Spoštovani prisotni, vse skupaj prav lepo pozdravljam in pričenjam 11. sejo Komisije za narodni skupnosti!

Lepo pozdravljam članice in člane komisije, vabljene, goste ter seveda vse prisotne!

/ pozdrav v italijanskem in madžarskem jeziku/

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: doktor Matej Tašner Vatovec, Damijan Bezjak Zrim, Alenka Helbl in Andrej Kosi, nadomestnih članov zaenkrat vidim, da ni. Tako, z novim sklicem seje ste sprejeli naslednji dnevni red seje, in sicer Predlog zakona o visokem šolstvu, druga obravnava. Ker v poslovniškem roku nisem prejel v zvezi z dnevnim redom seje je določen, z dnevnim redom seje je določen takšen kot je bil predlagan s sklicem. Obenem vas tudi seznanjam, da bo današnja seja Komisije za narodni skupnosti zaradi odsotnosti prevajalke potekala samo v slovenskem jeziku.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU, ki ga je v Državnem zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada.

Kot gradivo ste prejeli predlog zakona, dopis Poslanske skupine Italijanske in madžarske narodne skupnosti z naslovom Pripombe in predlog na osnutek Zakona o visokem šolstvu, ki je bil naslovljen na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije z dne 3. 7. 2024, pripombe obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti z dne 14. 5. 2025 ter so, bom rekel, tudi mnenja in pripombe stroke in zainteresirane javnosti. Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Naknadno je bilo na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno še gradivo mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 5. 2025. Z istim datumom je bilo objavljeno tudi mnenje Regijskega študijskega središča Republike Slovenije in predlog amandmajev SVIZ k predlogu zakona z dne 27. 5. 2025. Članice in člani odbora ste preko Udisa prejeli še predlog sklepa, katerega bomo pozneje obravnavali.

K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Orban Dušan, predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti / Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség, Alberto Scheriani, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti / Comunità Autogestita costiera della Nazionalità Italiana, Marin Korva Italijanska Unija / Uniona Italiana.

Komisija navedeni predlog zakona obravnava na podlagi drugega odstavka 124. člena Poslovnika Državnega zbora, kar pomeni, da obravnavamo le tiste dele, predloga, zakona, ki se nanašajo na pravice in položaj avtohtonih narodnih skupnosti. V zvezi s tem predlagam, da razpravo omejimo na razpravo o tistih členih, in morebitnih vloženih amandmajih, ampak teh nimamo, ki se nanašajo na pravice in položaj italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti v Republiki Sloveniji.

Najprej bi besedo predal gospodu Urbanu Kodriču, predstavniku predlagatelja, državnemu sekretarju na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Izvolite.

Najlepša hvala predsedujoči.

Spoštovani člani odbora, spoštovani gostje, spoštovani vabljeni!

Hvala za besedo.

Res je, Zakon o visokem šolstvu je ravno v fazi usklajevanja amandmajev, prejeli smo jih, kot tudi sami veste, s strani Zakonodajno-pravne službe. Upam oziroma želim si, da bomo nejasnosti in vse pomanjkljivosti, ki jih je Zakonodajno-pravna služba ugotovila, tudi pravočasno razrešili in bo zakon nadaljeval svojo pot na matično delovno telo in potem tudi v Državni zbor.

Mogoče zelo na kratko, zelo na kratko o zakonu. Osnovni Zakon o visokem šolstvu je star cirka 30 let, v tem času je bil spremenjen 12-krat ali celo 13-krat. Največji poseg oziroma največjo spremembo je predstavljala novela, ki je uvedla bolonjsko reformo v slovenski visokošolski sistem, nato so se spreminjala še določila o financiranju. Zadnja sprememba pa je prinesla dokončno definicijo, kaj je javna služba v visokem šolstvu in kaj je javni interes v visokem šolstvu.

Zakon, ki smo ga pripravljali je nastajal cirka dve leti, pripravljala ga je delovna skupina, sestavljena iz vseh deležnikov visokošolskega izobraževanja; tudi študentov, tudi gospodarstva, zasebnih visokošolskih zavodov, javnih visokošolskih zavodov in zakon, ki je pred vami, je kompromis oziroma najnižji, na nekaterih točkah, najnižji skupni imenovalec, ki ga je ta komisija tudi dosegla. Ni popoln. So skupine, ki so določene rešitve sprejele z mogoče stisnjenimi zobmi, ampak to je demokratični proces, to je, to je sklepanje kompromisov in nenazadnje zakon je potrebno pogledati ne samo iz vidika enega deležnika, ampak v celoti.

Na predlog smo prejeli tudi amandma poslanca italijanske narodne skupnosti in sicer zaradi navedbe, napačne navedbe vrstnega reda, vrstnega reda jezikov glede študentske izkaznice. Ta napaka, praktično je šlo za napačno tipkanje, v bistvu bolj kot ne tiskarski škrat, je z amandmajem tudi urejena. Kot najpomembnejše zakon prinaša financiranje visokega šolstva v višini 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ta znesek se bo dosegel skozi leta, sčasoma s postopnim dvigom. Omogočil bo, omogoča tudi varovalke v primeru nepredvidenih, mogoče je to zelo pomembno, v primeru nepredvidenih ekonomskih razmer.

Za izpostaviti je še, da podaljšujemo obdobje sklepanja pogodb o financiranju univerz iz štiri na šest let. To pomeni za univerze tudi bistveno lažje načrtovanje razvoja v prihodnosti, ker dosedanja štiri leta smo ocenili, da je relativno kratko časovno obdobje, šest let je pa le tisto, v katerem se lahko tudi večje investicije umestijo, umestijo v posamezne proračune. Pod strogimi zakonskimi pogoji zakon tudi omogoča samo akreditacijo študijskih programov univerz. Spreminja oziroma omogoča tudi drugačno institucionalno ureditev članic univerz. Nastopale bodo lahko kot univerze brez poslovne sposobnosti, kot članica univerze ali pa v obliki zavoda. To je sicer potem odločitev, odločitev vsake posamezne univerze, edini pogoj pa je, da so vse članice opredeljene na enak način, torej vsi, vsi zavodi ali pa vsi članice univerz. "Lump sum"(?), ki bo dodeljen univerzam in bo dogovorjen na začetku tega šestletnega pogodbenega obdobja, bo omogočal oziroma tudi zavezal univerze, da same skrbijo za študijske programe in same tudi gospodarijo s sredstvi, ki jim bodo namenjena. Šestletno obdobje financiranja smo razpolovili z vmesno evalvacijo po treh letih, po katerih se bo ocenjevalo, ali je univerza dosegla svoje cilje ali ali izpolnjuje pogodbeno določene obveznosti. Novo določilo je tudi, da Republika Slovenija ustanavlja samo še univerze, ne več samostojnih visokošolskih zavodov in vsi ti javni obstoječi se morajo v prehodnem obdobju dveh let priključiti eni izmed obstoječih univerz.

Kot pomembno, med nacionalno pomembne naloge in zakonsko opredeljene naloge je dodana tudi skrb za slovenski jezik gluhoslepih. Uvajamo mikro dokazila, to je, to so krajša izobraževanja za pridobitev določenih kompetenc, ocenjena bodo tudi s kreditnimi točkami, ki veljajo v visokošolskem sistemu, je pa, je pa sistem zastavljen tako, da samo z zbiranjem mikro dokazil študent ne bo mogel pridobiti izobrazbe oziroma dokončati letnika. Namen tega je, da se lahko predvsem zaposleni in pa tudi študentje, ki se želijo, pod narekovaji, hitreje obračati na trgu dela, tudi hitreje pridobivajo potrebne kompetence, ki jih, ne vem, zahteva, zahteva nek delodajalec oziroma nastanejo kot posledica razvoja, ki pa vemo, da je vedno hitrejši.

Z zakonom uvajamo novo obliko študija, tako imenovani časovno prilagojen študij. Ne ukinjamo, kot je, kot je v javnosti večkrat slišano, ne ukinjamo izrednega študija. Mesta, ki so do sedaj bila namenjena izrednemu študiju, bodo postala redna študijska mesta, kar pomeni, da se bo vsaj v javnih univerzah, na javnih visokošolskih zavodih spremenil samo vir financiranja.

Časovno prilagojen študij kot novost v našem sistemu in nekako, je namenjen predvsem že zaposlenim, ki želijo pridobiti neko izobrazbo, ampak jim delovne obveznosti ali kakršnekoli druge okoliščine ne omogočajo spremljanja rednega študijskega programa in s tem jim bomo omogočili, da en letnik končajo v daljšem časovnem obdobju, ne v obdobju enega leta. Način, kako bodo univerze prilagodile oziroma organizirale izvajanje programa tega študija, je prepuščen njim. Univerze se bodo same odločale tako o frekvenci predavanj, tako času predavanj in načinu izvedbe in glede na to, da je študij vedno bolj usmerjen v študenta in ne toliko v ex cathedra, menim, da bodo lahko študentje tudi lažje sledili vsebinam in lažje, lažje zaključevali študije, ob tem pa bodo deležni enakih, enake količine, pod narekovaji, vsebin, kot so jih deležni redni študentje.

Mogoče je tu zelo pomembno, da smo tudi za študente, ki bi sicer lahko študirali redno; govorimo, govorimo o študentih, ki so nezaposleni, ki so študenti, tako kot si študenta predstavljamo, lahko v izjemnih primerih, če se bodo za to odločili, tudi se udeležili tega časovno prilagojenega študija in za določeno časovno obdobje bodo imeli izenačene pravice z rednimi študenti. Torej seveda po izpolnjevanju enakih pogojev, pravice, da govorimo v smislu ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta.

Na novo natančneje urejamo določena sindikalna vprašanja, ki so se pojavila tako v času pogajanj v javnem sektorju kot tudi v času nastajanja zakona in sicer natančneje urejamo pravice in obveznosti visokošolskih učiteljev in pa sodelavcev pri pedagoškem procesu, tako, da zakon oziroma zakonska določila sledijo tudi določilom sklenjenih kolektivnih pogodb.

Zakon ureja tudi do zdaj dokaj neurejeno področje podeljevanja koncesij in ne tako, kot obstaja strah, da bomo zdaj koncesije pa kar pobrali, to ni res. Enostavno se bodo določila jasna pravila in pa postopek, kako se bodo te koncesije dodeljevale. Člen je trenutno v amandmiranju, je še odprt, ni še, ni še dokončan, tako da mogoče o njem trenutno ne bi razlagal karkoli več, delamo pa, člen bo pa nastavljen tako, da bo omogočil zaščito podeljenih, zaščito koncesionarjev in pa novo podeljenih koncesij, v obdobju, ki prihaja, torej naslednje obdobje sklepanja pogodb z univerzami. Posledično bomo te koncesije urejali tudi vsaj dve leti kasneje.

Menim, da, še enkrat mogoče za zaključek; zakon je resnično nastajal na zelo demokratičen način, res pa je, da v zakonodajnem postopku, kot demokratičnem postopku, ki se je v tem primeru začel z delovno skupino, na to medresorskim usklajevanjem, potem Vlado na to, na to Zakonodajno-pravno službo in na koncu bo parlament je doživel določene spremembe, kar je za vsak predpis tudi normalno, kar pa je, kar pa je pomembno, vprašanja, ki jih zakon naslavlja, so dosežena vsaj z minimalno stopnjo soglasja.

Najlepša hvala.

Hvala tudi vam, spoštovani državni sekretar.

Želi besedo predsednik Obalne skupnosti, gospod Scheriani? (Da.)

Izvolite, gospod predsednik.

Hvala lepa za besedo.

Pozdravljam vse skupaj!

Hvala lepa za vaše, za vaše prisotnosti tudi iz moje, iz moje strani.

Osebno moram izraziti zadovoljstvo, zadovoljstvo, da pripombe, ki smo jih dali, to, kar se tiče, ki se tičejo tudi glede študentske izkaznice, izkaznice so se tudi, so bile tudi sprejete, kot ste rekel tudi vi, gospod državni sekretar. Izrazim svoje zadovoljstvo, ker je prav. Mislim, na narodno mestnem(?) območju, kjer italijanski in slovenski jezik sta enakopravna jezika, je prav, da imata isti status, da imata isti, isto vlogo, recimo, in tudi, da na isto mesto tudi, da se, da jih najdemo.

Vendar izražam tudi svoje zadovoljstvo glede 134. člen, kjer skrb za razvoj jezikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti se vidi kot ena od nacionalne pomembne naloge. Meni se zdi zelo na mestu ta stvar, meni se zdi, to, kar se tiče tudi italijanska narodna skupnost, za nas je zelo pomembno. Mi dobro sodelujemo z Univerzo na Primorskem, na primer, so določene tečaji oziroma študije, ki potekajo in tudi v tem smislu mislim, da bomo rešili v bodoče marsikaj in zato se vam tudi zahvaljujem za te, za to pisavo oziroma kako ste napisali, napisali ta člen in tudi, če nadaljujem na šesti odstavek, govori tudi od posebno skrb za programe za pridobitne posebne, recimo predpisane izobrazbe za strokovne delavce, ki delajo v šolstvu. Za nas, veste, kot narodna skupnost da šolstvo je nekaj bazilarnega. Mi zelo poskušamo v bistvu delati na naše, na naše ustanove in če to bo mogoče tudi na univerzi, recimo, da imamo to v maternem jeziku, v italijanskem jeziku. Mislim, da smo zelo veliko pridobili, tudi za v bodoče in za razvoj samega šolstva. Zato gospod državni sekretar, sekretar, hvala za vse, te stvari, ki ste jih delali. Mi smatramo kot zelo pozitiven, ta zakon, tudi za naš nadaljnji razvoj.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospod predsednik.

Ker vidim, da predstavnikov madžarske skupnosti ni, Želi še kdo besedo od vabljenih? Če ne, potem predlagam, da prehajamo na razpravo članov in članov komisije. Gospod Ziza, prej se je javil, izvolite.

Ja, spoštovani predsednik. Hvala. Spoštovani državni sekretar, jaz se vam bi tudi iskreno zahvalil za vso delo, ker ste ga vi naredili, skupaj z ministrom Igorjem Papičem. In želim tudi se zahvaliti rektorici Univerze na Primorskem Klavdiji Kutnar, ki je aktivno sodelovala pri tem 134. členu.

Ta člen smo ga pričakovali že dolgo, od leta 2018. Takrat je še prejšnji poslanec za italijansko narodno skupnost gospod Roberto Battelli je sprejemal v Državnem zboru, on je bil predlagatelj, seveda za obalno samoupravno narodno skupnost, da se spremeni 21. člen, ki je govoril o tem, da se odpirajo dva programa na Univerzi na Primorskem v italijanskem jeziku, in to za pripravo strokovne delavce, vzgojitelje, torej na področju vzgoje in delavce, torej strokovne delavce, na področju osnovnega šolstva do petega razreda. To se je zgodilo potem leta 2019. Seveda pa 21. člen našega posebnega zakona, torej o italijanski in madžarski narodni skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ni imelo zakonsko podlago in zaradi tega je takrat seveda bilo samo Ministrstvo za izobraževanje. Še smo morali, potem sklepati pogodbe strateškega pomena za financiranje brez pravne podlage. Tako da, smo rabili nekaj časa, da pridemo do te točke. Zdaj smo tukaj in smo res zadovoljni. In še enkrat se vam iskreno zahvaljujem za ta podatek in ta velik dosežek. Torej, mi imamo zdaj 2 programa, ki nadaljujeta. Seveda nimamo ogromno vpisanih. 134. člen ne govori samo za skrb za italijansko narodno skupnost oziroma za italijanski jezik, ampak tudi za madžarski jezik. V kolikor bo v bodoče se odpirala tudi fakulteta v madžarskem jeziku, na njihovem narodno mešanem območju. Tako da je sedaj zadeva urejena. Mislim, da bo potekala tako kot je treba, s šestletnimi pogodbami, tako kot smo razumeli. Ampak zdaj imamo neko stabilno finančni okvir, da se lahko dela na miru in da nismo v skrbeh, ali bomo dobili finančna sredstva ali ne bomo, ker tudi Fakulteta na Primorskem seveda ob tem, da ni imela, bom rekel, konkretnih podatkov in potrditev s strani Vlade vedno nam je malo, nam ni hodila sproti, vsaj prva leta, tako da smo, mislim, da je bilo leto 2020, celo drugi letnik, ki smo ga preskočili, ki ni bilo finančnih sredstev dovolj. tako da eno leto potem je bila pavza in potem naslednje leto smo nadaljevali. Tako da evo, saga dolga se je končala in smo res zadovoljni. Tako kot je rekel naš predsednik samoupravne narodne skupnosti Alberto Scheriani, je tudi to, kar se je dogajalo z enostavnim dokumentom, torej študentske izkaznice, se nam je zgodilo tri leta nazaj, da je notranje ministrstvo ne glede oziroma ni niti zaprosilo za mnenje obalne samoupravne narodne skupnosti in je kar spremenilo Pravilnik o osebnih izkaznicah. in takrat so uvrstili italijanski in madžarski jezik na tretjem mestu. Izkaznice so kar začele se izvajati, printati in tako naprej. Torej z napako in še danes ni sistem urejen. Seveda mi smo skoraj na Ustavnem sodišču, naslednje leto, v letu 2026 je Ministrstvo za notranje zadeve tudi obljubil, da se bo težava rešila z izkaznicami, ki bodo urejene od leta 2026 naprej, ampak za tiste za nazaj pa ne bomo videli pa Ustavno sodišče kaj bo reklo. In zdaj v tem primeru pa smo zadevo rešili. Takoj smo na to seveda zelo občutljivi, tudi če so simbolične stvari, ampak so ustavnega pomena in govorijo o naših pravicah na narodno mešanih območjih in tudi za to rešitev in za amandma, ki ste ga sprejeli na ministrstvu in ga bomo danes, upam, tudi potrdili na tej komisiji, se vam iskreno zahvaljujem. Jaz mislim, da to je to, hvala ponovno.

Hvala lepa, gospod Ziza. Če dovolite, potem bi jaz mogoče tam nadaljeval, kjer je gospod Ziza končal.

Jaz bi se vam najprej rad zahvalil, da ste pač podprli oziroma upoštevali to našo pripombo. Mislim, da je za obe avtohtoni narodni skupnosti zelo pomembno, da pazimo na to, da bom rekel italijanski oziroma madžarski jezik, bom rekel, ima večji pomen kot, bom rekel oziroma prioriteto pred angleškim ali kakšnim drugim tujim jezikom. Hvala lepa za to. Prej ste v svojem nagovoru povedali, da ste poskrbeli tudi za jezik gluhoslepih. Jaz sem bil mogoče, nisem bil dovolj pozoren, tega nisem zasledil v zakonu, ampak upam, da je to vprašanje enako rešeno kot, bom rekel, kot smo se dogovorili pri Zakonu o financiranju na področju vzgoje in izobraževanja, da na področjih, kjer živita tudi avtohtoni narodni skupnosti, da je to potem lahko se izvaja tudi v italijanskem in oziroma madžarskem jeziku. Sem pogledal zakon, nisem tega zasledil, tako da se opravičujem, če sem bil jaz, bom rekel, nisem bil dovolj pozoren. To bi prosil, če mi lahko mogoče na to vprašanje odgovorite. Ker tam tudi prvotno ni bilo, pa potem smo se z gospodom ministrom dogovorili glede tega, da se je to upoštevalo. Pa eno drugo vprašanje bi imel, ki se mogoče ne navezuje strogo na ta zakon, ki ga danes obravnavamo, na nek način pa vseeno. Jaz sem bil vesel in ko sem poslušal kolege iz italijanske skupnosti in tudi gospoda Zizo, ki sta nekako govorila o tem. pa tudi seveda sem bil prej v poslanski skupini, sva velikokrat obravnavali to tematiko, problematiko financiranje, bom rekel, primorske univerze. Mi na žalost takšne problematike nimamo, zato pravim na žalost, ker dejansko na narodnostno mešanem območju Prekmurja dejansko nimamo visokošolskega zavoda in kar smatram, da je, bom rekel, velik hendikep za naše območje. Tudi zato, ker imamo, bom rekel, srednjo šolo z mislim da 16 programi in nekateri od njih so izredno pomembni predvsem z vidika narodnih skupnosti. Ne bom rekel, da je 1 program bolj pomemben kot drugi, ampak recimo področje predšolske vzgoje, razrednega pouka ali recimo prevajanje in podobne stvari, ki se izrazito nanašajo tudi na, bom rekel, uporabo in znanje madžarskega jezika mislim, da bi bilo zelo dobro, v kolikor bi se, bom rekel, nekje na teh temeljih srednje šole, bom tako rekel, zagotovil v prihodnje tudi, bom rekel kakšen visokošolski program. Vsi se zavedamo tega, da bom rekel, priznanju madžarskega jezika oziroma zagotavljanju kadrov prihaja vedno do večjih problemov. Vedno manj je tistih, ki, bom rekel, madžarski jezik govorijo tudi na visokem nivoju. In jaz sem prepričan, da takšna rešitev bi pripomogla k temu, da bi se več ljudi odločalo za, bom rekel, študij v domačem okolju. Kot sem rekel, imamo zelo dobro sodobno srednjo šolo, nenazadnje imamo tudi neke vrste dijaški dom, ki bi lahko za te namene uporabili. Torej, jaz bi vas, ne vem, tudi nimam informacij, če je bila skupnost kakorkoli vpletena v teh dveh letih, ko ste rekli, da ste usklajevali zakon ali je bila takšna pobuda s strani kogarkoli podana? Ampak jaz bi vas prosil in hkrati tudi vprašal, če bo, če bo ali če ima ministrstvo mogoče namen v tej smeri tudi razmišljati? Ker nenazadnje mislim, da, bom rekel, kot sem že povedal, kakšen visokošolski program bi dvignil nekako prestiž, čeprav te besede ne rad uporabim, ampak vsekakor dal en višji status tako naši skupnosti, kakor tudi celotnemu narodnostno mešanemu območju na področju Prekmurja. Hvala lepa. Bomo mogoče še s sodelavci oziroma kolegi in kolegice vprašal, če še kdo želi sodelovati v razpravi, pa potem lahko skupaj odgovorite, če se strinjate? Gospod Süč je prosil za besedo, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo, predsedujoči. Dober dan. / nagovor v italijanskem in madžarskem jeziku/ Tudi jaz se strinjam z vsem povedanim. Bi pohvalil prizadevanja ministrstva, vseh deležnikov, tudi konec koncev predsednice pristojnega parlamentarnega odbora, da se je uskladilo te stvari, ki so se pričakovale. Torej, kar se tiče ustavno zagotovljenih pravic, narodnih, avtohtonih skupnosti. In sam kot član manjšinske skupnosti to prav gotovo ne le, da moram, ampak tudi vsebinsko podpiram. Bi pa se tukaj vendarle navezal tudi na komentar kolege Ferenca, Torej drži, na primorski strani obstaja univerza in prav gotovo, glede na to, da imamo zelo kakovostno srednješolsko izobraževanje v Lendavi, bi mogoče bilo smiselno smotrno razmišljati o možnosti uvedbe tudi kakšnega visokošolskega programa, torej govorimo o bivših, torej predbolonjskem programu šest, sedem. Sploh glede na dejstvo, da v našem okolju, torej v Lendavi ravnokar poteka trenutno še, vsaj kolikor sem sam seznanjen, največja investicija, tuja, v zgodovini te države, torej v farmacevtsko industrijo. In prav gotovo, če tokrat ne bomo izkoristili te priložnosti, da bi na posamezna demografsko, bom rekel, mogoče malo bolj prizadeta okolja, torej kar se tiče demografskih trendov Prekmurja. konkretno tudi moja občina Lendava to je, če ne bomo privabili torej ljudi, torej iz izobraženih za višjo stopnjo izobrazbe, ki bodo konec koncev tudi v tem procesu zaposlovanja, vsaj kolikor sem sam seznanjen, v tej investiciji potrebni, potem mislim, da je to ena priložnost, ki smo jo, ki smo jo zamudili. In bo prav gotovo na škodo ne le manjšinske skupnosti, ampak na celotne skupnosti.

Tako da sam podpiram ta predlog, to zamisel kolege, kolege Ferenca. Tudi sam znam karikirati pogosto stvari na ta način, da vsaka veriga je toliko močna, kot je močan njen najšibkejši člen in vsaka država, enotnost države je toliko močna, močna, kolikor so njene obrobne, bom rekel, regije močne. In sam kot poslanec, ki prihajam s podeželja, ki prihaja mogoče iz okolja, ki je pogosto bilo mogoče še kdaj tudi spregledano, torej, tudi sam se strinjam, da Slovenija ni le Ljubljana in ostala mestna okolja, ampak tudi na podeželju živimo ponosni Slovenci, državljani te države. In mislim, da si tako mi, kot naši potomci zaslužimo priložnost za tak preboj in konec koncev je ta priložnost za ta preboj, je dana.

Se zahvaljujem na tem mestu tudi, če se prav spomnim, konec lanskega leta, torej decembra 2024, je Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu potrdila program farmacije na Univerzi v Mariboru. To je za nas zelo pomembno, torej ta univerza, torej ta investicija v Lek, si želim, da bi bila v veliki meri uspešna tudi zaradi tega, ker se bo zaposlovalo domače ljudi, domače kadre, da se vrnejo domači, domači študenti, domači mladi in da ponovno naša regija, naša občina zadiha.

Jaz se opravičujem, če sem malce zašel iz teme, si pa prizadevam, torej tako kot član te komisije, kot tudi poslanec iz tistega območja, da bi se določene stvari spremenile. Prav gotovo miselni preboj ravno s to investicijo je dosežen. Torej, če se je še pred leti govorilo, verjetno se vsi spomnite, da se v Prekmurju nič ne da, da ni tega, da ni tistega, da ni četrtega, dokazujemo, da se da in sem hvaležen za vso podporo. Ki jo je ta Vlada, ki so jo pretekle vlade tudi konec koncev nudile Prekmurju. Želimo se vrniti tja, veliko nas je mladih, ki tam živimo in želimo tam ostati, ne želimo v mestna okolja. Torej, sam nimam želje oditi iz meni ljubega Prekmurja. Tako da bi bil zelo hvaležen, če bo ta pobuda sprejeta z razumevanjem, če bo pa z odobrevanjem, odobravanjem, bom pa še toliko bolj vesel.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi še kdo sodelovati v razpravi? (Da.)

Gospod Krajnc, izvolite.

Ja, lep pozdrav še v mojem imenu!

Tudi jaz pozdravljam to, da se je dogovorilo ustrezne rešitve, imam pa eno vprašanje.

Pozdravljam, da se bo dodalo narodnostne jezike na študentsko izkaznico, me pa zanima, ali bo to obveza za vse, ki živijo na narodnostno mešanih območjih, tudi za tiste, ki niso predstavniki manjšin ali bo podobno kot pri osebnih dokumentih, ste jih tudi omenili, kjer sedaj obstaja možnost na drugi upravni enoti, da si kdo uredi dokumente, ki niso dvojezični?

Jaz mislim, da pri nekih osebnih stvareh verjetno bi bilo prav, da možnost izbire obstaja. To smo do sedaj v določenih primerih imeli, pa tudi praksa v drugih državah mislim, da je podobna. Samo toliko za razjasnitev, sem želel to vprašati.