Spoštovani zbrani!

Torej, pričenjamo 5. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pozdravljam seveda vse povabljene ostale prisotne, tako ministrico, kot tudi ostale funkcionarje.

Na začetku bi vas rad obvestil, da na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Kolega Boštjana Koražija bo zamenjala gospa Nataša Sukič, kolega dr. Darija Krajčiča bo zamenjal kolega Aljaž Kovačič, kolegico Violeto Tomić bo zamenjal kolega Miha Kordiš.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje današnjega odbora. S sklicem seje 8. januarja 2019 ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka - Poročilo o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2017, EPA 344-VIII.

2. točka - Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020, EPA 347-VIII, EU U 910.

3. točka - Pobude in vprašanja članov Odbora .

Ker včeraj do 12 ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Tako prehajamo na obravnavo 1. TOČKE - POROČILO O DELU IN ZAKLJUČNI RAČUN SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2017.

Odbor je torej matično delovno telo, poročilo pa obravnavano na podlagi 4. odstavka 41. člena poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi te točke sem vabil Vlado, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.

Poročilo o delu in zaključnem računu sklada z dne 20. decembra 2018 ste kolegice in kolegi prejeli s sklicem seje. Naknadno pa se na e-klop 10 januarja 2019 prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter danes predlog sklepa poslanca Poslanske skupine Levica Mihe Kordiša.

Torej na začetku dajem besedo najprej gospe Ireni Majcen, novi direktorici Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije, ki jo srčno pozdravljam. Danes je prvič tukaj med nami v tej funkciji.

In seveda, kot vabljeni vam torej tudi predajam besedo.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci in vsi prisotni.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je ustanovila država leta 1993 z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije.

Od prvega julija 2016 dalje sklad gospodari le s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije, z gozdovi v državni lasti pa gospodari gospodarska družba Slovenski državni gozdovi.

Ustanovitelja sklada, torej Republiko Slovenijo zastopa Vlada Republike Slovenije.

Sklad je organiziran enotno za območje Slovenije. Svoje naloge izvaja na sedežu Dunajska 58 v Ljubljani in na območnih izpostavah, ki so oblikovane za upravljanje operativnih del in nalog na določenem območju. S katerimi se zagotavlja dostopnost storitev uporabnikov na območju naše države oziroma upraviteljstvih, ki predstavljajo praviloma zaključena teritorialna območja v okviru Sektorja za kmetijstvo. V tem sektorju so organizirana štiri upraviteljstva, sedeži na naslednjih lokacijah: upraviteljstvo osrednje Slovenije – Ljubljana, Kranj, Vrhnika, Cerknica, Kočevje, upraviteljstvo jugozahodne Slovenije: Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Tolmin, upraviteljstvo jugovzhodne Slovenije: Krško, Celje, Žalec, Novo Mesto in Črnomelj, upraviteljstvo severovzhodne Slovenije: Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec.

Sklad je v letu 2017 v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, da ohrani dostopnost storitev čim bližje krajanov, pristopil k organizaciji t.i. mobilnih izpostav, ker enkrat tedensko posluje na lokacijah občinskih uprav Šenčur, Radovljica, Jesenice, Ormož in Cerknica. Navedene občine so za izvajanje dejavnosti sklada zagotovile skladu brezplačno uporabo poslovnega prostora. Na skladu so se v letu 2017 naloge izvajale v okviru naslednjih notranjih organizacijskih enot in sicer vodstvo sklada, Urad direktorja, Služba notranje revizije, Sektor za kmetijstvo, Sektor za urejanje evidenc nepremičnin in geodezijo, Sektor za pravne zadeve in Sektor za splošne zadeve. Storitve notranje revizije je izvajal zunanji izvajalec notranjega revidiranja. Direktor sklada je poslovodni organ, ki je odgovoren za zakonitost dela sklada in izvajanja del in nalog sklada z določili statuta sklada. Vlada Republike Slovenije je z dnem 12. november 2014 znova imenovala namesto direktorice sklada gospo Ireno Šinko, ki je sklad vodila tudi v poročevalnem obdobju. Svet sklada je organ upravljanja sklada, ki ima predsednika in šest članov. Na predlog ministra pristojnega za kmetijstvo, jih vlada imenuje izmed predstavnikov Vlade Republike Slovenije, ministrstev, vladnih služb ali strokovnjakov s področja dejavnosti sklada od katerih so štirje člani predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo.

Nekaj poudarkov iz poročila. Na uspešnost in učinkovitost delovanja sklada, pomembno vplivajo številne ovire oziroma dejavniki. Tukaj gre predvsem izpostaviti odločitve sodišč, pa tudi zakonodajo oziroma veljavne predpise, na podlagi katerih je sklad po eni strani obremenjen z visokimi finančnimi obveznostmi, po drugi pa se mu zaradi neodplačnega prenosa zemljišč na občine, zmanjšuje tudi obseg zemljišč, s katerimi gospodari, zaradi česar izgublja pomemben finančni vir. Finančne obveznosti, ki bremenijo sklad so predvsem plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, kateremu je sklad zavezan, izplačilo 3 % ostanka presežka prihodkov na odhodkih sklada upravljavcem zavarovanih območij države, za namene izvajanja načrtovanja ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, plačilo 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči slovenskemu državnemu holdingu, ki je pravni naslednik slovenske odškodninske družbe. Kljub temu, da je sklad iz naslova denacionalizacije kot prvo zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v naravi, kot drugo – zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč kot ene od oblik odškodnin po Zakonu o denacionalizaciji kadar vračilo v naravi ni možno. Kot tretje – zavezanec za izplačilo odškodnin upravičencev zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranih zemljišč, po 2. odstavku 72. člena zakona o denacionalizaciji in 145c. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ne nazadnje pa še zavezanec za izplačilo sredstev za plačilo obveznic SDH, kadar upravičenec zamenja / nerazumljivo/ sklada za obveznico SDH. Povsem nerazumno je, da zakon skladu še vedno nalaga plačilo 10 % od vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči SDH, saj sklad že poravnave navedenih obveznosti, ne zmore sam.

Letni cilj za poročevalno leto so bili opredeljeni s prioritetami programov dela in finančnega načrta sklada za leto 2017 in rebalansu, ki sta bila sprejeta na Svetu sklada in je svoje soglasje podal minister pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano takrat, mag. Dejan Židan. Strateška usmeritev sklada je ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti države oziroma upočasnitev zmanjšanja obsega površin zaradi zakonskih obveznosti. Da bi sklad lahko sledil tej strateški usmeritvi, je bil v načrtovalnem obdobju cilj nakup 150 hektarov kmetijskih zemljišč oziroma več in od tega vsaj 22 hektarov kmetijskih zemljišč na zavarovanih območjih. Sklad dosega najvišji prihodek iz zakupnin, zato je cilj oddati čim več kmetijskih zemljišč v zakup. Sklad je tako za leto 2017 načrtoval na ponudbah za zakup objaviti 2 tisoč hektarjev zemljišč, od tega 700 hektarjev kmetijskih zemljišč prvič ter obnoviti ali na novo skleniti 2 tisoč 500 zakupnih pogodb oziroma aneksov k obstoječim zakupnim pogodbam. V načrtovanem obdobju je bil cilj doseči prihodek iz naslova gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči v višini 7 milijonov 85 tisoč evrov. Na področju izvajanja komasacij zemljišč je sklad glede na pretekla leta za leto 2017 načrtoval zaključek komasacij, v katere je sklad vložil 200 hektarov zemljišč in enako površino 200 hektarov naj bi iz naslova nove razdelitve zemljišč v komasacijah tudi pridobil. Sklad je v letu 2017 nadaljeval z aktivnostmi za ureditev evidenc zemljišč, opredeljenih v akcijskem načrtu za dokončanje prenosov, ki je bil s strani sveta sklada potrjen v juniju 2012 na zahtevo Računskega sodišča v okviru revizije upravljanja z gozdovi, številka 321-2/2010/93 z dne 18. maj 2012. Glede na to, da akcijski načrt za dokončanje prenosov iz junija 2012 ni bil v celoti realiziran, je svet sklada rok za njegovo izvedbo podaljšal do konca leta 2018. Ker je to dolgoletno stanje in ker je urejenost evidenc osnova za korektno upravljanje z nepremičninami v državni lasti, je svet sklada soglašal, da sklad z namenom pospešitve izvajanja oziroma dokončanja prenosov zemljišč pridobi tudi usposobljenega zunanjega izvajalca. Načrtovano je bilo, da bo izbran zunanji izvajalec v letu 2017 pregledal preostanek parcel do 230 tisoč parcel, ki so mu bile dodeljene v pregled, oziroma največ 250 tisoč parcel v primeru, ko bodo zaradi parcelacij neobstoječe parcele nadomeščene s sedaj obstoječimi parcelami. Za preostale parcele je bilo načrtovano, da jih pregleda sklad sam. Poleg tega pa še naprej izključno s svojimi zaposlenimi izvaja vse prenose iz sklada na druge zakonske lastnike. Tako je bilo načrtovano, da bo sklad v letu 2017 sklenil 500 pogodb o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov v gospodarjenje sklada ter 200 pogodb o neodplačnem prenosu zemljišč, s katerimi sklad gospodari na druge pravne osebe, na občine, na DSU, na ministrstva in podobno, in ob tem dosledno vlagal obtožbe zoper tiste pravne subjekte, ki bodo neupravičeno zavračali podpisovanje pripravljenih pogodb. Za leto 2017 je sklad planiral, da bo z lastnimi resursi pregledal 20 tisoč parcel, ki so v seznamu akcijskega načrta. Povečane aktivnosti pa so bile planirane tudi na področju reševanja problematike urejanja lastništva objektov, stoječih na zemljiščih v upravljanju sklada, ki so v lasti tretjih oseb zakupnikov in drugih oseb. Sklad je v letu 2017… / nerazumljivo/ zaključil s presežkov odhodkov nad prihodki v znesku 1 milijon 485 tisoč 659 evrov. Skupni prihodki so bili v primerjavi z načrtovanimi višji za 5 %. Skupni odhodki pa so bili nižji za 22 %. Razlika izhaja iz nižjih stroškov pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči, kjer je bila realizacija 57-odstotna, pri gospodarjenju z gozdovi, kjer je bila realizacija 78-odstotna in predstavlja plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za obdobje do 30. junij 2016. Nižja realizacija v postavki drugih lastnih odhodkih, kjer je bila realizacija 71-odstotna, predvsem zaradi nižjega izplačila odškodnin denacionalizacijskim upravičencem ter nižjih stroškov sklada, kjer je bila realizacija 93-odstotna. Na drugi strani pa je sklad realiziral prihodke 5 % višje od načrtovanih, in sicer najvišji vpliv so imeli višji prihodki iz gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, kateri v strukturi vseh prihodkov predstavljajo 72,4 % in so bili 2 % višji od načrtovanih prihodkov od prodaje nepremičnin so bili višji od načrtovanih za 35% in v strukturi vseh prihodkov predstavljajo delež v višini 20 %. Prihodki od storitev sklada so bili nižji od načrtovanih za 30 % in v strukturi vseh prihodkov predstavljajo 3,6 %. Prihodki od financiranja so bili nižji za 37 %, drugi, prevrednotevalni in drugi prihodki pa so bili višji za 70 %. Prihodki iz proračunskih sredstev so bili višji od načrtovanih za 8 %.

Sklad je v letu 2017 kupil 654,36 hektarja zemljišč v skupni vrednosti 7 milijonov 822 tisoč 162 evrov, od tega 3,7 hektarja pozidanih zemljišč v skupni vrednosti 44 tisoč 70 evrov, 1,47 hektarja vodnih zemljišč v vrednosti 18 tisoč 492 evrov, 338,02 hektarja gozdov v skupni vrednosti 3 milijone 321 tisoč 880 evrov ter 311,17 hektarja kmetijskih zemljišč v skupni vrednosti 4 milijone 437 tisoč 720 evrov. Od zneska 7 milijonov 822 tisoč 162 evrov se nakup v vrednosti 5 milijonov 297 tisoč 73 evrov oziroma 534,92 hektarja nanaša na nakup zemljišč od Nadškofije Maribor, ki je bil finančno realiziran že v letu 2016, pogoji za vpis v zemljiško knjigo in posledično pripoznanje v registru zemljišč pa so bili izpolnjeni v obdobju februar-marec 2017. Tudi gozd, ki ga je sklad kupil v letu 2017 od Nadškofije Maribor, je bil na podlagi sklepa Vlade neodplačno prenesen v upravljanje SiDG. Obseg ostalih nakupov zemljišč v obdobju januar-december 2017 je bil realiziran v višini 2 milijona 525 tisoč 089 evrov in od tega je bilo za milijon 10 tisoč evrov zemljišč kupljenih iz sredstev proračuna. Nakup kmetijskih zemljišč v breme sredstev sklada pa je bil realiziran v višini milijon 515 tisoč 89 evrov, kar je 26 % višje glede na planirana finančna sredstva. Razlog za višjo realizacijo izhaja predvsem iz ponudbe na trgu, saj je sklad kupoval zemljišča na strateško pomembnih območjih, obmejni pas, varovana območja. Na varovanih območjih narave po Zakonu o ohranjanju narave je sklad v letu 2017 kupil 481 hektarjev zemljišč. Prihodek iz zakupnin je realiziran v višini 7 milijonov 216 tisoč 34 evrov oziroma 102 % glede na načrtovane prihodke. Prihodek zakupnin fizičnih oseb je bil realiziran za 5 % višje od načrtovanega, prihodek zakupnin pravnih oseb pa je realiziran za 2 % nižje od načrtovanih prihodkov.

Iz gospodarjenja z gozdovi sklad v letu 2017 ni realiziral prihodkov, saj je bilo gospodarjenje v drugi polovici leta 2016 preneseno na gospodarjenje z gozdovi na družbo SiDG.

V registru osnovnih sredstev so bile poknjižene pogodbe o razdružitvah, po katerih je sklad v postopkih razdružitve solastnine odtujil 8,5 hektarja, iz njih pa pridobil 8,1 hektarja kmetijskih zemljišč. V okviru izvensodnih postopkov in izvensodnih razdružitev je bilo v letu 2017 na priznanju lastninske pravice zaključenih 65 zadev ter 29 zadev s področja izvensodnih razdružitev solastnine. Glede na letni plan dela je bila tako dosežena realizacija na področju izvensodnih zahtevkov na priznanje lastninske pravice 92,8 %, na področju izvensodnih razdružitev solastnine pa je bila dosežena realizacija letnega plana v višini 96,7 %.

Sklad je tudi udeleženec v postopkih komasacij in v letu 2017 je sklad v komasacije vložil 6,11 hektarja zemljišč in iz komasacij pridobil 4,46 hektarja zemljišč.

Na področju urejanja evidenc nepremičnin se je sklad s svojimi zaposlenimi v letu 2017 od načrtovanih 20 tisoč parcel opredelil do lastništva 15 tisoč 593 parcel oziroma 433 parcel na zaposlenega, ki so sodelovali pri prenosih, kar predstavlja 78 % realizacijo glede na plan. Razlog za nižjo realizacijo od načrtovane so zlasti težave pri izdajanju potrdil o namenski rabi zemljišča. Ta potrdila izdajajo občine in nedorečeni zakonodaji v primerih vpisovanja lastninske pravice v korist Republike Slovenije pri neobstoječih pravnih osebah. Zunanji izvajalec se je v letu 2017 opredelil do lastništva 43.857 parcel, na pristojne občine pa je bilo konec leta 2017 s strani zunanjega izvajalca posredovanih 6645 vlog za izdajo potrdil o namenski rabi zemljišča, za 267 tisoč 14 parcel. Prejetih potrdil je bilo samo za 127.851 oziroma 48 %, pri čemer je bilo potrebno veliko prejetih potrdil zaradi pomanjkljivosti ponovno dopolnjevati. V postopkih denacionalizacije je bilo v letu 2017 vrnjenih 2428,48 hektarjev zemljišč v vrednosti dva milijona 351.334 evrov, od tega 335,77 hektara kmetijskih zemljišč v vrednosti 699.314 evrov, 655,08 hektarja gozdov v vrednosti 1 milijon 181.506 evra, 1437,64 hektarjev ostalih zemljišč, neplodna vodna pozidana v vrednosti 470.514 evra. Nadalje. 31. december 2017 je bilo na skladu zaposlenih skupno 27 javnih uslužbencev, kar je v okviru kvote kot jo določa Vlada. Tudi v letu 2017 je sklad s sredstvi skrbno ravnal in gospodarno. Tako je bila realizacija stroškov služb sklada nižja od načrtovane, in sicer stroški služb sklada so bili realizirani 93 % in v okviru tega so bili stroški materiala in storitev realizirani 83 % ter stroški dela 98 %. Tako je bila v letu 2017 večina načrtovanih ciljev dosežena, mogoče bi omenila še cilja kjer pa nista bila dosežena, in sicer na področju urejanja evidenc nepremičnin, ker nas še sedaj, torej v letu 2019 čaka precej dela predvsem zaradi neodzivnosti nekaterih občin pri izdajanju potrdil o namenski rabi, tudi vlaganja v materialne naložbe sklada so bile realizirane 45 %, tako je potrebno še dopolniti evidence hidromeriolacijskih sistemov, kar je nujno in implementacija IT podpore, torej podpore računalniške za spremljavo zahtevkov po odškodninah na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji in 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa direktorica, gospa Majcen.

Besedo bom dal še sedaj predstavniku Vlade, tukaj med nami lepo pozdravljam ministrico, dr. Aleksandro Pivec. Ministrica, bi temu poročilu še dodali kaj? Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora lep pozdrav tudi z moje strani!

Jaz na samo letno poročilo 2017 nimam kaj dodati. V kolikor boste želeli kaj vprašati bom na to odgovorila, zagotovo pa bi bilo mogoče bilo pomembno poudariti to, da od tistega trenutka naprej, ko sem sama prevzela vodenje ministrstva želimo delovati usklajeno z vodstvom sklada kmetijskih zemljišč, saj ej ena od ključnih nalog, se pravi sklada tudi ta, da deluje v nacionalnem interesu, sledi strategijam države in nenazadnje tudi strateškim odločitvam oziroma strategiji ministrstva oziroma resorja, ki ga vodim in kot veste in že večkrat povedano se nahajamo trenutno v času, ko strateško načrtujemo naše nadaljnje delovanje in pa celotno obdobje od leta 2020 naprej. Zato skladno s tem to politiko delovanja sklada tako glede upravljanja kot razpolaganja s kmetijskimi zemljišči načrtujemo skupaj z njimi.

Kar se tiče pas samega poročila, kot rečeno, jaz nimam kaj dodati, sem pa z veseljem na razpolago, v kolikor bo potrebno odgovoriti na kakšno vprašanje, seveda pa bo prednostno to direktorica.

Od naslednjih vabljeni po vsej verjetnosti gospod Ravnik, kot direktor Kmetijsko-gospodarske zbornice, po vsej verjetnosti boste povedali še nekaj.

Ja, hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, ministrica, direktorica.

Celo poročilo je korektno, dobro pripravljeno, iz njega je možno razbrati zelo dobre koristne informacije, kvalitetne informacije, odraža pa veliko skrb.

Resno skrb. Ko se je ustanavljala družba Slovenski državni gozdovi, smo mi takrat opozarjali, da nikakor ni sprejemljivo, da sklad prevzema obveznosti iz naslova denacionalizacije na področju gozdarstva in da te obveznosti bremenijo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ampak da je to, mora nekdo drug prevzeti te obveznosti, ker iz tega naslova ni več premoženja, niti prihodkov.

Naša skrb je bila predvsem v tem seveda, da se bo to neposredno preneslo na upravljanje tistega, s čimer sklad danes še upravlja in da se bodo zaradi tega izvedel velik pritisk na zakupnine kmetijskih zemljišč in da bo zmanjšal obseg nakupa kmetijskih zemljišč, kar je ena od prioritet sklada.

In seveda mi pričakujemo, ad bo politika to na nek način opravila to delo do konca in razbremenila sklad teh obveznosti ne samo odškodnin, ki neposredno nastajajo do upravičencev, seveda tudi odškodnin, ki jih sklad izplačuje Slovenskemu državnemu holdingu in druge obveznosti, ki jih imajo iz tega naslova s področja gozdarstva, ker sklad je vedno vračal vse v naravi in ne vemo zakaj pravzaprav mora te obveznosti še naprej poravnavati.

Sicer s skladom zbornica dobro sodeluje, tudi predvsem z vodstvom, ki je bilo v obravnavanem obdobju. Mi računamo na dobro sodelovanje seveda tudi v prihodnjem obdobju. Kar nekaj sistemskih rešitev smo v preteklosti naslovili in na nek način primerno rešili.

Sklad že nekaj časa zakupnine določa glede na višino, glede na stanje, ekonomsko stanje v kmetijstvu, kar je bilo na nek način naše pričakovanje.

Tudi se odziva na naravne nesreče v kmetijstvu na kar smo opozarjali kar nekaj časa in ima vzpostavljen sistem zmanjševanja zakupnin zaradi naravnih nesreč.

Še vedno je odprtih nekaj vprašanju na katera že kar nekaj let opozarjamo. Predvsem gre za dodeljevanje prostih površin v zakup, ki se še vedno izvajajo z licitacijami, kar je za nas seveda neprimerno.

Mi bi morali imeti na tem področju neko politiko prednostnega dodeljevanja kmetijskih zemljišč v zakup, se pravi v neki vrsti sistemski prednosti vrstni red.

Še vedno pričakujemo, da bo sklad znotraj zemljiške politike dobil večjo vlogo in večjo težo, da bi postal ključni nosilec izvajanja aktivne zemljiške politike in seveda računamo, da bo ob pripravi nove strategije ob prenovi zemljiške politike to tudi upoštevano.

Toliko z moje strani, hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Branko Ravnik. Torej, želi še kdo od vabljeni besedo? Vidim, da ne.

Pred nadaljevanjem te seje bi še vas samo želel obvestiti, da je kolega Branka Simonoviča - bo zamenjal kolega Franca Jurša, ki ga lepo pozdravljam na seji.

Torej, seveda bomo prišli na razpravo članov odbora. Kdo bo prvi prijavljen? Aha, kolega Miha Kordiš.

Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, predsedujoči. V Levici smo za to sejo vložili sklep konkretno za to točko poročilo sklada kmetijskih zemljišč, da se omejijo odškodnine denacionalizacijskim upravičencem.

Podoben sklep je bil sprejet na tem odboru na našo pobudo že v prejšnjem mandatu, ampak ni prišlo do njegove realizacije zaradi tega, ker je takratna Vlada Mira Cerarja predhodno odšla iz svojega položaja in danes je odlična priložnost, da to pot, na katero smo že stopili, nadaljujemo. In vemo, da jo moramo nadaljevati.

Sklad se je znašel prvič v svoji zgodovini v rdečih številkah in znašel se je zaradi nerazumnih odškodnin denacionalizacijskim upravičencem. Sodna praksa, dne 31. decembra 2017 pravi, da imamo za slabih 30 milijonov evrov glavnic, torej sklad ima obveznosti, na to je treba prišteti še slabih 15 milijonov evrov obresti in če se bo nadaljevalo v tem slogu, se bo sklad preprosto potopil pod vsemi temi obveznostmi in tu je zagotovo potrebno ukrepati.

Sodna praksa, ki sem jo omenil je izjemno problematična iz več razlogov, začenši s tem, da prisoja odškodnine na podlagi največjih možnih hipotetičnih donosov, ki jih lahko neko zemljišče da in ki jih je »kao« ta denacionalizacijski upravičenec izgubil v tem procesu. Tukaj se pogovarjamo o trajnih nasadih, o maksimalnih obremenitvah zemljišča, v primeru gozdov se ne upošteva, da so bile površine oddane v dolgoročne koncesije in tako naprej in to seveda ni prav, ni razumno, ni nikakor smiselno in tukaj predlagamo, da če smo že v poziciji, da moramo izplačevati odškodnine, te odškodnine omejimo na stvarno vrednost, ki jo je sklad prigospodaril s temi konkretnimi nepremičninami, ki se vračajo nazaj v zasebne roke. To je edina metrika, ki je količ(?) kaj poštena in ki ni hipotetična, torej kakšen donos je določena površina ustvarila, tak odnos naj se potem tudi izplača kot odškodnina, če že.

Samo s kakšnimi malimi prejemniki, sploh takimi, ki so aktivni kmetovalci, niti nimam toliko velikih težav, kakor imam težave s kakšnimi praksami denacionalizacije, ki so se dogajale v preteklosti in tukaj je izvirni greh v Zakonu o denacionalizaciji, posledice so pa precej hude. Imamo ljubljansko nadškofijo, ki je dobila 15 tisoč hektarjev površin, imamo plemiško družino Bor(?) s 3 tisoč 600 hektarji površin, imamo še eno plemiško družino Attems z 2 tisoč 200 hektarji in naprej, če gremo po temu seznamu slika ni nič kaj dosti drugačna.

V 21. stoletju smo vračali plemstvu narodno bogastvo, ki se skriva v zemlji. Jaz mislim, da je to nekaj nezaslišanega. Da zemlja pripada tistemu, ki jo zares, zares obdeluje v neko posest, zagotovo pa ne nekomu, ki se sklicuje na stoletja nazaj, kako naj bi mu zaradi nekih golih lastninskih pravic nekaj pripadalo. Do posesti zemljišča je upravičen tisti, ki vanj vlaga trud, ki vanj vlaga polt sam osebno, zagotovo pa to niso neke fevdalno korporativne entitete kot je to na primer ljubljanska nadškofija oziroma plemiške družine – lepo vas prosim, plemiške družine v 21. stoletju posedujejo take ogromne deleže našega narodnega bogastva. Tukaj mislim, da bi bilo treba politiko obrniti okrog in zastaviti malo bolj / nerazumljivo/, kjer imamo opravka s takimi ogromnimi družinskimi ali pa korporativnimi lastniki kmetijskih zemljišč, ne bi smeli razmišljati še naprej o denacionalizaciji, ampak kvečjemu o renacionalizaciji.

Hvala gospod Kordiš.

Preden nadaljuje besedo kolegica Anja Bah Žibert, bi vas prosil, da upoštevate slovensko ustavo, ki ščiti svojo privatno lastnino. Rad bi vas tudi opozoril, da razprava, ki ste jo imeli vpliva tudi na to, da potem ne rabimo sploh razpravljati o poročilu sklada kmetijskih zemljišč, ker potem ga lahko jutri ukinemo in damo zemljo vsem tistim, ki so zakupniki te zemlje. Torej, če sodelujemo pri komunistični krilatici – zemljo tistemu, ki jo obdeluje, potem dajmo to zemljo tistim, ki tudi resnično obdelujejo. Delavci sklada torej ne obdelujejo, ampak samo skrbijo za to, da se ta zemlja v največji optimalni meri, ki je v državni lasti v tem trenutku obdela.

Samo to, razprava ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije in mogoče je politično primerna za del vašega volilnega telesa, seveda pa z današnjim poročilom, kolega Kordiš, nima prav nobene zveze.

Želite repliko?

Seveda.