Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 32. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka sto..., se opravičujem, 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 32. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 6. junija, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela; Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje .Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, 77 jih je glasovalo za dnevni red, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 77.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 32. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 30 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanja poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra; o tem odločimo poslanke in poslanci brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi z že postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje ne bo danes dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, doktorica Asta Vrečko, ministrica za kulturo, ki bo odsotna od 13.30. ure dalje, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, magister Borut Sajovic, minister za obrambo, ter doktor Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, ki bo odsoten od 18. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade doktor Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili: doktorica Vida Čadonič Špelič iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Eva Irgl iz Poslanske skupine nepovezanih poslancev in Danijel Krivec iz Poslanske skupine SDS ter Felice Ziza iz Poslanske skupine poslancev madžarske in italijanske narodne skupnosti.

Zdaj dajem besedo doktorici Vidi Čadonič Špelič, da postavi vprašanje predsedniku Vlade doktorju Robertu Golobu. Izvolite.

): Hvala za besedo. Spoštovane ministrice in ministri, predsednik Vlade.

Ja, tri leta Golobove Vlade in na tisoč odločitev, pa vendarle malo učinka. Pa pustimo danes reforme, s katerimi ni nihče zadovoljen razen Vlade same, rajši se posvetimo varnosti. Naj spomnim, da ste depolitizirali policijo tako, da ste na odgovorna in pomembna mesta nastavili sebi lojalne kadre. Strokovni pa neposlušni, so vas zmotili, kar niste storili vi, z imenovanjem ministra je dokončal minister za notranje zadeve, tako da so se tam znašli v policiji torej, sošolci, prijatelji in družinski člani. Torej, imamo pa ministra, ki je napovedal ničelno toleranco do nasilja in korupcije. Rezultat: vedno več nasilja, povsod, predvsem med mladimi, skoraj med otroci, zdravniki, socialnimi delavci, predstavniki lokalnih oblasti. Vsepovsod. Imamo tudi napovedan boj proti korupciji, katerega edini otipljiv rezultat je uvedba dveh postopkov suma korupcije proti predsedniku Vlade. Slovenija je v tem času padla po indeksu miru v mednarodnem prostoru iz petega, kjer je bila leta 2022, kar na že deveto mesto, ugled policije pa se je v zadnjem letu zmanjkal, zmanjšal kar za deset točk. Torej policija nima več ugleda. Ne čudi namreč. V policiji že dolgo ni bilo manj kot 8 tisoč zaposlenih, kar se je zgodilo zdajle. In sindikati so tako nezadovoljni, da so lastnega ministra prijavili na upravno inšpekcijo. Jaz mislim, da se je to zgodilo prvič v zgodovini. Že lansko leto oktobra sem vas, predsednik Vlade, prosila in opomnila na porast nasilja v jugovzhodni Sloveniji. Takrat ste rekli, da smo Dolenjci nestrpni in da širimo / znak za konec razprave/ sovraštvo do Romov. Med politikante ste nas všteli in mislim, da so bili tukaj mišljeni poleg mene tudi župani. Rezultat vaše reakcije pa je pretepen župan Ribnice in še dva občana, storilci Romi, celo eden od mladoletnih. Zato sprašujem, gospod predsednik Vlade, ali ste zadovoljni z varnostno situacijo v Sloveniji, z delom policije in kaj boste in če boste končno storili / znak za konec razprave/, da se ta vsaj na jugovzhodu Slovenije, začne reševati?

Hvala lepa.

Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, izvolite, imate besedo za odgovor.

Hvala.

Človek, ko dobi taka vprašanja, se dostikrat sprašuje, ali bi se odzval na laži, ki so bile izrečene celo meni položene usta, ali bi raje nagovarjal ljudi. Jaz sem se odločil, da bom ignoriral vse laži, ki so bile izrečene, ampak bom raje nagovarjal ljudi, ker sem zaradi ljudi tukaj in ne zaradi posameznikov v tem parlamentu.

Slovenija živi, tako kot vse ostale države, v zares negotovem svetu. Ko človek odpre televizijo ali pa ko odpre novice, ga lahko samo spreleti strah in groza. Ja, svet drvi, in to zelo hitro, v situacijo, v čase, ki si jih nihče ni znal niti predstavljati. Tja drvi zato, ker nekateri svetovni voditelji razmišljajo nekako tako. Zato drvimo tja. Ker spodbujajo sovraštvo, namesto dialoga spodbujajo enostranske ukrepe, ki naj bodo usmerjeni proti tistim, ki so šibkejši, če se le da, proti kakšnim manjšinam, ker velja v svetu zakon močnejšega. Jaz sem ponosen na to, da je Slovenija, z nekaterimi drugimi evropskimi, tudi svetovnimi državami, otok miru in varnosti. In ja, in kdor se norčuje iz tega, da smo med prvimi desetimi najbolj varnimi državami na svetu, bi se moral resno zamisliti, kaj to pomeni. Slovenija je med najbolj varnimi državami na svetu. To ni stvar, ki bi jo izjavil predsednik vlade ali kdo od parlamentarcev, ampak to je nekaj, kar priznava cel svet. Ja, in tudi zavida nam cel svet. In naloga te vlade, ministrstev, vseh, ne samo za notranje zadeve in vseh organov, je, da na tej poti tudi vztrajamo, da Slovenijo ohranimo varno po celotnem teritoriju in za vse.

Naj začnem s tistim, kar sem prej, s čimer bi želel prej začeti, če ne bi bilo takega vprašanja, ki ni bilo vprašanje. Vsako nasilje je nedopustno. In obsojam vsako nasilje. Obsojam tudi nasilje, ki se je zgodilo na nedavni, nedavnem družabnem dogodku v Ribnici, ko je bil napaden župan. Seveda ga obsojam. In veste, kaj je najboljše pri tem? Najboljše je, da je policija v tem primeru ravnala hitro in izsledila storilce praktično takoj. Meni se zdi ta podatek izjemno pomemben. Res je, ali bi ga lahko policija preprečila? Ne vem, ne bom špekuliral o tem. Ali je bila policija hitra pri prijetju da ali so storilci za zapahi? Da. To je tisto, kar pričakujem od policije, ne samo v tem primeru, v vseh primerih nasilja, v vseh primerih kaznivih dejanj. In takrat, ko bomo dosegali take standarde, bomo lahko vsi spali bolj mirno. Bi si pa želel - jaz si bom dovolil zdaj nekaj, kar mogoče ne pričakujete - bi si pa želel, da policija preišče tudi motive: kako je možno, da so prišli storilci iz sosednje občine, kako je možno, da pri 2000 prisotnih na veselici nihče ni stopil v bran, nihče ni ukrepal in predvsem, kje je bilo varovanje? Jaz si želim, da teh vprašanj. Nimam odgovorov, želim si, da jih podajo ustrezne inštitucije. In ko bodo ti odgovori znani, se bomo lahko prepustili ugibanju, za kaj je v resnici šlo. Do takrat pa nimamo druge izbire, kot da obsojamo nasilje brezpogojno. Ne moremo pa za to kriviti tistih, ki tega nasilja niso izvršili. Ne moremo kriviti Romov iz Občine Ribnica, če so bili ti, ki so to dejanje izvršili iz druge občine, iz sosednje občine. Ne moremo rabiti kriviti celotne romske populacije v Sloveniji, kjer v drugih delih Slovenije, nekateri se trudijo, so integrirani in skrbijo za mirno sožitje z večinskim prebivalstvom. Tisto, kar lahko naredimo mi, je, da vse strani, tako manjšino kot večino, ves čas nagovarjamo k iskanju mirnih rešitev in k dialogu. In jaz mislim, da če je kdo za to najbolj odgovoren, smo mi politiki. Ker mi, naša orodja so besede in naše besede so toliko bolj pomembne. In zato pozivanje k nasilju in tudi polaganje napačnih besed v usta drugih politikov zagotovo ne prispeva k mirnemu sožitju ali varnosti v državi.

Hvala lepa za vaš odgovor.

Spoštovana poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Najlepša hvala. O lažeh politikov naj odločajo volivci. Jaz pa grem h konkretni stvari in to je dejansko pojav nasilja na Dolenjskem in v Posavju. Gospod predsednik, kot veste. v petek, 13., se je v Ribnici zbralo veliko županov, mislim, da jih je bilo 16, sprejeli so zahteve do vlade in te je podpisalo 28 županov Dolenjske in Posavja. Mislim, da ti župani predstavljajo skoraj 300000 volivcev. In pojdiva zdaj k bistvu. Vi ste obsodili nasilje in to je dobro, vendar to nasilje se že dolgo časa sistematično pojavlja. Tokrat so o njem poročali mediji nekoliko več, ker je bil pač žal napaden župan, ki ga imajo ljudje radi, saj so ga izvolili. Dali so vam zahteve. V nekaj točkah naj omenim le to, da hočejo sistemske spremembe zakonodaje in predvsem, da želijo, da se vse naredi, da se ponavljajoči prekrški in kazniva dejanja ustavijo. Kajti, ti so tisti, ki dejansko motijo prebivalce. In kdo jih povzroča? Prejemniki socialnih pomoči. Jaz mislim, da je prišel čas, da ko bodo ljudje, ne glede na to, od kod dobivajo denar, zavestno kršili zakonodajo, jih bo treba kaznovati. Ker lahko se zgodi, da iz teh prekrškov se razvije tudi kaznivo dejanje ali tragedija. Kdo bo takrat odgovoren? Sprašujem, kako boste odreagirali na sklepe, ki so vam jih poslali župani?

Hvala. Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

Brez da bi kakorkoli poskušal, da se izogibamo tistemu delu odgovornosti, ki pade na Vlado, pa bom o tem govoril, bom zelo jasno povedal, da je za sožitje in sobivanje v prostoru smo odgovorni mi vsi. Vsi kot posamezniki, vsi kot predstavniki lokalnih skupnosti, vsi kot predstavniki ostalih inštitucij in tudi Vlade in parlamenta. In Vlada je v tem okviru že sprejela določene ukrepe, tako ukrepe v borbi proti kriminalu, ker žal da, opažamo kriminal, ki se širi na tem območju, zato je policija že pred enim letom, ne včeraj, ne prejšnji petek, pred enim letom poostrila nadzor in povečalo število razpoložljivih pripadnikov policije različnih rodov na tem območju. Po statistikah, ki jim jih meni predstavljajo in verjamem, da bo imel minister na to temo še dosti za povedati v času interpelacije, se je število preiskanih dejanj tudi zaradi tega povečalo, pri čemer seveda poudarjam, da je povečanje števila in vidnosti policije predvsem namenjeno preventivi na tem področju. Kar se mene tiče, ima minister vsa pooblastila, da po potrebi število policije še povečuje, če se bo izkazalo, da za to obstajajo utemeljeni razlogi, ima popolnoma odprte roke, kar se tega tiče. Vendar pa vprašanje sobivanja z Romi ni stvar ne te Vlade niti ne prejšnje Vlade, niti ni stvar Vlade pred desetimi leti ali pred 30 leti. To je sobivanje, ki ga moramo civilizacijsko urediti mi vsi kot družba. Dokler bomo zagovarjali stališče in kdorkoli ga bo zagovarjal, da jih je treba izključevati iz družbe in ne vključevati, pač ne bo prispeval k rešitvi tega vprašanja. Imamo pozitivne primere iz naše države, kjer je sobivanje možno. Ne bom se spuščal zakaj nekje ni. Da, kriminal je treba zatreti in policija ima za to vsa pooblastila. Pričakujem tudi od pravosodja, da bo ustrezno s svojimi pooblastili delovala učinkovito. Veste, da je pravosodje neodvisna veja in vanjo se ne nameravam vtikati, ker se ne smem. Vmes bom pa povedal to, kar je naredila Vlada, sprejeli smo cel paket, zakonodajni Zakon o vrtcih je bil potrjen na Vladi, je že v proceduri, Zakon o osnovni šoli potrjen na Vladi, že v proceduri, Zakon o starševskih nadomestilih že potrjen na Vladi in čaka v parlamentu. Takrat, ko boste to obravnavali,. nekatere boste, kolikor razumem. Že ta teden je priložnost, da kritično in temeljito naslovite to problematiko, zato da bo dala prave rezultate. In samo represija nikoli ni odgovor.

Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

Da imam takšen predlog, da razpravljamo o teh razmerah, kajti razumela sem sicer predsednika Vlade, da na nek način podpira župane. Tega sem vesela, vendar bo treba narediti še več, treba bo priti s sistemsko zakonodajo, kot jo župani predlagajo. Roko na srce, poslanci je še na svoje klopi nismo dobili, res, da je, da smo nekaj sprejeli, ker je Nova Slovenija predlagala in je Državni zbor zmogel toliko razuma in sprejel določene zakone, ki so del paketa, ki je bil mimogrede, gospod predsednik Vlade, že oktobra leta dva 2023 obljubljen županom, torej čakamo na te ukrepe. Do takrat pa si želim, da bi tudi vi in vaši sodelavci odšli v ta romska naselja, se tam pogovarjali z ljudmi. Ki živijo z njimi noč in dan in bi bili videli in bi na svoji koži se prepričali, da nihče, najmanj pa župani, niso nestrpni do teh ljudi. Želijo si sožitja in miru, vendar oprostite, noben kriminal, nobeni ponavljajoči prekrški ne morejo biti izgovor, češ živijo v revščini in nismo razumljeni. Zakoni morajo vendar veljati za vse, in to pričakujemo, da boste jasno povedali tako vi kot tudi vaši ministri. Torej, kot sem rekla, pojdite med ljudi, prepričajte se, kaj si dejansko ljudje v tem delu Slovenije želimo. Želimo si sožitje, vendar, če ne gre drugače, bo treba poseči tudi po spremembi zakonodaje. Zdaj je čas, kajti eden od županov je rekel: to je zadnji poziv državi, naj ukrepa, sicer bo ukrepal narod. Verjetno si vsi, ki tukaj sedimo in vi, gospod predsednik Vlade, ne želimo, da bi ukrepal narod. Zato vam predlagam, gospod predsednik Vlade, čas je za 1001. modro odločitev.

Hvala lepa.