In vsi skupaj se moramo zavedati, da je morda sedaj res odločilen trenutek, ki bo določal možnosti našega razvoja za prihodnja desetletja. In znotraj tega predvsem soglašam, da mora družba, politika, gospodarstvo, socialni partnerji na čelu s sindikati in zaposlenimi - mimogrede, imamo vedno bolj porazno sliko v sindikaliziranosti zaposlenih, kar ni dobro - ustvariti pogoje za to, da se o teh stvareh realno pogovorimo. Ne zaradi neke politične agende, ne zaradi uspeha take ali drugačne vlade pač pa zato, ker je jasno, da bo treba resno prenoviti razvojni model, na katerem je uspešno gospodarstvo v Sloveniji je temeljilo doslej. Najlepša hvala.
Ja, najlepša hvala. Zdaj uvodoma sem sam dejal, ko sem predal besedo iz vzporednega sveta, kot kaže, bomo šli vzporedno vesolje, Nisem se motil. Jaz bi od vas pričakoval, gospod Frangež, samo eno stvar, kaj boste naredili kot skrbnik za malo gospodarstvo, Da podjetja, kot so Microsoft, SAB, PVC, / nerazumljivo/, Lidl, A1, ki že dlje časa ne bodo selili, to niso mala podjetja, tehnološka, ne bodo se selila v tujino, na Madžarsko in na Hrvaško, ampak da bo ostala tukaj? In vem, da imate veliko stvari v rokah, ampak premalo je, če človek, ki ima oblast, ima samo nekaj v rokah in tega, kar ima v rokah, ne realizira po treh letih. Dam besedo naprej predstavniku. Če želi še kdo drugi od vabljenih gostov besedo? Še državna sekretarka. Potem bi dal besedo gospodu naprej. Povejte, boste vi? Ampak na krajše, da ne bomo, ker je že državna sekretarka gospa Jazbec govorila in predstavila stališče MF.
Najlepša hvala. Jaz se bom probala - se opravičujem - čim bolj na kratko odzvati na izpostavljene teme glede davčnega primeža. O davčnem primežu je bilo v zadnjih mesecih povedano že zelo veliko. Izpostavila bi samo še enkrat ključne zadeve pri teh mednarodnih primerjavah v skladu s katerimi se Slovenija na lestvici OECD držav uvršča po novem na šesto mesto glede po kriteriju davčnega primeža oziroma skupne obremenitve dohodka pri zavezancu brez otrok in različni in pri povprečni višini plače. Ta davčni primež kljub imenu ne pomeni samo obremenitve plač z davki, ampak pomeni obremenitev plač z davki in prispevki. Prispevki za socialno varnost v tem davčnem primežu predstavljajo več kot tri četrtine davčnega primeža. In pomembno se je zavedati, da se s prispevki za socialno varnost financira socialna država, pravice, ki jih vsi koristimo iz sistema socialnih zavarovanj. In tukaj bi posebej izpostavila izvajanje Umarja, ki je opozoril, da je treba pri kakršenkoli razmislek o zniževanju teh prispevnih stopenj ustrezno nasloviti tveganja oziroma izzive dolgožive družbe. Sama davčna obremenitev v tem davčnem primežu predstavlja 10,4 procente od 44,6 odstotnih točk. Pomembno je vedeti, da se pred Slovenijo po tem davčnem primežu na tej isti lestvici uvrščajo sosednji Italija in Avstrija, pa tudi Nemčija. Pomembno je vedeti, da je davčna obremenitev v Italiji, Avstriji in Nemčiji višja kot v Sloveniji in posledično seveda tudi skupna obremenitev z davki in prispevki je v teh državah višja kot v Sloveniji. To pa so države, s katerimi se običajno primerjamo in po katerih se zgledujemo. Če se na hitro odzovem na navajanje, da je obstoječa vlada odpravila pozitivne ukrepe prejšnje vlade na področju zviševanja splošne dohodninske olajšave, Vlada je to naredila v času, ko se je soočala z izzivi draginje in je morala ustvariti ustrezen fiskalni prostor za nove nujne ukrepe, namenjene odpravi negativnih razmer, povezanih tako z inflacijo kot z energetsko draginjo, kljub temu je pa pomembno izpostaviti, da je aktualna vlada dvignila splošno dohodninsko olajšavo, ki pomeni davčno ugodnost in s tem izboljšanje razpoložljivega dohodka za vse zavezance na 5000 evrov, in da je pripravila tudi kar nekaj ukrepov, s katerimi je ciljno, ne pa na splošno razbremenila tiste skupine prebivalstva, ki so najbolj potrebovale podporo. Tako je bila dvignjena dodatna splošna olajšava iz nekaj več kot 13 tisoč na 16 tisoč evrov, kar je neposredno vplivalo na neto dohodke zaposlenih z minimalnimi plačami in tistih, ki zaslužijo nekoliko več, razširil pa se je tudi obseg upravičencev do te olajšave. Aktualna vlada je uvedla olajšavo za mlade do 29. leta starosti, ki pomeni znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini 1300 evrov, kar seveda tej skupini zaposlenih omogoča višji neto dohodek. Povišali so se zneski olajšav za vzdrževane družinske člane za 7,5 procenta, s čimer se je povečal neto razpoložljiv dohodek družin. Zvišan je bil neobdavčen del povračila stroškov prehrane in prevoza. Z letošnjim letom smo uvedli tudi kar nekaj ukrepov, predvsem tukaj velja omeniti posebno davčno olajšavo za ključne kadre, kadre s posebnimi znanji in izkušnjami, ki se bodo odločili za zaposlitev v Sloveniji in s tem v bistvu v Slovenijo prinesli znanja, izkušnje in potencial za rast dodane vrednosti. In poleg tega je bila z letošnjim letom izvedena tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine v znesku celotne rasti plač, kar je bilo dvakrat več od zakonsko določenega minimuma, ki pa tudi predstavlja razbremenitev vseh zavezancev.
Če se na hitro dotaknem področja obdavčitve podjetij in vpliva davkov na konkurenčnost podjetij. V letu 2023, pred zadnjim dvigom stopnje davka na dohodek pravnih oseb je bil po podatkih Evropske komisije delež tega davka v BDP v Sloveniji pomembno nižji kot v Evropi. V Sloveniji je bil delež davka od dohodkov pravnih oseb torej v letu 2023 - 2,3 procente, medtem ko je povprečje EU držav 3,2 procenta. Slovenija se je s tem po tem kriteriju uvrstila na 23. mesto med 27 državami članicami. Več davka od dohodka pravnih oseb so po tem kriteriju med drugim pobrali v Italiji in Avstriji in celo na Hrvaškem, kjer je bil ta delež v letu 2023 - 2,9 procentov v primerjavi z 2,3 procente v Sloveniji. Pomembno je tudi dejstvo, da tudi začasno povečana stopnja davka od dohodka pravnih oseb v višini 22 odstotkov ne odstopa pomembno od povprečja zakonsko določenih davčnih stopenj evropskih držav, ki je bilo konec leta 2023 - 21,2 odstotka. Konec leta 2023 je imelo 12 evropskih držav nominalno davčno stopnjo enako ali višjo 22 procentov. poleg tega pa je tudi nekaj držav napovedovalo zvišanje davčne stopnje. Vsekakor pa je potrebno pri vplivu te obremenitve, se pravi, iz naslova davka na dohodek pravnih oseb iz naslova nominalne davčne stopnje v višini 22 procentov, začasno je postavljena na višino 22 procentov, pri mednarodnih primerjavah upoštevati tudi sistem davčnih oprostitev in olajšav, ki so v veljavi Slovenije. In tudi OECD ugotavlja, da je naš sistem v primerjavi s sistemi drugih držav ugoden in da ne zavira investicijske dejavnosti. V letu 2023 je tako na primer kar 70 odstotkov zavezancev za davek na dohodek pravnih oseb, ki so prepoznali davčno osnovo v višini deset milijard evrov, uveljavljalo zmanjšanje le te, torej zmanjšanje davčne osnove iz naslova olajšav in oprostitev za 2,6 milijard evrov in posledica tega je, da je efektivna davčna stopnja pomembno nižja od nominalne davčne stopnje. V letu 2023 je bila tako efektivna davčna stopnja v Sloveniji 14,2 procenta, in v skladu z mednarodnimi metodologijami je davčna stopnja v Sloveniji kar precej nižja od povprečja efektivna davčna stopnja kar precej nižja od povprečja. Evropskih držav. V luči razprav in glede vpliva davčne politike na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je potrebno izpostaviti, da je davčna politika, predvsem ima vlogo podporne politike ostalim sektorskim politikam in da lahko z davčno politiko učinkovito podpiramo cilje, ki, na področjih, ki jih kot družba prepoznavamo kot pomembne. Tako smo v lanskem letu kar nekaj davčnih ukrepov naslovili na izboljšanje konkurenčnosti položaja slovenskega gospodarstva. Tukaj lahko omenim ukrep vzpostavitev DDV skupine, odpravo dvojnega pravila glede priznavanja, davčnega priznavanja obresti od izposojanja med povezanimi osebami pa dvig stopnje meje za vstop v sistem DDV iz 50 tisoč na 60 tisoč evrov, tudi širitev olajšave za zeleni in digitalni prehod, predvsem pa smo se osredotočili v oblikovanje ukrepov, podporo privabljanju razvoju dejavnosti z nadpovprečno potencialno dodano vrednostjo in privabljanju in ohranjanju kadrov, ki so nosilci razvoja znanja in inovacij. Tako smo oblikovali, kot že omenjen ukrep za privabljanje tujih visoko usposobljenih kadrov in Slovencev, ki že vsaj dve leti pridobivajo znanje in izkušnje v tujini, da se vrnejo v Slovenijo. z ugodno davčno obravnavo priznavamo in pod določenimi pogoji sedem procentno znižanje davčne osnove.
Prav tako smo posebno pozornost v lanskem letu namenili tudi, ta ideja je nastala v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in je usklajena tudi s strategijo, slovensko start up strategijo, pri pripravi(?) opcijske sheme za nagrajevanje v inovativnih in zagonskih podjetjih, z željo, da se tudi na tem področju poveča privlačnost, da ključni kadri s posebnimi znanji in izkušnjami se tudi v bistvu odločajo za sodelovanje pri teh, pri razvoju idej, kjer pa seveda v začetnih fazah se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti, tudi za nagrajevanje teh kadrov. Prav tako smo razbremenili nagrajevanje, splošno nagrajevanje z delnicami in deleži v podjetjih, v vseh podjetjih, v podjetjih, ki se za to obliko odločajo, z namenom, da, se pravi, omogočimo, da podjetja v bistvu lahko v večji meri koristijo tudi to obliko nagrajevanja in privabljanja kadrov.
Toliko na hitro, hvala.