Spoštovane članice, spoštovani člani komisije, spoštovana državna sekretarka, vsi vabljeni gostje! Prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam 16. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Obveščam vas, da so zadržani se seje ne morejo udeležiti naslednji članici oziroma člani komisije: Felice Ziza in pa Danijel Krivec. Nadomestnih članov na seji komisije zaenkrat nimamo. Glede na to, da je sam seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bom ponovno prebirala, saj je razviden iz samega sklica seje. Svojo udeležbo so pa od vabljenih na seji opravičili gospa Marijana Poznič. Gospod Bernard Sadovnik, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in pa gospa Andreja Kovač. Naj še povem, da se preko video povezave udeležujejo tudi nekateri člani Sveta Vlade. Tudi njim lep pozdrav.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE INFORMACIJA O REALIZACIJI PRIPOROČIL 20. VSESLOVENSKEGA SREČANJA.

S sklicem seje 29. 5. ste prejeli sledeče gradivo in sicer priporočila 20. vseslovenskega srečanja ter odziv Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

K besedi sedaj vabim državno sekretarko Urada, gospo Vesno Humar, da nam na kratko predstavi prejeto gradivo oziroma odziv urada na priporočila iz 20. vseslovenskega srečanja. Izvolite.

Hvala lepa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje. Bom zelo kratka. Gradivo precej izčrpno in celovito opisuje dejavnosti urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter deloma tudi Ministrstva za vzgojo in izobraževanje na področju mladih, s posebnim poudarkom na novih ali nadgrajenih dejavnostih v letu 2025.

Izkoristila bi ta svoj čas samo za nekaj ključnih poudarkov, ko govorimo o vključevanju mladih Slovenk in Slovencev v zamejstvu in po svetu in spodbujanju njihovega dejavnega soustvarjanja v svojih skupnostih. Prvi poudarek, ki se mi zdi zelo pomemben, je delovanje mladih na področju gospodarstva in spodbujanje nastanka novih delovnih mest, zaposlitvenih in drugih profesionalnih priložnosti. V naših skupnostih v zamejstvu in po svetu. Mi smo zelo veseli, da v dveh sosednjih državah, se pravi na Madžarskem in na Hrvaškem, gospodarski organizaciji oziroma razvojni organizaciji vodita mlada človeka, mlajše od 35 let. In da se okrog teh organizacij dejansko tvorijo ene take zelo, zelo lepe in aktivne skupine mladih ljudi. Pa tudi, da ostali dve gospodarski organizaciji, tako Slovensko deželno gospodarsko združenje kot Slovenska gospodarska zveza, zelo intenzivno vključujeta mlade ljudi tako v upravljanje kot v projekte. Namreč, zdi se mi izjemno pomembno, da slovenstvo v bistvu povežemo z ambicijami in cilji mladih ljudi v njihovem zasebnem in profesionalnem življenju. In mislim, da so vsi ti številni projekti, ki so zastavljeni v naslednjem štiriletnem obdobju in bodo gotovo uspešno zaživeli, zelo ključnega pomena za to, da ta cilj dosežemo.

Drugi zelo pomemben vidik se mi zdi vključenost Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot izhaja tudi iz poročila, v okviru svojega rednega letnega razpisa ohranja prioriteto mladih in dejavnosti mladih. In tudi zato še toliko bolj intenzivno financira tako civilno družbene organizacije kot ustanove, ki delajo z mladimi in za mlade. Ampak pomembno se mi zdi, da tudi Slovenija, da tudi matična država vse te številne dejavnosti organsko vključuje. Bi dala en tak lep primer. Pred kratkim smo imeli festival vizije, ki ga organizira javni sklad za kulturne dejavnosti. Otvoritveni dogodek festivala je bil nastop skupine Lutke mladi iz avstrijske Koroške, izjemno uspešen. Jaz osebno sem dobila celo vrsto klicev in pohval in se mi zdi, da je vedno izjemno dobro, ko nek mlad človek iz zamejstva ali sveta ali neka skupina v bistvu se na tak način predstavi v matici. Sicer pa verjetno največji dosežek mladih Slovencev po svetu zadnjega tedna je gol Andreja Vombergarja na reprezentančni tekmi. Tako da smo zelo ponosni in veseli za ta dosežek.

Tretje področje, se mi zdi, ki je izjemno pomembno, je digitalizacija. Mi smo letos prvič poskusno objavili e-razpis za Slovence po svetu in tudi za del Slovencev v zamejstvu. Sicer seveda vsaka taka sprememba prinese tudi nekaj izzivov, ampak ta e-razpis je bil uspešen in v naslednjem letu, 2026, bo naš celoten razpis e-razpis. In mislim, da je to tudi pomemben korak v bistvu naproti mlajšim generacijam, ki jim je veliko udobneje na ta način v bistvu se prijavljati kot na papirju, ki je mogoče naši generaciji še domače, ampak mlajšim od nas pa že ne več.

Četrti pomemben vidik je sodelovanje in vračanje. Mi smo ravno včeraj na uradu ponovno, kot vsako leto, gostili letošnje štipendiste Asefa, gostili ste jih tudi v Državnem zboru in so bili zelo ponosni in veseli, da so lahko prišli tudi sem. In to v bistvu sodelovanje mladih ljudi, tudi potomcev četrte, pete generacije, ki morda jezika niti ne govorijo več in se ga učijo, ampak vendarle smo tudi včeraj ponovno slišali, kako zelo čutijo povezavo z domovino svojih prednikov in s kakšnim veseljem in zadovoljstvom so se vrnili. In ravno v teh tednih se zaključuje medresorska obravnava akcijskega načrta za vračanje Slovencev v domovino. In smo si vzeli res, res veliko časa, veliko pozornosti namenili tej temi, se veliko pogovarjali z ostalimi resorji in mislim, da bomo dobili en dokument, ki bo res taka trdna in dobra podlaga za to, da bomo lahko spodbujali vračanje v domovino, pa tudi sodelovanje z mladimi, ki delajo in ustvarjajo v drugih državah.

Dovolite mi, da se ob koncu dotaknem še našega dogodka Dobrodošli doma, ki se začenja jutri, čeprav je petek 13., ampak smo se odločili, da bo v petek, 13., tokrat srečen dan, ker se začenja Dobrodošli doma 2025 in začenjamo ga ravno z Mladimi z otvoritvijo 47. srečanja športnikov iz obmejnih dežel, kjer organizatorji pričakujejo 150 in več mladih ljudi iz vseh štirih sosednjih držav.

Če se nekoliko sprehodim po programu in omenim še nekaj dogodkov, ki so tesno povezani z otroci in z mladimi. V soboto se otvarja tudi v Gorici zelo zanimiva razstava o Jošku Tišlerju, očetu Slovenske gimnazije v Celovcu. Mladi Benečani prihajajo v Novo Gorico s predstavo Kot voda, ki se zlije z vsem. Mlada umetnika Marko Arih in Mirko Male bosta izvedla svoj performans sodobni umetnosti v X centru v Novi Gorici. Nekoliko prej kot običajno in ne v tej dvorani, temveč v Novi Gorici, se bo izvedla podelitev v okviru nagradnega natečaja in bomo spet nagradili diplomska, magistrska in doktorska dela mladih Slovencev iz domovine in iz zamejstva in sveta. En tak mlad, v celoti mlad večer bo v soboto na Bevkovem trgu, kjer se nam bodo predstavile skupine, ki igrajo v rock, sky in drugih sodobnih urbanih ritmih, kar se nam zdi zelo pomembno, ne glede na to, kako zelo ljubimo slovensko domačo glasbo, pa je vendarle pomembno, da vemo, da Slovenci zunaj meja ustvarjajo tudi v sodobnejših ritmih. In tako kot bomo začeli z mladimi, bomo z mladimi tudi zaključili ta naš desetdnevni dogodek. Namreč 3. julija v Kulturnem centru Lojze Bratuž z Argentinskim večerom, kjer bodo seveda protagonisti dijakinje in dijaki Rasti 54, ki tudi letos prihajajo v Slovenijo, pa tudi mladi plesalci iz folklorne skupine Pristava Buenos Aires in drugi številni mladi, ki ohranjajo stik s slovensko kulturo, identiteto in jezikom. Hvala.

Najlepša hvala državni sekretarki. Želi besedo še predstavnica Ministrstva za zunanje in evropske zadeve? Ja, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospa predsednica, zelo na kratko. Torej, podpora slovenskim skupnostim je vedno pomembna točka naših pogovorov s tujimi sogovorniki, posebej s sogovorniki iz sosednjih držav, ker je ta interakcija tukaj najbolj intenzivna, bom rekla. Jaz tudi prihajam iz sektorja za sosednje države in čezmejno sodelovanje, kjer je slovenska manjšina v zamejstvu ena osrednjih točk in prioriteta našega delovanja. Tako delujejo tudi slovenski generalni konzulati in veleposlaništva v sosednjih državah, ki so v podporo in oporo slovenski manjšini.

Zdaj, kot izhaja že iz priporočil, ki ste jih sprejeli lani, so mladi nosilci prihodnosti slovenstva, zato na ministrstvu pozdravljamo vse aktivnosti, matične domovine, povezovanje mladih pripadnikov s svojimi vrstniki iz tujine z matično domovino, spodbujanje, njihovo spodbujanje k aktivnemu delovanju v manjšinskih organizacijah, vključevanje v projekte, učenje jezika, spoznavanje slovenske kulture in s tega vidika so tudi vse koordinacije kulturna, gospodarska, športna. Ene že delujejo, druge so načrtovane in upam, da bodo v kratkem, so torej absolutno dobrodošle in koristne.

Mi na ministrstvu ostajamo zavezani delovanju v podporo slovenski manjšini v zamejstvu in širše. In seveda tesnemu sodelovanju tako z Uradom za Slovence, kot z vašo komisijo, Odborom za zunanjo politiko in vsemi drugimi pristojnimi resorji. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Preden odprem razpravo članic in članov komisije pa sedaj vabim k besedi vse vabljene goste. Pri tem vas seveda obveščam, kot običajno lahko dobite besedo le v tej fazi, saj bo potem razprava, ki bo sledila, namenjena članom komisije. Razen seveda, če ne bi bili pozvani k dodatni obrazložitvi. Kdo od vabljenih želi prvi besedo? Kdo se bo opogumil? Izvolite, beseda je vaša.

Lep dober dan. Marko Oraže za Narodni svet koroških Slovencev. Živimo v času, ko vsi ugotavljamo, kako težko je pridobiti mlade kadre. To ne velja samo za nas, politične organizacije, zastopniške, temveč vidimo to tudi na področju kulture, športa, vsepovsod, kjer se Slovenci udejstvujemo, v zamejstvu. Zato velja seveda velika zahvala predvsem uradu in vsem drugim ministrstvom za izobraževanje. predvsem tudi za vse programe, za vse dejavnosti, ki jih namenjajo v ta namen.

Omenil bi morda en pozitiven moment v zadnjih dneh. V Celovcu smo te dni odprli tretjo skupino jasli. Tudi. Z močno podporo urada Vlade Republike Slovenije. Mislim, da je to zelo pomemben moment za koroške Slovence, za našo predšolsko vzgojo.

Drugo, kar bi omenil, tudi podpora posameznim, predvsem kulturnim društvom je zelo pomembna, ker tudi tam se je naše delovanje v zadnjem času zelo spremenilo in moramo namenjati veliko časa tudi temu, da otroci, ki pridejo k nam, pridobivajo slovenski jezik in seveda tudi izmenjave, ki jih imajo potem tako z gostovanji in z nastopi v Republiki Sloveniji so doživetja, ki jih ne pozabijo tako hitro in so zelo pomemben del našega delovanja. Republika Avstrija je trenutno v fazi, ko se krajša močno proračun in v okviru tega krajšanja in konsolidacije proračuna je napovedano tudi, da bi se skrajšala sredstva za avstrijske narodne skupnosti v naslednjih dveh letih za kar enih 800000 evrov, kar prizadene tudi močno slovensko narodno skupnost. Predvsem zaradi tega, ker se krajšajo sredstva na področju, kjer se podpirajo programi, ki gredo za pridobivanje jezika in sodelovanja. In mislim, da bi bilo zelo na mestu, da tu tudi Republika Slovenija zavzame jasno stališče. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Kdo od vabljenih želi naprej besedo? Če nihče, potem zaključujem razpravo za vabljene in se vam seveda iskreno zahvaljujem za vaš prispevek.

Odpiram razpravo za članice in člane komisije. Kdo od poslancev želi besedo? Gospa Lucija Tacer, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednica. Naj začnem z eno iskreno pohvalo našemu vodstvu tega urada za Slovence po svetu in v zamejstvu. Državna sekretarka Vesna Humar in minister Arčon res zgledno vodita to področje. Vidi se, da ne gre samo za delavnost, ampak res za srčnost, da sta s srcem v tej tematiki. In jaz rada poslušam predvsem državno sekretarko, ki jo pogosto vidi in sliši na teh dogodkih, ko pač res izkazuje, da celovito pozna področje in da je vsak dan s srcem v tem Tako da iskrena hvala.

Kot je sama omenila in ste tudi vi predsednica, smo v Državnem zboru tudi sprejeli ASEF štipendiste pred dnevi. Lepo je bilo videti skupino mladih, iz celega sveta, ki so že, ne vem, četrte, pete generacije Slovencev. Jezika še ne znajo dobro, ampak jih zanima, kako je v Sloveniji, jih zanima se to tudi naučiti. In mislim, da je to zelo dober program, ki sem vesela, da je tudi v tem poročilu izpostavljen, da ga podpiramo.

Tam je ena štipendistka zastavila iz Argentine zelo zanimivo vprašanje, in sicer rekla je, da ima volilno pravico za Slovenijo že, seveda, odkar je stara 18 let in da se včasih počuti, kot da si tega ne zasluži. Zato, ker ima občutek, da odloča o nečem v Sloveniji, ker v bistvu sploh ne pozna dobro. In mislim, da to vprašanje dodatno izkazuje potrebo po takih programih in še več takih programih, da se bodo res naši državljani, ki volijo tudi na naših volitvah, da bodo bolj seznanjeni z našo državo, našo kulturo in da se bodo nekako tudi v njej videli svoje svoje mesto.

Jaz bi z vidika Državnega zbora in Kluba mladih poslancev ob tej seji morda dodala še eno zavezo, ki jo bom sama poskusila uresničiti v naslednje pol leta, omenila sem jo tudi na eni izmed prejšnjih sej. Tiče se mladih v zamejstvu in po svetu iz slovenske narodne skupnosti. Mi imamo vsako leto v klubu dan s poslanko in poslancem in mislim, da bi bilo fajn, da v enem letu spodbudimo poslanke in poslance, da morda namenijo to mesto enemu Slovencu ali pa Slovenki po svetu. Tako da bomo tudi v upanju na sodelovanje s strani komisije pač poslali to vabilo vsem vam, ki ste danes tukaj, vašim organizacijam, če bo morda kdo izkazal interes. Dan s poslanko ali pa poslancem pač pomeni, da pride oseba za en dan in preživi dan z nami, se morda spozna malo bolj z našim sistemom, delovanjem parlamenta in dnevom poslanke ali poslanca. Tako da upam, da bomo to še pred koncem leta izvedli. Jaz trenutno predsedujem tem klubu in bom naredila vse, kar je v moji moči, da spodbudim in tudi sama povabim na to srečanje.

Omenjen je bil tudi akcijski načrt za vračanje in sama vidim to kot en pomemben naslednji korak. Pri izpolnjevanju zavez po vključevanju mladih v povezovanje Slovenk in Slovencev v zamejstvu in po svetu. Mislim, da mora biti ta akcijski načrt in tudi verjamem, da bo moderen iz vidika, da bo naslavljal težave vračanja administrativne, jezikovne za osebe, ki se dejansko želijo vrniti. In vemo, da ima Slovenija veliko za ponuditi in da bo takih in jih je že kar nekaj. Ampak hkrati, da tudi naslavlja ta moment kroženja možganov in povezovanja s tistimi, ki morda se ne bodo za stalno vrnili. Ampak je kroženje možganov nekaj, kar je zelo pomembno za našo državo in moramo tudi te stike negovati in jih čim bolj vzpostavljati. Tako da veselim se obravnave akcijskega načrta na tem odboru. In hvala za poročilo. Danes se pa tudi nadejam, da bomo to nadaljevali in ob bližnjem vseslovenskem srečanju v naslednjih tednih si zastavili še druge in ambiciozne cilje.

Najlepša hvala, Lucija. Mislim, da je pobuda zelo dobra in verjamem, da se bodo številni člani komisije tudi, se bomo odzvali tej pobudi in seveda z veseljem v Državnem zboru čez en dan naše delo predstavili tudi mlajšim iz Slovencem iz zamejstva in iz sveta. Kdo od poslancev želi naslednji besedo? Ugotavljam, da... Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Hvala lepa državni sekretarki za poročilo. Od prejšnjega priporočila 20. Vseslovenskega srečanja je bilo pet točk povzetih priporočil. V vsaki točki so vključeni mladi predvsem, kar me zelo razveseli. O mladih prihaja, da svet stoji, ampak tudi bodočih Slovencev v zamejstvu in po svetu. Imam pa za državno sekretarko dva vprašanja glede tega poročila. Mladi, Slovenke in Slovenci v Furlaniji imajo različne organizacije, med katerimi je tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija. Vprašanje je, ali je to kakšna tudi se povezujejo s slovensko, s slovenskim skavtom tukaj v matični domovini. To je eno vprašanje. Drugo je pa, tukaj, ki piše, ustanovljeni so skladi za pomoč mladim, ki nudijo štipendije ali nagrade za mlade. Me zanimajo pravzaprav te štipendije, za kakšne študije gre? In če obstaja kakšna, kakšen podatek, kakšna statistika, koliko teh štipendij potem ti študenti uspešno končajo? In če se nekateri tudi potem zaposlijo v Sloveniji.

Hvala lepa.