Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščam vas, da bom po pooblastilu predsednika kot podpredsednik vodil današnjo sejo odbora.

Začenjam 113. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: poslanec Franc Breznik, poslanec Andrej Hoivik in poslanec Zoran Mojškerc. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo poslanka Jožica Derganc, ki nadomešča Andrejo Rajbenšu in pa Tomaža Laha nadomešča Andreja Živic.

Na sejo so vabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, LUKSEMBURG, 12. IN 13. 6. 2025.

Gradivo smo prejeli od Vlade 5. 6. do 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosil bi gospo Tino Heferle, državno sekretarko na Ministrstvu za notranje zadeve, da nam predstavi izhodišča za področje notranjih zadev.

Izvolite, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Na kratko bom predstavila izhodišča, ki se bodo odvijala oziroma jih bo minister zastopal drugi dan zasedanja. Ministri bodo torej pričeli z delovnim zajtrkom, kjer bodo skupaj z ministroma za notranje zadeve Ukrajine in Moldavije razpravljali o aktualnih razmerah v obeh državah ter posledicah na notranjo varnost Evropske unije. Potem nadalje, v formatu Schengenskega sveta bo Evropska komisija predstavila poročilo o stanju schengenskega območja za leto 2025, temu pa bo sledila potem tudi razprava o ugotovljenih dejstvih. Tukaj naj bi se dogovorili tudi o prednostnih področjih ter operativnih ukrepih za schengenski cikel 2025-2026.

Republika Slovenija tukaj ves čas opozarja na pomen preventivnega delovanja in doslednega spoštovanja schengenskega pravnega reda, zato tudi podpiramo to redno razpravo ministrov o stanju schengen…, v schengenskem območju. Kot država pa podpiramo tudi predlagano določitev skupnih prednostnih področij v okviru schengenskega cikla in operativnih ukrepov za izboljšanje delovanja schengenskega območja in večjo varnost. Ob tem vedno izpostavljamo tudi, da se je treba v prihodnjih mesecih osredotočati tudi na implementacijo oziroma pravočasno implementacijo že sprejetih zavez ter zagotavljanje zadostnih sredstev za izvedbo dogovorjenih ukrepov.

Naprej, v okviru točke Implementacija interoperabilnosti je predviden pregled trenutnega stanja na tem področju. Priprave za začetek uporabe različnih sistemov, ki so del tega projekta interoperabilnosti. Potem glede zakonodajnih dosjejev je predvideno poročanje o napredku, glede predloga uredbe o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boju proti njej. Tukaj Slovenija seveda podpira vzpostavitev dolgoročnejšega pravnega okvira Evropske unije za učinkovit boj proti zlorabam otrok na spletu. Na področju notranje varnosti bosta organizirani razpravi glede strategije notranje varnosti in dostopa do podatkov. Na osnovi priporočil in zaključnega poročila skupine strokovnjakov na visoki ravni za dostop do podatkov je Evropska komisija v strategiji notranje varnosti napovedala, da bo pripravila tudi načrt nadaljnjega ukrepanja za zagotovitev zakonitega in učinkovitega dostopa do podatkov. Ministri pa si bodo potem kasneje tudi izmenjali mnenja o ukrepih, ki jih je napovedala Evropska komisija in podali tudi usmeritve za nadaljnje delo na tem področju. Zdaj, predsedstvo je ustno najavilo, da je ob kosilu načrtovana tudi razprava na temo krepitve vračanja in sodelovanja s tretjimi državami na področju ponovnega sprejema. Tukaj se Republika Slovenija zaveda, da je vračanje eden temeljnih vidikov celovite in verodostojne migracijske politike in predstavlja pomemben element evropskega integriranega upravljanja meja, kar vedno poudarimo. ob tem pa je tudi pomemben element za dobro delovanje schengenskega območja. Za izboljšanje učinkovitosti sistema vračanja bo ključnega pomena prenova pravne podlage na ravni Evropske unije. Kar smo tudi že večkrat poudarili, s čimer se bo nadomestilo nekoliko zastarelo direktivo o vračanju iz leta 2008, in bo seveda ustrezneje naslovilo rešitve za današnje izzive.

Zdaj obravnava predloga za spremembo pravnega okvira je v teku. Ta pa zaobjema tudi zunanjo dimenzijo, dimenzijo, se opravičujem. Republika Slovenija seveda pozdravlja, da se področje vračanja vse pogosteje uvršča v celovita partnerstva s tretjimi državami in se tudi strinjamo, da je treba vzdrževati verodostojnost Evropske unije in z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov in spodbud zagotoviti, da bodo tretje države izpolnjevale svojo mednarodnopravno obveznost ponovnega sprejema lastnih državljanov.

V nadaljevanju je načrtovana tudi razprava glede prihodnosti zakonitih statusov razseljenih oseb iz Ukrajine. Tukaj bo Evropska komisija. Podala oba predloga, torej zakonodajni predlog glede podaljšanja začasne zaščite še za eno leto in pa priporočilo Sveta Evropske unije glede izvedbe izhodne strategije. Oba bosta objavljena 4. junija. Naša država seveda podpira vnovično podaljšanje začasne zaščite, ker se razmere v Ukrajini niso spremenile. Pozdravljamo pa tudi pripravo priporočila, k čemur smo Evropsko komisijo skupaj z drugimi državami članicami v preteklosti že večkrat pozvali. Priporočilo vidimo kot dobrodošlo usmeritev pri oblikovanju izhodnih strategij v zvezi z začasno zaščito. Vemo, da s tem zadnjim podaljšanjem za eno leto bomo v bistvu že dosegli petletno obdobje, ki pa pomeni dejansko izpolnjevanje pogojev teh oseb za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje.

V nadaljevanju bo podana tudi informacija o politično varnostnem stanju v Siriji po padcu režima v začetku decembra 2024. Potem organizirano bo redno poročanje Evropske unije kot evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu o sodelovanju obveščevalnih služb. Potrjeni pa bodo tudi sklepi novega cikla evropske multidisciplinarne platforme proti kriminalnim grožnjam. Slovenija je tukaj aktivno sodelovala v razpravi na pristojnih delovnih telesih in tudi podpira predlagane sklepe Sveta.

In še nenazadnje, pod točko razno, bo na predlog Slovenije naš minister predstavil tudi 13. neformalno srečanje ministrov za notranje zadeve članic Brdo procesa, ki je potekalo 27. in 28. marca letos na Brdu pri Kranju. Ob robu zasedanja, torej 12. junija, pa bo potekalo tudi obeleženje 40. obletnice podpisa schengenskega sporazuma, kjer se pričakuje sprejem tudi skupne izjave. Toliko na kratko.

Hvala za predstavitev.

Dobil sem še eno pooblastilo, in sicer, člana delovnega telesa Gašperja Ovnika nadomešča poslanka Tamara Vonta.

Lahko nadaljujemo, zato prosim še doktor Milana Brgleza, državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi še izhodišča za področje pravosodja. Izvolite.

Hvala lepa predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Ministri za pravosodje bodo zasedali prvi dan in tokrat za spremembo in tam bom sam predstavljal oziroma zastopal Slovenijo. Na pravosodnem delu se načrtuje, da bi svet dosegel delni splošni pristop glede predloga uredbe o varstvu ranljivih odraslih. Cilj predloga je okrepitev čezmejne zaščite odraslih, ki iz razloga invalidnosti ali nezadostnih osebnih zmožnosti niso več zmožni zaščititi lastnih interesov, kot tudi zagotoviti, da je spoštovana njihova pravica do avtonomije, vključno s svobodo sprejemanja lastnih odločitev kar zadeva njih same in bodoče dogovore za primer, da se preselijo znotraj Evropske unije. Delni splošni pristop zajema prvih pet poglavij. Republika Slovenija ocenjuje, da je poljsko predsedstvo uspelo doseči uravnotežen kompromis, ki je dober in ki upošteva bistvene pomisleke večine držav članic, tudi Republike Slovenije. Nadalje bo Svet povabljen, da potrdi splošni pristop glede predloga direktive o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava. Cilj predloga je spodbujanje čezmejnih investicij znotraj enotnega trga preko ciljne harmonizacije insolvenčnih postopkov. Akt predstavlja pomemben element v okviru EU za prizadevanja za krepitev unije kapitalskih trgov, kar je potrdil tudi Evropski svet. Delni splošni pristop je Svet potrdil decembra lani. Preostalo je še besedilo, ki se nanaša na pripravo prodaje in prodajo dela ali celega premoženja insolvenčnega dolžnika kot delujočega podjetja, tako imenovani pripak mehanizem, naslov štiri, upniški odbor, naslov sedem, končne določbe naslov devet ter s temi naslovi povezane določbe o splošnem delu naslov ena in uvodne izjave. Smisel pripak prodaje premoženja je zagotoviti, da bi se prodalo dolžnikovo premoženje ali njegov del, ki bi lahko pod kupčevim vodstvom poslovalo še naprej. Upniki v stečajnem postopku bi tako lahko računali z višjim poplačilom, na drugi strani pa bi se tako lahko vsaj poskusilo rešiti tako imenovana zdrava podjetniška jedra insolventnega dolžnika, če ta obstaja. Določbe o upniškem odboru naslov sedem, predvidevajo ustanavljanje upniških odborov. Vsaj v velikih družbah, ki bi morali imeti vsaj pravico izjave v razmerju do upravitelja in pri bistvenih vprašanjih, ki se tičejo samih upnikov, dostop do podatkov o postopku ter pravico izjave v insolvenčnem postopku.

V končnih določbah je predvidena pomembna pravica vsake države članice, da začasno odpravi dolžnost poslovodstva, dolžnost poslovodstva predlagati začetek insolvenčnega postopka, in sicer v izjemnih situacijah, ko je ekonomska dejavnost resno onemogočena na nivoju držav članic ali njihovih regij. Torej v primeru naravnih nesreč, epidemij in podobnega. Republika Slovenija podpira splošni pristop glede predloga direktive in besedilo ocenjuje kot uravnotežen kompromis, kjer so ustrezno upoštevana stališča Republike Slovenije in skupine isto mislečih držav članic.

V nadaljevanju zasedanja bo predsedstvo svetu poročalo o trenutnem stanju glede pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, o aktivnosti v zvezi z evropskim javnim tožilstvom, bojem proti nekaznovanosti v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini ter glede sodelovanja s tretjimi državami v boju proti organiziranemu kriminalu in trgovini z drogami.

Nadalje se bo svet seznanil z informacijami glede julijskega ministriala Evropska unija-Združene države Amerike. Ob koncu bo Danska kot prihajajoče predsedstvo predstavila svoj delovni program. Slovenija je predlagala uvrstitev dodatne točke na agendo zasedanja, in sicer v zvezi z uvedbo sankcij Združenih držav Amerike zoper štiri sodnice mednarodnega kazenskega sodišča, med katerimi je tudi slovenska sodnica. S tem želimo opozoriti na resnost in razsežnosti nastale situacije, ter pozvati k jasnemu in usklajenemu političnemu sporočilu Evropske unije z nedvoumno podporo sodišču ter obsodbo sankcij kot napada na neodvisnost sodstva. Nadalje želimo pozvati k razpravi, kako zaščititi mednarodni pravni red ter spodbuditi komisijo, da pristopi k aktivaciji tako imenovanega EU Blocking Statut, da se zaščiti evropske državljane in institucije pred učinki enostranskih ukrepov tretjih držav. Ko govorimo o tej aktivaciji, to pomeni, da je treba ta Statut oziroma ta statut dopolniti na način, da bo preprečeval učinke eksteritorialne zakonodaje tretjih držav, v tem primeru Združenih držav in vsa dejanja, ki so, ki temeljijo na tej zakonodaji. Torej gre za to, kar se je pravkar zgodilo. To je treba dopolniti, da imamo tudi pravno osnovo za to torej, to pa lahko sproži samo edini pobudnik je in to je komisija. Tudi zaradi tega bo bilaterala s komisijo v okviru tega.

Hvala.

Hvala za vašo predstavitev.

Odpiram razpravo poslancev in poslank. Vidim, da ni želje po razpravi v tem primeru. Zaključujem razpravo.

In na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, ki bo v Luksemburgu 12. in 13. 6. 2025.

Glasujemo. Navzočih 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda in s to 13. sejo Odbora za zadeve Evropske unije in vam želim en lep preostanek dneva. Hvala.