Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 112. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Na začetku seje naj vas naj obvestim, da imam tukaj nekaj pooblastil, torej kolegico magistro Almo Intihar nadomešča kolegica Tereza Novak, kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega magister Dean Premik in pa kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Tamara Kozlovič.

Vse kolegice in kolege, ki nadomešča in lepo pozdravljam na današnji seji!

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade in seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v samem poslovniškem roku nisem prejel predlogov, torej za njegovo samo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi, če se strinjate, najprej obravnavali 3. točko dnevnega reda. Jaz sem to prošnjo odobril, tako da boste zaradi, vem, da imate nujne službene obveznosti vnaprej, zato bomo prvo predlagali, prvo obravnavali 3. točko dnevnega reda, kasneje pa tudi ostale točke dnevnega reda.

Tako, da torej pričenjamo s 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE (EU) 2021/691 GLEDE PODPORE ZA DELAVCE, KATERIH DELOVNO MESTO BO NEIZBEŽNO POSTALO PRESEŽNO V PODJETJIH V POSTOPKU PRESTRUKTURIRANJA.

Gradivo smo prejeli od Vlade 22. maja 2025 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je 6. 6. 2025. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za delo, družino in socialne zadeve in invalide kot matičnemu delovnemu telesu, slednje tega ni obravnaval.

Tako, sedaj bom prosil državnega sekretarja, gospoda Igorja Feketijo, iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavite predlog uredbe in pa zlasti predlog stališča.

Gospod državni sekretar, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči.

Poslanke in poslanci, drugi vabljeni!

Najprej se vam lepo zahvaljujem za razumevanje in predstavitev točke. s tem ste nam omogočili izpeljavo pogajanj za Zakon o urejanju trga dela in seje Ekonomsko-socialnega sveta.

K vsebini, torej Evropska komisija je 1. aprila letos predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta, ki spreminja obstoječo uredbo glede podpore delavcem, katerih delovno mesto bo neizbežno postalo presežno v podjetjih v postopku prestrukturiranja. Predlog uredbe, ki se obravnava v okviru delovne skupine za socialna vprašanja, je vodilna pobuda akcijskega načrta EU za avtomobilsko industrijo in akcijskega načrta EU za jeklarsko in kovinsko industrijo in je v skladu s cilji Unije spretnosti in Kompasa za konkurenčnost.

Namen spremembe oziroma revizije te uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji ESPG je razširiti podporo na tiste delavce, ki jim grozi neposredna izguba zaposlitve. Torej ta sprememba revizije bi omogočila zgodnejše posredovanje za preprečevanje večjih motenj. In zagotavljanje nemotenega prehoda na drugo delovno mesto, še posebej v tistih panogah, ki doživljajo velike spremembe. ESPG, torej Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, namreč trenutno podpira samo tiste delavce, ki so že bili odpuščeni zaradi večjih prestrukturiranj. Torej, med ključnimi spremembami tega predloga so razširitev upravičenosti do sredstev ESPG tudi na skupino delavcev, katerih delovno mesto bo šele postalo presežno, torej katerih delovno mesto je ogroženo. Drugič, poenostavitev postopkov za dodeljevanje sredstev in tretjič, poudarek na zelenem prehodu, preusposabljanju in dousposabljanju in socialnem vključevanju.

Republika Slovenija načeloma podpira ta predlog in njegov cilj, ker omogoča hitrejšo in bolj učinkovito pomoč tistim delavcem, ki se zaradi prestrukturiranja podjetij znajdejo v negotovem položaju. Predlog naslavlja tiste izzive, ki jih prinašajo globalizacija, avtomatizacija, digitalizacija. tudi trgovinske napetosti v zadnjem času in tudi prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Torej, to so dejavniki, ki pomembno vplivajo na trg dela in zahtevajo prožne, hitre, ampak tudi pravične odzive. Bo pa v nadaljnjih pogajanjih Republika Slovenija posebno pozornost namenila jasnosti opredelitev pojmov in kriterijem za pomoč, predvsem načinu izračuna presežnih delavcev in upravičenim ukrepom. Želimo namreč zagotoviti, da bo pomoč dostopna tudi na manjših trgih dela, kakršen je slovenski, ob tem bomo pa pozorno spremljali tudi določbe, ki se nanašajo na izvajanje in spremljanje izvajanja ukrepov. Ker ne želimo, da bi te predlagane spremembe pa pomenile nesorazmerno administrativno breme za države članice in da bi nas tako kot manjši trg na nek način iz tistih tudi izločili. Torej, to sta dve točki, kjer kljub načelni podpori temu predlogu bomo pa še posebej pozorni in glasni v nadaljnjih postopkih.

Torej predlog spremembe uredbe je pozitiven, verjamemo, skorajda nujen korak za zaščito delavcev in za krepitev konkurenčnosti gospodarstva, bomo pa zagovarjali rešitve, ki bodo, zlasti z našega vidika, učinkovite, pravične in izvedljive in bodo v korist delavcem in širši družbi.

Hvala.

Najlepša hvala državnemu sekretarju.

Na 11. izredni seji, 27. maja 2025 je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli.

Sedaj bom prosil za njegovo predstavitev gospoda Bojana Kekca, s strani Državnega sveta.

Gospod Kekec, izvolite.

Prosim samo, če se izklopite, državni sekretar. Tako.

Tako, gospod Kekec imate…

Ja, hvala za besedo, gospod predsednik.

Torej, Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je omenjeno stališče glede te uredbe obravnavala in seveda ga je tudi podprla. Imeli pa smo štiri vsebinske poudarke ali razprave, kjer smo hoteli dodatna pojasnila.

Zdaj, prva zadeva je, zanimale so nas posledice za proračun. Zdaj, nekako ministrstvo je pojasnilo, da sprejetje predloga spremembe uredbe ne prinaša bremena za proračun Republike Slovenije, saj se sredstva tega sklada zagotavljajo iz proračuna Evropske unije. Druga zadeva, se pravi, sama procedura, kako v bistvu ta zadeva poteka. Nam je ministrstvo pojasnilo, da je ESPG reaktivni instrument Evropske unije, ki se aktivira ob večjih odpuščanjih zaradi globalizacije, avtomatizacije, digitalizacije, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ali drugih strukturnih sprememb. Vlogo za mobilizacijo sredstev pripravi podjetje, ki ima vsaj 200 zaposlenih. Potem ko o pričakovanih odpuščanjih obvesti pristojni nacionalni organ. Predvidoma bo evropska komisija pripravila seznam elementov, ki jih bo morala ta vloga vsebovati. Podjetje bo vlogo posredovalo enotni vstopni točki, ki bo, vloge predvidoma ne bo presojala, ampak le preverila, da je vloga v skladu z določbami o državnih pomočeh in da podjetje za isti namen ne koristi drugih sredstev. Sledi posredovanje vloge Evropski komisiji in nadaljnje reševanje. To bi bilo na kratko.

Zdaj, zanimalo nas je tudi to, kaj konkretno bo to za slovenskega delavca, ki bo prišel v to situacijo, pomenilo. Zdaj, pojasnjeno je bilo, da sprejetje uredbe prinaša pomembne izboljšave za slovenske delavce. Ključna novost je, da bodo ob pomoči, do pomoči upravičeni tudi tisti, katerih delovno mesto bo šele postalo presežno, in ne le že odpuščeni delavci. To pomeni hitrejši odziv na napovedana prestrukturiranja, večja verjetnost vključitve slovenskih primerov, vključitev manjših trgov, večja vključenost delavcev v prehod na zelena in digitalna delovna mesta in pridobivanje novih spretnosti. Navedeno je za Slovenijo pomembno, saj imamo manjša podjetja, ki niso imuna na učinke globalizacije. Uredba omogoča, da se delavcem naprej ponudijo prilagojeni svežnji ukrepov politike trga dela, predvsem pridobivanje novih spretnosti.

No, še glede kriterijev, je bilo še zadnje vprašanje. Ministrstvo je pojasnilo, da so po veljavni uredbi glavni pogoji za aktivacijo ESPG sklada naslednji: najmanj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih v štirih mesecih. Vzrok za presežek mora biti strukturne narave, kot so avtomatizacija, selitev proizvodnje, digitalizacija in zeleni prehod. Vloga mora vključevati načrt ukrepov, kot so poklicno svetovanje, usposabljanje in prekvalifikacije, pomoč pri samozaposlitvi, nadomestila za mobilnost. Mobilnost ESPG ne financira nadomestil za brezposelnost ali pokojnin, temveč izključno aktivne ukrepe za ponovno vključevanje na trg dela s poudarkom na pridobivanju novih spretnosti.

Torej na podlagi teh pojasnil je komisija, naša komisija soglasno podprla stališče Republike Slovenije.

Hvala.

Najlepša hvala gospodu Bojanu Kekcu za predstavitev samega stališča Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose.

Tako, sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo pri tej 3. točki razpravljati? (Ne.) Vidim, da je vse jasno, da ni prijavljenih, tako da bom sedaj začel z glasovanjem.

Na glasovanje dajem predlog stališča, ki se glasi:

Republika Slovenija podpira cilj Predloga uredbe o spremembi uredbe, ki zagotavlja solidarnost in podporo delavcem v Evropski uniji, ki postanejo presežni zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, ki so posledica zlasti globalizacije, sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinskih sporov, finančne in gospodarske krize, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ali posledic globalizacije ali avtomatizacije. Republika Slovenija načeloma podpira Predlog spremembe uredbe Evropskega parlamenta in sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, vendar bo posebej pozorna pri pogajanjih o določbah, ki se nanašajo na opredelitev pojmov meril za pomoč, izračun števila presežnih delavcev in prenehanje opravljanja dejavnosti, upravičence in upravičene ukrepe, s ciljem zagotavljanja pomoči tega sklada tudi na majhnih trgih.

Prav tako si bo Republika Slovenija prizadevala, da predlagane spremembe uredbe, zlasti tiste, ki so vezane na spremljanje izvajanja ukrepov, ne bodo pomenile dodatnega nesorazmernega finančnega in administrativnega bremena za države. Republika Slovenija podpira širitev področja uporabe evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, vendar poudarja pomen zagotavljanja finančne vzdržnosti sklada in sorazmernosti administrativnih zahtev za države članice, zlasti v primeru manjših držav z omejenimi upravnimi kapacitetami. Predlagane spremembe ne smejo povzročiti dodatnega pritiska na nacionalne proračune ali povečane obveznosti držav članic brez ustrezne kompenzacije.

Tako, to je sedaj samo besedilo tega stališča. Sedaj pa pričnemo z glasovanjem.

Glasujemo. Za je glasovalo 8 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bilo to stališče sprejeto.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE (EU) ŠT. 575/2013 O BONITETNIH ZAHTEVAH ZA KREDITNE INSTITUCIJE V ZVEZI Z ZAHTEVAMI ZA POSLE FINANCIRANJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI GLEDE KOLIČNIKA NETO STABILNEGA FINANCIRANJA.

Gradivo smo prejeli od Vlade 15. maja 2025 na podlagi 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in samo Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru pa imamo danes. Gradivo je bilo tudi v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga ni obravnaval.

Pri točki, pri tej točki bom sedaj prosil predstavnico Ministrstva za finance, z nami je gospa Nikolina Mrak, državna sekretarka, torej, da nam predstavite predlog seveda uredbe in pa zlasti predlog stališča.

Izvolite, gospa Nikolina.

Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Predlog obravnavane uredbe določa ciljno usmerjeno spremembo Uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije v zvezi z zahtevami za posle financiranja z vrednostnimi papirji glede količnika neto stabilnega financiranja. Naj uvodoma pojasnim kaj sploh pomeni količnik neto stabilnega financiranja. Gre za ključno regulativno metriko, ki jo je razvil baselski odbor za bančni nadzor kot odgovor na finančno krizo v letih 2007 in 2008. Z navedenim kazalnikom se upravlja dolgoročno likvidnostno tveganje v bančnem sektorju. Opredeljen je kot razmerje med razpoložljivim stabilnim financiranjem in zahtevanim stabilnim financiranjem. Izražen je v odstotkih in mora biti ves čas enak ali večji od 100 procentov. Za banke s sedežem na območju Evropske unije je postal obvezen v mesecu juniju 2021.

Izračun količnika neto stabilnega financiranja vključuje dodeljevanje posebnih bonitetnih faktorjev različnim finančnim instrumentom na podlagi njihovih likvidnostnih značilnosti. Ti dejavniki odražajo tveganje, pripisano različnim sredstvom in obveznostim. v njegovem izračunu. Če povem mogoče malo preprosteje, to pomeni, da imajo nižji bonitetni količnik tisti finančni inštrumenti, ki so na primer manj tvegani, kot so državne obveznice, in višji tisti, ki so bolj tvegani ali pa kot so na primer delnice ali pa podjetniške obveznice. EU trenutno kot prehodni ukrep do 28. junija 2025 uporablja nižje faktorje za potrebo stabilnega financiranja, zlasti za transakcije kratkoročnega financiranja vrednostnih papirjev, kot so na primer pogodbe o začasnem nakupu ali repu…, posli. To je bilo storjeno, da bi preprečila motnje v likvidnosti trga, zlasti na trgih državnih obveznic in repo trgih. Po 28. juniju 2025 pa bi začel veljati višji bonitetni faktorji.

Evropska komisija je na podlagi analize stanja na finančnih trgih ocenila, da je baselski pristop preveč konzervativen, saj bi lahko povečal stroške financiranja in zmanjšal dejavnost ustvarjanja likvidnostnega trga v Evropi, zato je predlagal spremembo uredbe, ki je danes predmet obravnave. Kaj se predlaga s spremenjeno uredbo? S to spremembo bi trenutno prehodna, torej manj konservativna, zahtevana stabilna razmerja financiranja za nekatere kratkoročne transakcije financiranja vrednostnih papirjev s finančnimi strankami, postala trajna za izračun količnika neto stabilnega financiranja. Evropski bančni organ bi na podlagi predloga vsakih pet let spremljal in poročal o vplivu teh sprememb na stabilnost finančnih trgov. Brez predlagane spremembe bi prehodna razmerja za potrebo stabilno stabilnega financiranja prenehala veljati 28. junija, od tega datuma dalje pa bi veljale višje ravni. Evropska komisija za predlagane spremembe navaja naslednje ključne razloge, prvi; povečanje faktorja za potrebno stabilno financiranje za povratne repo pogodbe, bi lahko zvišalo stroške financiranja in zmanjšalo likvidnost, zlasti na trgih državnih obveznic, drugič; večje jurisdikcije, kot so ZDA, Velika Britanija, Švica so ohranile oziroma imajo nižje faktorje v zvezi s tem, kar bi lahko banke v EU postavilo v slabši konkurenčni položaj napram bankam s sedežem v navedenih jurisdikcijah, in tretjič, standard Basel tri različno obravnava repo in povratne repo posle, kar se udeležencem na trgu zdi preveč konzervativno. Vlada Republike Slovenije je na seji maja, 15. maja 2025 sprejela predlog stališča ter podprla predlog sprememb obravnavane uredbe. Predlog namreč prispeva k ohranjanju likvidnosti trgov državnih dolžniških instrumentov ter konkurenčnost in stabilnost evropskih kapitalskih trgov. Ohranitev nižjih zahtev glede količnika neto stabilnega financiranja omogoča bankam nadaljnjo podporo javnemu dolgu in zmanjšuje stroške financiranja za gospodarstvo. Predlog hkrati ne ogroža finančne stabilnosti, saj predvideva redno spremljanje učinkov z ukrepi evropskega bančnega organa. Tako predlagam, da predlog stališča podprete. Hvala.

Najlepša hvala, državna sekretarka, gospa Prah.

Tako. Na 48. seji 20. maja dva 2025 je gradivo je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter prav tako sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Zdaj za dopolnitev te predstavitve bi pa še enkrat prosil predsednika komisije gospoda Bojana Kekca. Gospod Kekec, izvolite.

Hvala še enkrat za besedo.

Torej, tudi naša komisija podpira predlog stališča, v katerem Slovenija podpira predlog spremembe uredbe, kar prispeva k ohranjanju likvidnosti trgov dolžniških inštrumentov, Zlasti državnih obveznic, Krepi konkurenčnost in stabilnost evropskih kapitalskih trgov, omogoča bankam nadaljnjo podporo javnemu dolgu in znižuje stroške financiranja gospodarstva. s tem se tudi izboljšuje konkurenčnost EU bank. Ob tem predlog ne ogroža finančne stabilnosti, saj vključuje mehanizem rednega nadzora in poročanja s strani EBA. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospodu Bojanu Kekcu iz Državnega sveta.

Tako sedaj odpiram pa razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Gospod Gregorič se je prijavil. Izvolite, gospod Gregorič, imate besedo.

Ja, najlepša hvala državni sekretarki Nikolini Prah za njen poskus obrazložitve, kaj količnik neto stabilnega financiranja je in na kaj vpliva. Seveda to je daleč od mojega znanja. Imam pa eno enostavno vprašanje, če je mogoče analogija, ki jo, ki jo imam v mislih, na mestu. A je to tako recimo, da če ima banka deset milijonov kapitala, lahko izda sto milijonov kredita ali pa, ali pa mogoče še celo drugače je bilo, banka je imela dva milijona kapitala, lahko je izdala pa sto milijonov kredita. Pomeni kredit iz modrega neba. A je tu kaj podobnega, da pač neka banka, ki ima deset milijonov, lahko izda sto milijonov teh vrednostnih papirjev? Samo to, a je tu kakšna analogija ali sem totalno mimo ustrelil.