Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, preden začnemo z današnjo sejo, se pravi 3. nujno sejo Ustavne komisije Državnega zbora, bi rad povedal, da so se za seje opravičili sledeči poslanci. Se pravi, Jožef Horvat kot predsednik, ki ga tudi jaz danes nadomeščam, ter Ferenc Horváth. Imam pa tudi kar nekaj pooblastil. Se pravi, gospa Alma Intihar nadomešča Jerneja Žnidaršiča, gospod Uroš Brežan nadomešča gospoda Dejana Süča, gospod Aleš Lipičnik nadomešča Bojana Čebelo, gospa Jožica Drganc nadomešča Urško Klakočar Zupančič, gospoda Janeza Janšo nadomešča Andrej Kosi, gospoda Danijela Krivca pa nadomešča gospa Alenka Jeraj. Ter seveda tudi s strani stranke Levica gospa Tatjana Greif nadomešča doktorja Mateja Tašnerja Vatovca.

Torej sklic seje ste prejeli oziroma gradivo seje ste prejeli.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA.

V okviru točke bomo opravili razpravo o osnutku ustavnega zakona ter razpravo in glasovanje o predlogu stališč strokovne skupine o osnutku ustavnega zakona z dne 24. 10. 2024 in amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica k predlogu stališč o osnutkih ustavnega zakona z dne 22. 5. 2025. Državni zbor je na 28. seji, 6. 3. 2025, sklenil, da se začne ustavnorevizijski postopek za predmetne spremembe Ustave ter naložil Ustavni komisiji, da na podlagi tretjega odstavka 176. člena Poslovnika Državnega zbora opravi razpravo o osnutku ustavnega zakona in sprejme predlog stališča o osnutku ustavnega zakona za potrebe obravnave na seji Državnega zbora. Predsednik Ustavne komisije je 18. 3. 2025 pozval poslanske skupine, razen Poslanske skupine Nove Slovenije in Nepovezane poslance, da mu posredujejo delovni predlog stališča o osnutku ustavnega zakona, ki bo imel zagotovljeno ustavno zahtevo za večinsko podporo. Poslanske skupine koalicije so 22. 5. 2025 pozvale predsednika Ustavne komisije, da skliče nujno sejo, na kateri bomo opravili razpravo o osnutku ustavnega zakona in odločanje o predlogu stališča ter njihovem amandmaju k predlogu stališča Ustavne komisije. Amandma je priložen k zahtevi za sklic nujne seje.

Na 3. nujno sejo Ustavne komisije pa so vabljeni tudi predstavnica poslanske skupine, ki so, predstavnica poslanskih skupin, ki so zahtevale sklic nujne seje, predstavnik predlagatelja spremembe Ustave, Vlada, Državni svet, koordinator Ustavne komisije in strokovna skupina za področje imenovanja ministrov.

Tako začenjamo z razpravo o osnutku ustavnega zakona z dne 4. 4. 2023, razdelkih 1 in razdelku 2, o predlogu stališč o osnutku ustavnega zakona z dne 24. 10. 2024 ter o amandmaju poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica z dne z dne 22. 5. 2025, k predlogu stališč, ki jih je pripravila strokovna skupina. Prosim, da se še pred zaključkom razprave potem tudi napoveste, če boste vložili še kakšne dodatne amandmaje k predlaganim stališčem strokovne skupine k posamičnim obravnavanim delom osnutka ustavnega zakona.

Najprej dajem besedo predstavnici poslanskih skupin, ki so zahtevale sklic nujne seje, Luciji Tacer, da nam na kratko ustno obrazloži razlog za zahtevo za sklic nujne seje.

Hvala za besedo, podpredsednik.

Na redni seji na začetku marca je državni zbor sprejel sklep o začetku postopka spremembe Ustave glede imenovanja ministrov. Na podlagi te odločitve je predsednik Ustavne komisije vsem poslanskim skupinam, ki so podprle ta sklep, naložil, da se med sabo posvetujejo, opravijo koordinacijo in predlagajo tisti osnutek, za katerega je možna podpora. Mi smo to storili, v koaliciji smo se usklajevali tako z opozicijo kot med sabo in z vsemi poslanskimi skupinami v Državnem zboru. Na podlagi tega smo vložili amandma, ki je danes na mizi, in sicer da stojimo za spremembo 114. člena. Ta omogoča bolj učinkovito oblikovanje vlade zato, ker organizacijo ministrstev več ne predpisuje v zakonu, ampak to prepusti vsakršni vladi, da se pač organizira na način kot misli, da bo najbolj primerno. Tako da to vsebino smo predložili in skupaj smo se odločili, da je logičen naslednji korak, da o tem govorimo na Ustavni komisiji in odločimo.

Hvala.

Hvala lepa.

Glede na to, da na seji ni prisotnega predstavnika predlagatelja, prav tako ne predstavnikov Vlade ter predstavnikov Državnega sveta, dajem, bom rekel, možnost za zadnjo obravnavo dodatnega mnenja strokovne skupine. In glede na to, da je takrat že preteklo kar nekaj časa, dajem besedo koordinatorju Ustavne komisije doktorju Igorju Kaučiču za kratek uvod k dodatnemu mnenju strokovne skupine z dne 24. 10. 2024. Gospod Kaučič, izvolite.

Hvala, gospod podpredsednik.

Torej, strokovna skupina - poročevalca ni tukaj, on bi bil bolj pristojen, da ... Evo, prihaja. / oglašanje iz dvorane/ Mu bomo dali besedo, hvala lepa. Torej strokovna skupina je pripravila mnenje na predlagane tudi alternative k posameznim rešitvam. In kot je seveda od vsega začetka jasno, nosilni člen, ki je predmet obravnave, 112. člen, to je člen, ki obravnava oblikovanje vlade oziroma natančneje imenovanje ministrov, druga dva pa sta vendarle podrejena, vendar so kasnejše razprave pokazale, da okrog prvega, torej nosilnega člena, soglasja ni ali pa vsaj dovolj dovoljšnega soglasja, kot tudi ne glede 118. člena, tako da se je nekako razprava osredotočila okrog 114. člena, pa še tega ne v celoti, ampak v tistem delu, ki obravnava zakon, ki ureja pristojnosti in delovno področje vlade. Ta del, kjer očitno uživa dosti veliko soglasje, pravzaprav iz sedanjega odstavka 114. člena izloča, izloča del, ki se nanaša na sestavo in organizacijo ministrstev in vlade. Torej to je določba, ki je po mojem mnenju, pa tudi sicer v mnenju stroke res potrebna spremembe. To ni potrebno, da se ureja z zakonom, ker to otežuje sestavo in oblikovanje vlade in bi to moralo biti v domeni vsakokratnega mandatarja. Glede predlaganih rešitev, kot so v predlogu imenovane kompromisne variante, torej bi lahko rekli, da gremo od velikega k malemu. Torej očitno je, da se išče politični kompromis vsaj za eno od teh, teh predlogov. Kar se mene tiče, je vsaka od predlaganih rešitev lahko ustrezna, v vsakem primeru pa je ustreznejša kot je sedanja ureditev v naši Ustavi.

Hvala, gospod podpredsednik. Kot pa, kar se pa tiče posameznih rešitev, evo, poročevalec se nam je pridružil in lahko o tem spregovori. Hvala lepa.

Hvala, doktor Kaučič.

Glede na to, da se nam je pridružil tudi doktor Janez Pogorelec, sedaj besedo predajam tudi njemu. Izvolite.

Strokovna skupina je v zadnjih dveh letih na področju ustavne spremembe 112., 114., 118. člena, lahko rečemo, naredila res kar veliko delo in prepričan sem, da ne glede na izid tega ustavnorevizijskega postopka bo to nekako ostalo in bo tudi nekje v prihodnosti verjetno slej ko prej moralo biti sprejeto zaradi tega, ker je pač sedanja ureditev po 112. in 118. členu slaba. Ima pač problem dvojnega imenovanja vlade, najprej ministrov in se pravi najprej predsednika vlade in potem še ministrov. Ima velike težave s politično odgovornostjo ministrov, ki se uveljavlja v Državnem zboru in ne predvsem znotraj Vlade, tako kot bi bilo prav, tako kot je tudi v nemškem vzoru oziroma uradni, ustavni ureditvi Zvezne republike Nemčije. Mi smo pripravili pravzaprav kar nekaj variant, ki so tudi tukaj pred vami, več ali manj vse oziroma kar čisto vse naštete. Več možnosti rešitev teh, teh problemov bi bilo, predvsem pa jim je skupno to, da naj bi prišli vsaj do tega, da parlament dvakrat oziroma Državni zbor dvakrat ne glasuje o Vladi, ker to pač povzroča velike težave in na drugi strani tudi to, da bi ministre imenoval in tudi razreševal namesto Državnega zbora formalno bodisi predsednik republike ali pa celo kar sam predsednik vlade. To bi seveda vsekakor pri nas to stvar lahko precej izboljšali naš način oblikovanja vlade, ker je bilo kar precej nezaupanja do samega predsednika republike, ali bo res imenoval ministre, smo torej pripravili tudi rešitev, po kateri bi si lahko imenoval ministre kar sam predsednik vlade. Prav tako pa smo pripravili tudi rešitev, ko smo videli, da se Državni zbor nekako ne želi odreči politični odgovornosti oziroma možnosti razreševanja ministra, da bi naredili nek, kako bi rekel, drugačen način izglasovanja nezaupnice, ki ne bi imel seveda neposrednih formalnih posledic, ki bi se kazala v razrešitvi ministra, ampak vsekakor, če bi v parlament izrekel neko nezadovoljstvo z delom posameznega ministra ali več ministrov. smo kar precej prepričani, da bi ta rešitev bila popolnoma čista. Prvič, z vidika samega oblikovanja vlade v modelu konstruktivne nezaupnice, drugič pa tudi precej učinkovita.

Zdaj seveda tukaj so vse te variante še vedno na mizi in seveda bi bilo zelo dobro, če bi se seveda lahko karkoli od tega sprejelo. Dejansko vsaj 114. člen ni videti nobenih razlogov, da se ne bi sprejel, osebno sem pa prepričan, da tudi za vse druge rešitve znotraj vseh teh variant, da bi skoraj morale biti sprejemljive in da tudi v prihodnjih mandatih, če se bo o tem še razpravljalo, da zelo verjetno kaj zelo drugačnih rešitev ne bo niti možno več najti.

Lepa hvala, spoštovani poslanke in poslanci, tudi za zaupanje in za vse sodelovanje v tem času.

Hvala lepa.

Hvala gospod doktor Pogorelc.

Tako, spoštovane članice in člani odbora oziroma komisije, odpiram razpravo o osnutku ustavnega zakona za spremembo 112., 114. in 118. člena Ustave Republike Slovenije Predlogu stališča o osnutku ustavnega zakona, ki ga predlaga strokovna komisija, strokovna skupina, v dodatnem mnenju z dne 24. 10. 2024 ter o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica z dne 22. 5. 2025.

Tako, besedo dajem članicam in članom odbora, prosim za prijavo.

Kolega Tanko, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo.

Zdaj, s tem, kar je zdaj na mizi, se nobene bistvene stvari ne rešujejo, ostajajo hearingi, ostaja postopek, ostaja pravzaprav dvostopenjski postopek, še vedno, imenovanje Vlade. Zdaj, v tem primeru ne govorimo samo o situaciji, ki nastane po izvolitvi mandatarja. Se pravi v situaciji, o kateri govorimo, imamo mandatarja in koalicijsko pogodbo, ki definira potem tudi resorje, pristojnosti in tako naprej in tudi tisto, kar je vključeno noter, če prav razumem ta predlog zakona, in vi ste tu napisali, da pristojnosti Vlade in delovna področja in pristojnosti ministrstev določa zakon.

Zdaj bi pa rad pojasnilo, kako to zakon določa? Če smo v situaciji, ko imamo mandatarja, ko imamo koalicijsko pogodbo, razdeljene resorje recimo v koalicijski pogodbi in nimamo praktično še glasovanja o tem, kdo bo kaj. To je zdaj situacija, o kateri najbrž govorimo? In me prav zanima, kaj določa ta zakon oziroma kateri zakon to določa. Ker bi bilo dobro tudi, če bi videli zakon, ki bo to določal. da vemo o čem govorimo. Da je to neka splošna določba, ki pa, če to določa zakon, mora biti nekje sprejeta, zakon mora biti sprejet. Zdaj pa, v kateri fazi? Pred koalicijsko pogodbo, po koalicijski pogodbi, po, po tem, ko bo nekdo dobil mandat za sestavo vlade? Pred tem, kdaj ali po tem, ko je že vlada, ne vem, narejena?

Jaz mislim, da bi morali, mislim, da bi morali to vprašanje rešiti prej in bi tudi tukaj zraven morala tudi neka priloga, ko govorimo o tem zakonu, kakšen je, kaj to je in v kateri fazi se lahko to spreminja, ker ni rečeno, da bodo vse vlade enake. Zdaj, če zakon enkrat sprejmeš, je to tako, če daš pa v zakonu pooblastilo mandatarju, da sprejme, uredi vlado, potem pa je to nekaj drugega. Ampak jaz bi rad to videl, kako to izgleda v praksi, kako bo to izgledalo. Zdaj tega ni. Zdaj je to samo neka načelna rešitev, ampak dobro bi bilo, da bi imeli tudi zakonsko podlago o tem. Ker sicer je to tako, kot sem povedal. Imaš mandatarja, imaš koalicijsko pogodbo in potem znotraj tega lahko v bistvu mandatar spreminja zakon. V tej fazi bi, če ste že to pripravili, pričakoval tudi to, kar sem zdaj povedal, da vemo, o čem govorimo, da znamo to umestiti v postopek, v proceduro, da bo potem to spet stvar, ne vem, takšne ali drugačne interpretacije.

Hvala lepa.

Hvala, kolega Tanko.

Se še kdo prijavlja k besedi, glede(?) na to, da so bila postavljena določena vprašanja tudi člani strokovne komisije, strokovne skupine, se lahko javite oziroma odzovete, če to želite.

Ja, lepa hvala.

Tu gre pravzaprav za spremembo predvsem v tem, da število ministrstev ni treba zamenjati oziroma spreminjati pred nastopom vsake vlade. Koalicijska pogodba v vsakem primeru in koalicijska pogodba seveda gre vzporedno, koalicijska pogodba ni formalni del oblikovanja vlade in ta koalicijska pogodba bo seveda še vedno določila pač prioritete bodoče koalicije, na kakšen način, katere stvari, katera ministrstva bomo imeli, kako bomo mogoče tudi reorganizirali posamezne, posamezna ministrstva. In seveda ta zadeva pomeni, da bi lahko dejansko namesto tega, kar se je zgodilo na začetku sedanje vlade, tako kot je zdaj, ko je treba vsakič posebej spremeniti število ministrstev v samem Zakonu o vladi in to je treba prej narediti, preden pravzaprav sploh lahko imenujemo ministre in poznamo zaplete iz začetka tega mandata, ko se je na koncu o zakonu, ki je spreminjal število ministrstev, odločalo celo na referendumu. Če bi bila ta sprememba sprejeta, tega seveda več ne bi bilo. Vlada bi si lahko naredila tisto število ministrov, kot bi si ga sama želela. To, kar pa določa še vedno pristojnosti Vlade, delovna področja in pristojnosti ministrstev, zakon, to je pa potem tista zadeva, ki se pa lahko po imenovanju vlade prilagodi, če se bi posamezne pristojnosti ministrstev kasneje spremenila. To pa ni več Zakon o vladi, ki tega več ne bi urejal, ampak bi se te stvari uredile v Zakonu o državni upravi, kjer so te pristojnosti določene. Hvala.