Lep pozdrav. Pričenjam 16. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika. Pozdravljam vse prisotne: magistra Boruta Sajovica, ministra za obrambo, načelnika državnega sekretarja gospoda Boštjana Pavlina in načelnika generalštaba general podpolkovnika Roberta Glavaša. Lepo pozdravljam tudi vse ostale prisotne.

Obveščam vas, da so zadržani, in da se seje ne morejo udeležiti magister Janez Žakelj, poslanec Jožef Jelen, poslanec Anton Šturbej, poslanec Žan Mahnič, poslanec Jožef Lenart in poslanec Franc Kepa. Namesto gospe Nataše Sukič pa kot nadomestni član bo na seji doktor Matej Tašner Vatovec.

In prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red 1. točka - Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040.

V poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik, zato je dnevni red seje tak, kot je bil predlagan.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG RESOLUCIJE O SPLOŠNEM DOLGOROČNEM PROGRAMU RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE DO LETA 2040.

Obravnavo jo je predložila Vlada Republike Slovenije, objavljena je bila na spletnih straneh Državnega zbora. Poslanska skupina Svoboda in Socialnih demokratov pa sta 30. 5. 2025 vložili zahtevo za nujni sklic seje odbora in kot gradivo imamo na voljo zahtevo poslanskih skupin. Predlog resolucije, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnila Ministrstva za obrambo k mnenju Zakonodajno-pravne službe in mnenje Državnega sveta.

K točki so bili vabljeni Poslanske skupine Svobode in Socialnih demokratov, magister Borut Sajovic, general podpolkovnik Robert Glavaš, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba in Urad predsednice republike in Kabinet predsednika Vlade.

Odbori k resolucije do tega trenutka niso bili vloženi... Pardon, amandmaji k resoluciji niso bili vloženi, tako da pričenjamo drugo obravnavo predloga resolucije.

Razpravo bi jo opravljali skupaj in potem skupaj glasovali o vseh poglavjih, tako da, če želi predstavnik predlagatelja resolucije dodatno obrazložitev. Ja.

Najlepša hvala predsednik, lep pozdrav vsem. Preden spoštovani minister za obrambo predstavi predlog resolucije bi samo rad izpostavil, da je ta odbor na svoji 15. nujni seji, 9. aprila sprejel sklep glede vprašanja poviševanja obrambnih izdatkov, ki se, ki je napotoval k temu, da se opravi široka in vključujoča javna razprava. razprava se ni nikoli zgodila. Zgodil se je sicer en posvet, ki ga je organizirala Vlada 15. maja, ki pa je bil sestavljen zgolj iz dveh panelov, na katerih so sodelovali samo, dajmo temu reči, podporniki militarizacije oziroma poviševanja obrambnih izdatkov. Tako da iz tega vidika mislim, da ta sklep odbora ni bil spoštovan. Tisto, kar je tudi ključno je, da številne raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, izrazito napeljujejo na to, da so državljanke in državljani v Sloveniji močno proti oziroma ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov po zahtevah predvsem Nata in pa tudi v zadnjem času Evropske unije, kar tudi krha, dajmo temu reči, legitimnost v demokratičnost te odločitve, ki se je odločila sprejemati Vlada. Zaradi tega, se pravi, tega nekega pomanjkanja, dajmo temu reči, demokratične legitimnosti, smo v Poslanski skupini Levica pripravili predlog za razpis posvetovalnega referenduma z vprašanjem o dvigovanju obrambnih izdatkov na 3 odstotke, kot je trenutno predvideno, tako da mislim, da je to pomembna informacija za nadaljnje delo tega odbora in seveda tudi za sprejemanje te resolucije. Jaz mislim, da ta trenutek ne potrebujemo več militarizacije v naši družbi, ampak predvsem, da se začnemo tudi v okviru tega, kar nam nalaga Ustava Republike Slovenije, pogovarjati o tem, kako bomo predvsem zagotavljali mir in to zahteva v prvi vrsti trezne glave in predvsem ne več orožja, ampak več diplomacije in več pogovorov tako seveda doma kot tudi v mednarodni skupnosti. Tako, da iz tega vidika bi rad s tem postopkovnim samo pač opozoril na to, da je ta predlog za posvetovalni referendum vložen, in da se je potrebno tudi, ko se bomo danes pogovarjali o tej resoluciji na odboru, zavedati tega, da je to vprašanje, ki presega, dajmo temu reči, enostransko odločanje zakonodajnega telesa in pa izvršne veje oblasti, ampak da terja širše soglasje v družbi.

Hvala. Ampak pač postopki za sprejem resolucije se nadaljujejo, tako da če želite dodati obrazložitev k poglavjem resolucije.

Gospod minister Borut Sajovic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, hvala lepa tudi za to obrazložitev, ki jo je predstavil Matej. Jaz moram reči, da v tej državi moramo slišati, poslušati vsa mnenja, ravnati mirno, trezno, odgovorno, preudarno in pa postoriti in pa opraviti tisto, kar se seveda tisti trenutek od nas pričakuje in zahteva, pa pri tem ne mislim ne zunanje ali pa kakršnekoli notranje institucije, ampak poskrbeti za to, da je naša država tako kot je zdaj varna, varna tudi naprej, da v kolikor pa ob spreminjajočih razmerah v svetu pride do kakršnihkoli sprememb, da smo ustrezno pripravljeni, motiviran, da se ubranimo, predvsem moramo biti pa enoteni. Ni problem, če imamo v toku razprav. Različna mnenja, različne poglede, ampak ko so pa, ko je pa o stvareh odločeno, je pa treba jasno vedeti kaj je v korist države, kaj je v korist obrambe naroda, kaj potrebuje vojska, da se uspešno in pa učinkovito zoperstavi vsem izzivom, ki lahko pridejo.

Jaz se strinjam, da pozivi k miru so vedno ključni, najbolj pomembni, ampak bi rekel, v zadnjem letu ne, se je toliko stvari spremenilo, da tisti, ki odločajo, odločajo na podlagi surove sile in pa moči in jim je za mirovniški razmislek ta trenutek kaj malo mar. S tem nočem reči, da moramo pri nas biti drugačni, zagotovo smo in moramo biti tako kot v primeru Gaze, Palestine, eden od klicev k razumu, tisti ki vemo, kaj je prav, kaj je pa narobe, kaj presega samoobrambo, podobno je pa tudi, kar se tiče obrambne pripravljenosti, kaj potrebujemo in o tem govori tudi ta resolucija in sicer gre za razvoj in pa opremljanje Slovenske vojske do leta 2040. To je odziv na spremenjene varnostne in pa mednarodne razmere. Nikoli se v tej državi najbrž nismo ali pa ne bomo strinjali povsem, ampak toliko kot je bilo pa v teh mesecih javne razprave, debate, mnenj, takih in drugačnih pobud, nasprotnih pobud, o redkokateri temi. Korektna je bila tudi javna predstavitev v Državnem svetu, najpomembnejše pa je, kdo se je te resolucije lotil tako kot demokratični in pravni standardi v tej državi predpisujejo in pa napisal konkretne pripombe, predloge in pa pobude. Kaj tega ni bilo veliko ali pa praktično nič, številka se ustavi pri deset, gre pa že nekaj časa tema v smer politizacije, ki nam pa kakšnih posebnih koristi ne prinaša. Najbolj zanimivi so tudi, bi rekel, kakšni pretekli strokovnjaki za obrambo, ki jim je zdaj vse jasno, vse vedo, vse znajo, takrat, ko so bili pa na odgovornih, solidno plačanih funkcijah v tej državi pa tistega kar smo obljubili niso postorili. Pa to ni bila ne sabotaža, ne njihov premislek, ampak enostavno niso znali in niso zmogli. Slovenija je del zavezništva za referendumsko odločitev, ki je starejša več kot 20 let. 66 odstotkov ljudi se s tem strinja in danes, ko govorimo o vseh anketah, ankete so si zelo različne, vsak od polov opeva predvsem tisto, ki mu je v prid, nesporno so pa ankete enotne v tem, da si Slovenci želimo biti in pa ostati del Evropske skupnosti in pa tudi zavezništva, brez dvoma. V tako viharnem, tako razburkanem času in svetu, kot je zdaj, se majhni narodi na prepihu in na geostrateški legi, tako kot je Slovenija, sami preprosto ne morejo in zmorejo ubraniti. Imamo srečo, da smo del širše zgodbe tako Evropske unije kot tudi zavezništva, da gojimo dobre sosedske odnose z državami, ki so okrog nas in da imajo te države seveda tudi prozavezniško in pa proevropsko držo. Večkrat v teh razpravah slišim, da bi morali razmišljati v smeri nevtralnosti ali pa neuvrščenosti. Da zaključimo z neuvrščenostjo. v prejšnji državi smo za neuvrščenost, ki nam je bila tako blizu, zapravljali tudi do 15 oziroma trošili tudi do 15 ali še več odstotkov BDP na leto. Kar se pa tiče neuvrščenosti; Finska in pa Švedska se nista zastonj priključili zavezništvu. Poznani so nam pa dobro tudi vložki v obrambo, ki jih zmorejo recimo v sosednji Avstriji ali pa v Švici.

Zdaj pa konkretna predstavitev resolucije. Resolucija je bila 29. maja sprejeta na Vladi, gre za ključen strateški dolgoročni planski dokument. Javnost je bila vključena. Nadaljevanje vojne v Ukrajini, spremenjene ter dodatno poslabšanje geopolitične razmere. od nas zahtevajo povečanje obrambne pripravljenosti in odpornosti tako na nacionalni ravni kot tudi v okviru naših skupnih prizadevanj znotraj Nata in Evropske unije. V resoluciji v ospredje postavljamo pojme obramba, varnost in odpornost. Ugotovitve vaje, ki smo jo opravili in pa zaključili v lanskem letu z vsemi varnostnimi tveganji, vse to, vaja Odpornost 2024 tudi od nas pričakuje, napotuje in pa zahteva. Uspešno in učinkovito soočanje z vse bolj kompleksnimi varnostnimi izzivi in tveganji zahteva ustrezno raven vlaganja v lastno obrambo, varnost in odpornost ter usklajena prizadevanja vseh podsistemov nacionalne varnosti Republike Slovenije. Nacionalne ambicije na obrambnem področju moramo znatno povečati in pospešiti prednostno na področju razvoja lastnih obrambnih zmogljivosti, krepitve nacionalne odpornosti in zapolnitve pretekle razvojne vrzeli na obrambnem področju ter tudi z vidika ohranjanja mednarodne verodostojnosti Republike Slovenije.

Na Vladi Republike Slovenije se zavedamo resnosti spremenjenega varnostnega okolja, želimo ravnati državotvorno in odgovorno do varnosti naših državljank in državljanov. Pri tem se zavedamo, da bodo nekateri ukrepi in posledice spremenjenih in povečanih prioritet na področju nacionalne obrambe vključevale tudi določene politično manj priljubljene ukrepe, ki pa so kljub temu za našo državo izjemnega pomena. V Sloveniji pri tem nismo osamljeni, saj različne ukrepe, namenjene krepitvi obrambnega sistema, izvajajo vse zaveznice v Natu in vse države članice Evropske unije. V velikem številu držav bistveno, bistveno bolj ambiciozno in bistveno bolj zahtevno, pač odvisno tudi od tega, kako blizu zahtevnim izzivom na vzhodu je katera od držav. Trenutno veljavni nacionalni planski dokumenti s področja obrambe predvidevajo cilj doseganja 2 odstotka BDP za obrambo najkasneje do leta 2030, kar zlasti glede na dolgoletno podhranjenost vlaganj, obrambni sistem ne odraža več realnih varnostnih razmer in je bistveno premalo za izpolnjevanje načrtovanih nacionalnih ciljev in projektov na področju obrambe, varnosti in odpornosti. Hkrati je v teku tudi intenzivna razprava tako v Natu kakor tudi v Evropski uniji o prihodnjih zavezah glede ravni obrambnih izdatkov, v katere je aktivno vključena tudi Slovenija. Po predhodni uskladitvi in potrditvi na vrhu Nata v Haagu, na najvišji politični ravni bo izpolnjevanje teh zavez ključnega pomena tudi za našo državo.

Predlog nove resolucije sledi tem mednarodnim trendom ter predvideva vsebinsko in časovno bolj ambiciozno uresničevanje dolgoročnih ciljev razvoja in vzpostavitve obrambnih zmogljivosti naše države. Pri tem je eden izmed glavnih poudarkov hitrejša in bolj ambiciozna časovnica za doseganje obrambnih izdatkov. Saj naj bi že v letu 2025 dosegli 2 odstotka BDP in potem do leta 2030 naraščali v smeri do 3 odstotkov, kar pomeni 0,2 desetinki odstotka na leto. Veliko povečanje obrambnih izdatkov bo od nas zahtevalo skrbno finančno in smotrno načrtovanje modernizacije Slovenske vojske, pri čemer bo pri razvoju zmogljivosti smiselno in nujno potrebno tudi vključevanje domačega znanja, zlasti pa slovenskega gospodarstva in industrije. S tem si močno prizadevamo, da bomo z vključitvijo nacionalne obrambne industrije vzporedno s postopnim povečanjem izdatkov za obrambo aktivno in pozitivno prispevali tudi k rasti domačega bruto družbenega proizvoda.

Posebna pozornost je v resoluciji namenjena nacionalnim prioritetam. V resolucijo so vključeni tudi prihodnji cilji zmogljivosti Nata za našo državo. Poseben poudarek je na zmogljivosti, ki so potencialno uporabne, tudi za dvojno rabo, torej v podporo civilni sferi.

V dokumentu je načrtovan skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske na ravni 10000 pripadnikov od 10000 ljudi vštevamo stalno sestavo in pa pogodbeno rezervo. Za krepitev sposobnosti in pripravljenosti na nacionalno obrambo pa bo načrtovana tudi možnost naraščanja obsega in strukture Slovenske vojske, vojna sestava za dodatnih do 30000 pripadnikov rezervne sestave. Njen razvoj bo podprt z ustrezno prostorsko organiziranostjo v okviru dopolnilnih sil, pri čemer bodo te organizirane po teritorialnem principu in bodo namenjene izključno, poudarjam izključno, uporabi na nacionalnem ozemlju za naloge teritorialne obrambe. To pa pomeni bojni nadzor ozemlja, bojno za varovanje objektov posebnega pomena za slovensko obrambo, oviranje, logistično oskrbo ter zagotavljanje sprejema, nastanitve in po potrebi tudi logistične podpore zavezniških sil. Poleg povečanja prihodnje ravni obrambnih izdatkov in obsežnega investiranja v modernizacijo Slovenske vojske resolucija predvideva tudi usklajena prizadevanja za nadaljnji razvoj in krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispeva k dvigu splošne odpornosti in pa družbe. Pri tem bodo višjega financiranja deležni tudi širši vidiki obrambe države, kjer se ne bo razvijalo samo vojaških zmogljivosti, ampak širše vidike obrambe, varnost in pa odpornost družbe kot celote. Skozi vsebino resolucije je jasno izražena tudi namera in odgovornost Vlade Republike Slovenije za zagotavljanje razvoja in ustrezne pripravljenosti sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije v luči povečanja nepredvidljivosti in poslabšanja mednarodnega okolja ter zagotavljanje mednarodne verodostojnosti.

V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe smo pripravili tudi dodatna pojasnila, v katerih smo podrobneje pojasnili vsebine iz resolucije, na katere nas je služba opozorila. Hvala lepa.

Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, doktor Andreja Kurent? Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Torej, skladno s svojo vlogo, ki jo ima Zakonodajno-pravna služba po zakonu in poslovniku, smo pripravili mnenje k predlogu te resolucije. V bistvu gre za pravni pregled. Dodeljen nam je bil pa predlog resolucije v obravnavo zato, ker gre za akt Državnega zbora. Izhajali smo iz opredelitve kot jo podaja Poslovnik Državnega zbora, in sicer gre za akt programske narave, ki predstavlja dolgoročni dokument načrtovanja. Nadalje je to razlogovalo še Ustavno sodišče v svoji odločbi, kjer je pojasnilo še, da gre za političen in deloma tudi strokovni akt. Nadalje smo opozorili, da se resolucija zelo hitro spreminja oziroma nadomešča in to v zelo kratkih časovnih obdobjih. Predvsem pa smo poudarili, da je resolucija čedalje bolj podrobna in čedalje bolj obsežna. Sama obrazložitev resolucije ni skladna s Poslovnikom, saj zgolj povzema samo besedilo resolucije oziroma posamezna poglavja.

Posebej bi rada poudarila, da je Zakonodajno-pravna služba imela zelo kratek čas za pripravo tega mnenja, ne samo zaradi hitro sklicane nujne seje vašega odbora, želeli smo pa tudi mnenje objavi čim prej, da bi dali čas tudi predlagatelju za pripravo odziva in amandmajev, sledeč našim pripombam seveda amandmajev ni. S samim pojasnilom se mestoma ne strinjamo. Izkazuje se, da predlagatelj ni razumel pripomb Zakonodajno-pravne službe, saj večkrat odgovarja na vprašanja, ki jih Zakonodajno-pravna služba ni izpostavila. Predvsem pa ne upošteva, da gre za akt Državnega zbora. To je akt, ki je podvržen svojim pravilom. Predvsem tudi, kar se tiče samega izrazoslovja, ki mora v tem primeru slediti v pravnem sistemu uveljavljeni pravni terminologiji, predlog resolucije pa tudi jezikovno temu ne sledi.

Če grem samo h konkretnim pripombam, napisali smo, da uvod temelji na različnih aktih in ugotovitvah. Tu smo opozorili, ponovno, ponavljam se, da gre za akt Državnega zbora, ta bo objavljen v Uradnem listu, zato se ne more resolucija sklicevati na akte, ki niso javno objavljeni, ampak so to akti, ki so v pristojnosti Ministrstva za obrambo, Nata in Evropske unije. Na to smo v prejšnjih mnenjih k predlogom resolucije že opozorili, tudi brez odziva.

Nadalje, dobili smo pojasnilo kateri so varnostni mehanizmi in sporazumi na katere se sklicuje v dikciji, da gre za očitno nespoštovanje. Pač pa moram ponoviti opozorilo, da se v resoluciji, predlogu resolucije, pojavlja izraz države gostiteljice, s tem, da je dano pojasnilo, da je to Republika Slovenija. Sinonimi v pravnem jeziku niso dovoljeni, pravni jezik ima seveda svoje posebnosti, ki tukaj niso upoštevane. V zvezi z dobavnimi verigami smo navedli, da bi bilo treba pojasniti na dobavo česa se ta izraz nanaša. Glede samih obdobij, tukaj nas predlagatelj ni razumel, smo opozorili samo na redakcijsko oziroma nomotehnično napako, da sta ti dve obdobji enkrat zapisani z letnicami, enkrat pa brez njih. Glede, gre za sinonim, tudi v primeru izrazov Nato in zavezništva in njunih izpeljank, to za akt Državnega zbora ni pravilno.

V zvezi s kadrovskimi viri smo izpostavili, ali gre za civilno ali vojaško osebo, za katero nujno potrebna vojaška znanja in veščine niso potrebne in bi jih lahko pridobivali tudi naknadno, saj, če gre za civilno osebo, taka določba je popolnoma odveč, ker to ureja že Zakon o službi v Slovenski vojski, če pa je mišljena vojaška oseba, pa po zakonodaji ni možen spregled vojaškega znanja, trčili bi pa tudi v določbe Zakona o delovnih razmerjih, 49. člena Ustave in 14. člena Ustave.

Nadalje, opozorili smo na izraz državljan in tudi pripadnik, to je samo v moški spolni obliki. Že v prejšnjih mnenjih smo opozorili, da resolucija ne vsebuje temeljnih subjektov, ki so bili navedeni v moški in ženski spolni obliki, nadalje samo v moški. Pojasnilo navaja, da ženske so upoštevane, vendar to normativna vloga žensk tukaj ni izkazana. Po našem mnenju pa seveda bi morala biti. Glede financ samo to, da se lahko trči v fiskalno pravilo iz drugega odstavka 148. člena Ustave, kjer bi predlagatelj moral navesti, če bi šlo za odstop, da gre za izjemne okoliščine za državo. Tega predlagatelj ne navaja. Potem imamo še kar nekaj pojmovno nedoločenih izrazov, to so na primer strateški partnerji. Aha. Posebej smo opozorili, na zelo podrobno razdelane subjekte Slovenske vojske, po našem mnenju so prepodrobni, v nekaterih delih se pa zastavlja tudi vprašanje skladnosti predloga resolucije z Zakonom o obrambi. 39. člen Zakona o obrambi določa, da poveljstva enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja vojske. To pomeni, da resolucija predstavlja temelj za ravnanje ministrstva oziroma ministra za obrambo in ne obratno. Tak je na primer primer, ki smo ga tudi v mnenju izpostavili, poveljstva za doktrino razvoja, izobraževanje in usposabljanje, to ni organ, ki bi bil v veljavni zakonodaji že umeščen, gre pa za notranjo enoto Slovenske vojske. Tudi v tem primeru se zastavlja vprašanje skladnosti predloga resolucije z Zakonom o obrambi.

Nadalje smo tukaj, pa nas ministrstvo ni razumelo. Mi smo v zvezi z dvojno rabo vprašanj izpostavili predvsem nenavadno jezikovno izražanje, ki vsebuje zelo veliko pogojnikov, ministrstvo pa nam je razlagalo, kaj je to dvojna raba. To ni okej. Potem smo izpostavili izraz vse vladni, predvsem pristop, tukaj pojasnilo ni ustrezno, mi imamo samo eno vlado in zato vse vladni pristop ni jasen, kaj naj bi to sploh bilo. Podobno velja za oblast. Tukaj smo vprašali ministrstvo ali glede na to, da ima oblast ljudstvo, ali v tem primeru cilja na nosilce treh vej oblasti, to bi moral ustrezno zapisati. Prav tako je bilo treba ustrezno zapisati, kaj so pomembne funkcije države, saj je popolnoma neopredeljen. Podobno velja za uporabo izraza družba, pristojni subjekt, nacionalno zdravstvo in komercialni tukaj zdravstvo, kjer bi se morali uporabljati izrazi, ki so v pravu že uveljavljeni. Hvala lepa zaenkrat.

Hvala lepa.

Samo še obvestilo. Poslanca Teodorja Uraniča nadomešča poslanec Aleksander Prosen Kralj.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Rajko Fajt? Izvolite, imate besedo.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo, spoštovane gospe in gospodje.

Torej, Komisija za državno ureditev Državnega sveta je obravnavala predlog resolucije na 40. seji, ki je potekala 4. 6. Člani komisije so podprli prizadevanja za boljšo opremljenost Slovenske vojske in nujnost izpolnjevanja zavez do Zavezništva Nato, ter da je treba pospešiti modernizacijo Slovenske vojske. Nekateri člani so izrazili stališče, da bi morali biti zapisani cilji še bolj ambiciozni, in da so deleži predvideni za obrambne izdatke v predlog resolucije prenizki, saj zadnje novice iz Zavezništva govorijo o še višjih številkah, ki jih bo treba nameniti obrambni sposobnosti Nato vojski.

Glede prihodnjih kadrovskih ciljev Slovenske vojske je bil na komisiji izražen dvom. Ali je, ali so predlagane številke glede mirnodobne in obvezne sestave, jih je sploh mogoče doseči, saj so bila še nedolgo nazaj izrečena številna opozorila, da ni zanimanja za vključevanje v Slovensko vojsko. In so se iskale najrazličnejše možnosti za pridobitev ustreznih kadrov. Prav tako je na seji bilo s strani nekaterih članov predlagano, da bi privlačnost za delo v Slovenski vojski lahko povečali tudi tako, da bi poklicni vojaki bili deležni določenih ugodnosti kar se tiče dostopa do stanovanj, koriščenje počitniških kapacitet in drugo, vendar je bilo na drugi strani tudi opozorjeno, da je treba pri tem biti zelo previden, saj različno obravnavanje državnih podsistemov lahko povzroči rušenje družbene kohezije. Na sami seji se je glede popolnitve enot Slovenske vojske omenjal tudi naborniški sistem. Člani komisije so prosili tudi za dodatna pojasnila glede prehoda na obvezno rezervo, kako se bo ta polnila in kako bo potekalo usposabljanje kadra.

Za obvezno rezervo.

V nadaljevanju je bilo s strani predstavnikov Ministrstva za obrambo podano nekaj pojasnil glede predlaganih številk v predlogu resolucije o številu vojakov in obvezne rezerve, načinov popolnjevanja enot ter njihovem usposabljanju ter postopnosti povečevanja števila vojakov. Prav tako so bila podana pojasnila glede reševanja stanovanjske problematike za vojake. V predstavitvi predloga resolucije je bil kot pomemben segment izpostavljen razvoj vojaškega šolstva. Člani komisije so namreč poudarili, da ni pomemben le sistem vojaškega izobraževanja, ki se nanaša na usposobljenost vojske, ampak je treba tudi v sistemu splošnega izobraževanja, v osnovni, srednji šoli več pozornosti posvetiti vsebinam, povezanim z osamosvajanjem Slovenije, pomembno obrambe in Slovenske vojske ter domoljubju. Glede vojaškega izobraževanja je bil na seji predstavljen model višješolskega izobraževanja in kako poteka sodelovanje s trenutno devetimi fakultetami, kjer izvajajo vojaške module. Izpostavljenih je bilo tudi nekaj pozitivnih premikov glede števila štipendistov, to se je povečalo v zadnjih letih, in glede promocije vojaških poklicev, ki so jih v zadnjih letih dosegli Ministrstvo za obrambo in pa Slovenska vojska. Komisija je prav tako podprla ideje in predloge o dvojni rabi opreme, ki bo služila tako vojski kot tudi civilnim potrebam, bodisi v vsakdanjem življenju bodisi v primeru naravnih nesreč, kot so bile, kot smo torej spoznali v času poplav, žledolomov, velikih požarov, ko se potrebuje torej velike količine, ne vem, cistern za vodo, agregatov, pontonskih mostov in pa podobno. Člani komisije so poudarili še, da je tudi v primeru dvojne rabe opreme za njeno pravilno uporabo treba imeti na razpolago ustrezno usposobljene ljudi brez ustreznega kadra sama oprema seveda ne bo pomagala kaj dosti.

V predstavitvi predloga resolucije je bilo omenjeno, da predlog resolucije prinaša nov koncept, ki se naslanja tudi na izkušnje iz teritorialne obrambe. Člani komisije so v tem delu prosili za dodatna pojasnila, kako se bo v delovanje Slovenske vojske izražal koncept teritorialne obrambe in to smo potem s strani Ministrstva za obrambo dobili tudi ustrezna pojasnila. Na koncu je komisija predlog resolucije soglasno podprla. Hvala, predsednik.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo o poglavjih resolucije, tako da odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora.

Gospod Miha Lamut imate besedo, izvolite.

Hvala za besedo predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade in obrambnega sistema Slovenske vojske in seveda tudi širša javnost. Za en tak zelo hiter povzetek mi dovolite za zaključek.

Pred nami je dokument, ki naslavlja temeljno vprašanje, in sicer kako mislimo kot družba v prihodnjih 15. letih zagotavljati svojo varnost, neodvisnost, pripravljenost in pa v nekem širšem kontekstu tudi odpornost in ta razprava ne sme biti ozkopolitična, saj gre za strateško usmeritev in odločitve, ki zadevajo vse nas, tako mlade, stare civilne vojaške strukture, celo Slovenijo, vse regije in pa vse podsisteme družbe. Naj že kar takoj na začetku povem, seveda, sam jasno predlog resolucije podpiram, podpiram jo tudi z zavestjo in odgovornostjo, da je treba tu govoriti premišljeno in vključujoče, in da z nekim pogledom in razpravo. Dejstev, ki so na mizi ne idealiziramo.

Resolucija je stvaren, temeljit in zelo osredotočen dokument, ki jasno govori in naslavlja tako, kaj lahko kot država storimo bolje in pravičneje, predvsem v kontekstu na odziv oziroma kot odziv v kontekstu problematike, trenutnih razmer v svetu in tudi v naši bližnji okolici. Ne pretiravam, če rečem, da živimo v najzahtevnejšem varnostnem času po drugi svetovni vojni, in ne samo zaradi konflikta na vzhodu Evrope, ki ni le lokalno omejen, ampak je praktično simptom razpada svetovnega reda, ki je do sedaj temeljil na nekih pravilih, pogodbah, diplomaciji. Poleg tega imamo še razmere na Bližnjem vzhodu, migracijske pritiske hibridne in kibernetske grožnje, v zadnjem letu spremembe v čezatlantskih odnosih, zadela nas je energetska kriza, še vedno imamo energetsko negotovost in pa vseprisotno in vedno prisotno in vedno hujšo podnebno negotovost in podnebno krizo. In zato pri tem dokumentu in pri naših razpravah ne gre zgolj za vojaške premike na kartah, gre za vprašanje, ali je Evropa in posledično seveda tudi Slovenija, še sposobna in kako sposobna samostojno skrbeti za svojo varnost, brez nekega do sedaj mogoče prevečkrat slepega zanašanja na zunanje partnerje ali partnerja. In če želimo biti odgovorna, suverena, verodostojna članica mednarodne skupnosti, se moramo jasno situaciji, ki trenutno vlada, prilagajati. Resolucija opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 tukaj igra eno izmed temeljnih vlog.

Kot je že bilo v uvodni predstavitvi predstavljeno, povedano, ne gre samo ali pa v celoti za vojaški dokument in pogosto tudi slišimo kakšne trditve in predstave, da gre za načrt militarizacije, da gre za orožje, uniforme, bunkerje, ampak, če podrobno in pozorno preberemo dokument, lahko iz tega povzamemo, da gre za nek celostni načrt razvoja varnostno obrambnega sistema, za krepitev odpornosti države kot celote, za odzivanje na vse vrste kriz, tako geopolitične, vojaške, kot kibernetske, v zadnjem času zdravstvene, ki nas je tudi nedolgo nazaj pestila in še enkrat poudarjam, te vseprisotne in vse hujše naravne. Da gre za resolucijo o gradnji infrastrukture, ki bo služila tudi civilnemu sektorju, da gre za integracijo civilne zaščite, za vključevanje lokalnih skupnosti in pa nacionalnih struktur v en širok sistem odpornosti. Predvsem pa gre za povezovanje varnosti z razvojem, ki mora iti naprej in tako tudi moramo delovati, da bodo obrambna vlaganja spodbudila na eni strani domače podjetništvo, inovacije, spodbujala in omogočila zaposlovanje, ohranjala in razvijala znanje.

Samo da na hitro ošvrknem ključne številke in te cilje resolucije do leta 2040, cilj 2 odstotka BDP, ki je mednarodno v zavezništvu zastavljen, do konca letošnjega leta in potem z nadaljnjim povečevanjem na 3 odstotke do leta 2030, obsega vse to, kar sem v uvodnih točkah naštel, poleg samih odstotkov in pod narekovaji stroškov, pa tudi ustanovitev sistema obvezne rezerve Slovenske vojske, vzpostavitev ravno teh zmogljivosti dvojne rabe, torej vojaško civilnih objektov, bolnišnične infrastrukture, posodabljanj oziroma nakupe helikopter skladišč, posodobitve in izgradnja varnosti it omrežja, krepitev same domače obrambne industrije. Pri bolnišnicah bi še heliporte mogoče izpostavil na, mislim da, sedmih slovenskih bolnišnicah za obravnavo ranjencev v kriznih razmerah kot vključujoče za pristanke ob nujnih reševanjih. In pa ponovna uvedba enega sistema teritorialne obrambe na prostovoljni osnovi za zaščito tistih res ključnih objektov, infrastrukture in pa podporo v logistiki, kar se največkrat potrebuje in največkrat izkaže za ravno tisto, kar je, kar je prebojni, prebojni moment in kjer, bom zelo neposredno povedal, lahko zmagaš. In te številke o katerih, o katerih tu piše, o katerih se pogovarjamo, niso neka fiksna obremenitev, ampak je okvir za to, kako Slovenija postane pripravljena, kako je lahko odzivna in kako je naša skupna prihodnost varna, ne glede na to, kaj se dogaja v bližnji ali malo manj bližnji soseščini, širše v Evropi ali širše po svetu. Že tudi v poslanski skupini smo se zavzemali za celosten pristop k varnosti na vseh področjih, kjer obramba ni zgolj en ločen steber, ampak povezovalni element družbe, kjer vlaganja v varnost pomenijo boljši javni zdravstveni sistem, boljšo logistiko, večjo prehransko in energetsko samooskrbo, ker vsi ti gradniki na koncu sestavljajo delčke mozaika, delčke puzl, ki nam prinaša odpornost, varnost in pa možnost, bom rekel, kar razvoja v naprej. Večkrat se pojavljajo tako v družbi kot v naših debatah pomisleki ali za to imamo denar, ali bomo na račun tega manj vlagali v šole, v zdravstvo, v infrastrukturo in ali se zaradi tega oddaljujemo od varnostne in mirovne politike. Načrt za financiranje imamo. Evropski obrambni instrumenti so nacionalna odstopna klavzula Evropske unije za obrambo, evropske skupne nabave in preko tega tako tehnično kot finančno Slovenija dostop do sredstev ima, bolj ključen je pa ta naš družbeni pogled na to, ker ne gre za tekmovanje med med sektorji. Zdaj, če bomo tu zgradili, bo tu manj. Ravno v tem, ker imamo dostop do sredstev, ne manjšamo bremena, nekomu oziroma nekomu povečujemo breme, saj iz obrambnega sistema, še enkrat poudarjam, krepimo tako tudi bolnišnične zmogljivosti, civilno zaščito, transport in energetsko odpornost in na podlagi tega lahko ostajamo zavezani miru. Vedno smo in držimo se tega, da tudi vedno vnaprej bomo zagovarjali diplomacijo, mednarodno pravo in pa spoštovanje človekovih pravic, ampak svet, v katerem živimo, zahteva, da smo pripravljeni, ne glede na to, ali mi težimo k miru, se o njem pogovarjamo, ampak smo tu zato, ker smo odgovorni ta mir zaščititi, za njega delati.

Vloga Slovenije znotraj Nata je tako jasna in nekje sem enkrat zelo dober izrek slišal, da tu ne gre za Nato, ampak gre za nas. Mislim, da cela resolucija temelji na tem. Hkrati pa seveda Slovenija ohranja in krepi svojo vlogo odgovorne zaveznice, resne zaveznice države, ki spoštuje mednarodne zaveze, mednarodne dogovore, če ravno kdo drug morda tega ne počne. V naši družbi seveda mir ni samoumeven in da mora vsak prispevati k skupni obrambi in k zaščiti miru.

Za zaključek, ker sem en tak hiter pregled skozi resolucijo naredil, naj samo poudarim. Bistveno, da moja podpora, naša podpora tej resoluciji ni zgolj podpora vojski in oboroževanju, je podpora naši skupni varnosti, ki ni od nekoga ali od nekoga drugega, ampak je varnost nas vseh, pripravljenost na nas vseh in pa povezanost. Je podpora tako medicinskemu osebju na terenu kot prostovoljcem civilne zaščite, raziskovalcem na fakultetah, raziskovalnih zavodih in vojaku, ki na koncu na terenu ščiti ljudi, ne pa ideologije. Ker verjamem, da varnost ni in ne sme biti privilegij, jo postavljam na piedestal pravice in zato zaključujem misel, da država ni močna po tem, koliko ima orožja, ampak po tem, kako zna varovati svoje ljudi, in kako širok dokaz te vseobsegajoče prepletenosti je na primer odziv na naravne nesreče in katastrofe izpred dveh let, izpred treh let, ko smo jim bili kos, in tudi s tega vidika dokazali, kako zelo prepleteni so vsi stebri, vsi organi in vsi podsistemi družbe. Zato resolucijo, ki je pred nami z vso resnostjo podpiram. K temu seveda vabim tudi kolege in kolegice, saj je temeljni razvojni dokument, ki ne služi zgolj in samo vojski, ampak Sloveniji in nam vsem. Hvala.