Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 45. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da smo v skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika prejeli napoved obstrukcije Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati pri 1. in edini točki dnevnega reda današnje seje odbora. Prav tako je obstrukcijo pri 1. in edini točki današnjega odbora napovedala tudi Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.

Poslanke in poslanci, ki so zadržani in se seje ne morejo udeležiti so Milan Jakopovič, na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili pa sodelujejo Branko Zlobko namesto Darka Krajnca, Andreja Rajbenšu namesto Andreje Živic in Tatjana Greif namesto Mateja Tašner Vatovca.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 132. seji 18. 6. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Gradivo za sejo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki so bili vabljeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, ki se je opravičil, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Inšpektorat Republike Slovenije za delo in pa Delavska svetovalnica.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predlagatelju Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Igorju Feketija.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni poslanci, vabljeni!

Torej po nujnem postopku obravnavamo novelo Zakona o urejanju trga dela. Ta je po desetih sejah pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta v celoti usklajena tudi s socialnimi partnerji. Bistvene spremembe pa se nanašajo na naslednje: prvič, spreminjata se zgornja in spodnja meja denarnega nadomestila za brezposelnost. Ti meji sta bili z Zakonom za uravnoteženje javnih financ pred več kot desetletjem fiksirani v fiksnem znesku in danes ne omogočata dostojnega preživetja oziroma uveljavljanja pravice iz zavarovanja, za katerega zavarovanci plačujejo prispevek, torej zavarovanja za primer brezposelnosti. Namesto, da je zgornja meja fiksirana pri 892,5 evra bruto kot je bilo doslej, torej zadnjih 12 let, kar znese približno 653 evrov neto, ne glede na to, kakšno osnovo, torej plačo pred izgubo zaposlitve je posameznik pred tem imel, bo zdaj zgornja meja prve 3 mesece znašala 130 procentov minimalne plače, v naslednjih 3 mesecih 110, nato 100, 90 in po 12. mesecu, pri tistih, ki so še upravičeni do denarnega nadomestila, 80 procentov minimalne plače, medtem ko je spodnja meja ves čas 70 odstotkov minimalne plače.

Verjamemo, da je ta ukrep nujen. Treba je vedeti, da je tudi znesek, ki je bil določen leta 2013 bil sprejet v času gospodarske krize kot varčevalni ukrep, pa že takrat je tisti znesek predstavljal 114 procentov takratne minimalne plače. Skratka, verjamemo, da je bil čas, da se, da se ta del prilagodi oziroma posodobi.

Zakon vsebuje tudi spremembo pri izjemi od načela izkoriščenosti zavarovalne dobe in to je del zakona oziroma novele zakona, ki sledi zavezam iz načrta za okrevanje in odpornost. Ta izjema je zdaj zastavljena tako, da lahko oseba, ki je dopolnila vsaj 57 let in ima 37 let pokojninske dobe, torej v vsakem primeru je tri leta ali manj pred upokojitvijo, je upravičena do 25 mesecev denarnega nadomestila za brezposelnost, če je bila v zadnjih 24 mesecih pred izgubo zaposlitve 26 mesecev vključena v zavarovanje, ne glede na to, ali je že predhodno izkoristila svojo zavarovalno dobo. Torej še vedno ta izjema obstaja. Je pa nekoliko drugače definirana in v resnici zaostrena, kar je konec koncev bila tudi zaveza, ki je bila zapisana že v času mandata prejšnje vlade v načrt za okrevanje in odpornost. Tako verjamemo, da bo vseeno starejši zaposleni, ki je, kot rečeno, tri leta ali manj pred upokojitvijo, lahko dočakal upokojitev, torej da bo za njega poskrbljeno. Preprečeno pa bo v veliki meri veriženje obdobij prejemanja nadomestil, ki smo ga beležili doslej, ko je neka oseba lahko prejemala nadomestilo 25 mesecev, je bila potem deset mesecev zavarovana in potem še 25 mesecev prejemala nadomestilo.

Novela zakona določa tudi spodbudo za zaposlitev brezposelni osebi, starejši od 59 let. Taka oseba torej brezposelna oseba, starejša od 59 let, ki se ponovno vključi v zaposlitev, prejme 40 procentov preostalega denarnega nadomestila za brezposelnost, do katerega bi bila upravičena, prejema pa ga lahko največ 12 mesecev. S tem bo tudi na strani samega delavca ali pa delavke, neka spodbuda, da bolj aktivno tudi pri višji starosti poišče novo zaposlitev. Novela vsebuje tudi možnost, da zavod za zaposlovanje zavrne posredovanje delavcev delodajalcev, pri katerih je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo oziroma zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu za delo ali pri Finančni upravi Republike Slovenije in pa tistim delodajalcem, pri katerih je zavod v okviru nadzora izrekel ukrep v skladu z Zakonom o urejanju trga dela. Gre za to, da je zavrnitev napotitve na neko delovno mesto za brezposelno osebo lahko vodi v to, da ta brezposelna oseba ostane brez pravic iz naslova brezposelnosti in zavrnitev napotitve k nekemu delodajalcu, pri katerem mogoče inšpekcijski postopki še niso zaključeni, je pa vseeno, obstaja velika verjetnost, da bodo tam delavčeve pravice kršene, je iz tega vidika sorazmeren ukrep, ki ustrezno zaščiti takšnega brezposelnega.

Ravno tako velja, da lahko v določenih primerih zavod zavrne objavo prostega delovnega mesta in pa skupaj z objavo prostega delovnega mesta objavi tudi podatek o tem, da delodajalca vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. V zvezi z javnimi deli, novela določa najnižje plačilo za udeležence javnih del, ki je zdaj določeno v višini minimalne plače za prvo do četrto stopnjo izobrazbe, 105 procentov minimalne plače za peto stopnjo, 115 za šesto in sedmo in 125 procentov za osmo stopnjo izobrazbe. Pravice delavcev v javnih delih so izenačene s pravicami drugih delavcev, pri tem delodajalcev glede regresa, dodatka, drugih prejemkov, razen izrecno navedenih omejitev, recimo glede nadurnega dela.

Novela daje tudi zakonske podlage za izmenjavo podatkov o težje zaposljivih brezposelnih osebah med zavodom za zaposlovanje in centrom za socialno delo. Tu gre za programe socialne aktivacije in potem tudi zaposlitvene aktivacije težko zaposljivih ali pa dolgotrajno brezposelnih oseb. Sodelovanje zavoda za zaposlovanje in centra za socialno delo je zlasti pri tistih, kjer so tu zraven elementi socialne izključenosti, bistveno, zato se krepi tudi tovrstno sodelovanje med institucijami, za kar konec koncev že poteka program prav tovrstnega sodelovanja.

Glede posredovanja začasnega ali občasnega dela dijakom in študentom, treba je poudariti, da že obstoječi zakon, to je sicer še Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti, določa, da zavod za zaposlovanje opravlja javno službo posredovanja začasnega, občasnega dela dijakov in študentov. Lahko pa se izvajanje teh storitev da tudi koncesionarjem, danes imamo situacijo, ko obstajajo samo koncesionarji. Zavod pa je neprimerno bolje opremljen oziroma ima boljše kapacitete in kompetence za to, da zlasti študente in dijake hitreje poveže s ponudbami za redno, stalno zaposlitev. Študentsko delo je oblika prekarne, nesigurne zaposlitve, ki ima negativne učinke tako za samega študenta, dijaka, kot za sistem socialne varnosti v državi. To seveda ne pomeni, da se posredovanje začasnega, občasnega dela študentov in dijakov pri koncesionarjih odpravlja. Zavodu se samo daje pravne podlage, da se lahko pojavi še kot eden ponudnikov tovrstnih, tovrstnih storitev, torej tega posredovanja.

Glede zagotavljanja dela delavcev, uporabnikov oziroma tako imenovanega agencijskega dela. Novela prinaša razširjeno definicijo, ki bo omogočala predvsem prepoznavanje in odpravljanje prikritega agencijskega dela, ko se agencijsko delo predstavlja kot zunanje izvajanje storitev oziroma kot poslovno sodelovanje, sodelovanje B2B torej med dvema pravnima osebama, olajšuje nadzor nad nezakonitimi agencijami.

Torej, to razlikovanje med agencijskim delom in zagotavljanjem oziroma izvajanjem storitev je pomembno predvsem s tega vidika. ker morajo biti agencijski delavci izenačeni po svojih pravicah s pravicami delavcev pri uporabniku. Zato je to razlikovanje bistveno in ta razširjena definicija bo to omogočala oziroma olajšala, ne da bi seveda omejevala po drugi strani tam, kjer je izvajanje storitev oziroma sodelovanje B2B legitimno. Pri tujih agencijah, ki delujejo v Republiki Sloveniji, se zdaj zahteva ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji, ki mora imeti tudi ustrezno kadrovsko sestavo, torej vsaj dva strokovna delavca z ustreznim strokovnim izpitom, s čimer se v resnici preprečuje delovanje tujih agencij, ki pri nas delujejo kot poštni nabiralniki. Ravno preko takih agencij smo beležili še posebej zaskrbljujoče kršitve pravic agencijskih delavcev. Zvišuje se pa tudi vrednost bančne garancije, ki je potrebna za ustanovitev in delovanje agencije, z zdajšnjih 30 na 100 tisoč evrov.

Zaostruje se tudi pogoj za odvzem dovoljenja za delovanje agencij; doslej je bilo dovoljenje odvzeto, če je agencija prejela dve globi v 12 mesecih, zdaj je to obdobje razširjeno na 24, 24 mesecev. Podaljšuje se tudi dovoljeno, dovoljen obseg začasnega in občasnega dela upokojencev, tako na ravni enega upokojenca kot na ravni delodajalca, pri katerem so definirane omejitve, kolikšen delež oziroma kolikšno število ur sme biti opravljeno z začasnim in občasnim delom in zaslužek upokojencev, ki delajo, ki opravljajo občasno in začasno delo, je zdaj omejen namesto s fiksnim zneskom na 12-kratnik minimalne plače. Novela zakona pa s posegom v Zakon o delovnih razmerjih prinaša tudi možnost dogovora za delo po režimu, tako imenovanem režimu 80, 90, sto ali s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo, kar pomeni, da delavec, ki je starejši od 58 let ali je dopolnil 35 let pokojninske dobe, se lahko z delodajalcem dogovori, torej potrebno je soglasje obeh strani, da dela 80 procentov časa, prejema 90 procentov plače, od katere so plačani tudi vsi davki in prispevki, za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa šteje, da so plačani sto procentni prispevki za to, da vključitev tak ukrep, za katero pričakujemo, da bo olajšala daljšo delovno aktivnost starejših zaposlenih, da ne bi vplivala na osnovo za odmero pokojnine.

Mogoče za majčkeno širšo sliko. Slovenija je po delovni aktivnosti v starostni skupini od 25 do 55 let prva v Evropski uniji, torej daleč najvišja delovna aktivnost. Po zadnjih podatkih je znašala ta 92,6 odstotka, med 25 do 55 let starimi. tam, kjer zaostajamo za povprečjem Evropske unije, je pod 25 let. Tu je en ukrep, ki smo ga uspeli dogovoriti in izpogajati, ta, da se zavod za zaposlovanje vključi v posredovanje dijaškega, dijaškega in študentskega dela in upati je, hitreje poveže dijake in študente z rednimi zaposlitvami. In pa zaostajamo v starostni kategoriji nad 55 let, deloma zaradi, primerjalno glede na druge evropske države, z zgodnjim odhajanjem v pokoj, deloma zaradi odhajanja v brezposelnost pred upokojitvijo in verjamemo, da bo ta ukrep torej možnosti skrajšanja delovnega časa delavcev pred upokojitvijo olajšal delavcem, da ostanejo aktivni dlje.

Toliko za začetek, hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še drugim vabljenim na sejo. / oglašanje iz dvorane/

Se opravičujem, besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe Katarini Kralj, nato pa so na vrsti tudi drugi vabljeni. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa podpredsednica.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Pripravili smo pisno mnenje, ki ste ga prejeli danes. Uvodoma bi rada poudarila, da smo glede na časovnico imeli zelo malo časa za pripravo mnenja, še manj pa za usklajevanje in pregled amandmajev, praktično vsega nekaj ur.

V mnenju smo izpostavili dve splošni pripombi in sicer prvič, da je z vidika pravne varnosti sporno, da se v prehodnih določbah dopolnjuje Zakon o delovnih razmerjih, ker ta dopolnitev ni uskladitvene narave. Še bolj pa je s tega vidika sporno, da sta v prehodnih določbah določena dva odstopa, in sicer odstop od Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in odstop od prehodnih določb novele C Zakona o uravnoteženju javnih financ. Na ta način, ki se čedalje bolj uveljavlja v praksi, pravni red postaja povsem nepregleden. In drugič, da so nekatere predlagane določbe vsebinsko povezane z novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je v zakonodajnem postopku. Pri čemer je treba poudariti, da je v razmerju do tega zakona Zakon o pokojninskem zavarovanju nosilni matični zakon. Zato bi bilo treba zagotoviti najmanj njuno sočasno uveljavitev. V nasprotnem primeru, če na primer novela ZPIZ-a ne bo uveljavljena, bo treba nemudoma pristopiti tudi k noveli zakona o urejanju trga dela.

Zdaj, pripomba k posameznim členom, smo opozorili na spornost posameznih določb z vidika pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave. Poleg tega pa tudi na spornost prehodne določbe iz 67. člena predloga zakona, in sicer v delu, ki določa, da mora delodajalec, ki je ob uveljavitvi tega zakona že ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti, v določenem roku izkazati tudi pogoj novega, tudi izpolnjevanje pogoja novega, novega pogoja nekaznovanosti, čeprav ta pravna posledica obsodbe, to je izguba dovoljenja ob storitvi kaznivega dejanja, ni bila predpisana. To je v nasprotju z načelom zakonitosti iz kazenskega prava iz 28. člena Ustave.

Zdaj, veliko pripomb smo dali k poglavju, ki ureja postopek izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v programe aktivne politike zaposlovanja. In sicer zlasti z vidika upoštevanja temeljnih pravil procesnega normiranja. Ostale pripombe k posameznim členom pa so se nanašale predvsem na jasnost ureditve in na njeno notranjo skladnost.

Zdaj, dopolnila bi še pripombo k sedmemu odstavku 62. člena predloga zakona, ki zavezuje vlado k seznanitvi socialnih partnerjev z analizo ukrepa iz novega 67.a člena Zakona o delovnih razmerjih, to je ta krajši delovni čas, in da z njimi, s socialnimi partnerji opravi razprava o primernosti ukrepa. V zvezi s tem ugotavljamo, da gre za programsko določbo, ki ne sodi v zakon.

Zdaj, glede amandmajev se ne morem opredeliti, ker jih pač ni. Lahko pa rečem, da smo po pregledu osnutkov amandmajev, ki smo jih prejeli z včeraj na danes, ugotovili, da pretežno sledijo našim pripombam. s strani ministrstva pa smo dobili tudi nekatera pisna pojasnila glede pripomb, ki niso bila upoštevana.

Na koncu bi se opredelila še do amandmaja Poslanske skupine SD k 29. členu. Ta je vložen. Z njim se ohranja veljavna ureditev, ki za čezmejne delavce migrante določa izjemo od maksimalne višine denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zakonodajno-pravna služba je že v mnenju k noveli F iz leta 2021, s katero je bila ta izjema uvedena, opozorila, da se glede te določbe postavlja vprašanje skladnosti s pravom EU, ker odstopa od določb tretjega odstavka 11. člena v povezavi s točko a petega odstavka 65. člena Uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti, torej uredbe ki se neposredno uporablja. Da se poleg tega zastavlja vprašanje skladnosti te določbe z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj morajo biti v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo, ki se je razvila na podlagi tega člena Ustave, za različno obravnavanje brezposelnih oseb izkazani razumni in stvarni razlogi. Na koncu smo opozorili še na eno odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2013, to je odločba številka U-1 147/12, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da so čezmejni delavci migranti v bistveno enakih položajih kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine, ki delajo v Sloveniji. Zato je ugotovilo neskladnost posebne davčne olajšave z načelom enakosti pred zakonom, ker Državni zbor ni izkazal razumnih in stvarnih razlogov za privilegiran davčni položaj čezmejnih delavcev migrantov. Podobno tudi Ustavno sodišče v odločbi, novejši iz leta 2023, to je odločba številka U-1 196/19, s katero je odločilo, sklicujoč se tudi na prej omenjeno odločbo, da posamezne določbe Zakona o dohodnini niso v neskladju z Ustavo, ker predlagatelji, to je bila skupina poslancev, niso izkazali neenake obravnave čezmejnih delavcev migrantov in delavcev, ki delajo v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu.

Hvala.

Besedo dajem še drugim vabljenim na sejo.

Pred tem vas seznanjam, da v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso lahko svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi izjavite in obrazložite v tem uvodnem delu točke, kasneje pa jih dodatno obrazložite, če so vas k temu pozvali sodelujoči v razpravi, v dodatni obrazložitvi pa ne morete replicirati ali polemizirati s sodelujočimi v razpravi. Prosim vas tudi, da svoja stališča strnete v 5 do 7 minut.

Najprej vabim k besedi predstavnico Zavoda za zaposlovanje gospo Greto Metko Barbo Škerbinc. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci Državnega zbora, predstavniki Vlade, Inšpektorata za delo, ostali vabljeni!

Zakon o urejanju trga dela je temeljni zakon, ki ureja aktivnosti in delovanje Zavoda Republike Slovenije na področju dela z brezposelnimi osebami, posredovanja na prosta delovna mesta, aktivne politike zaposlovanja, pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti in še nekoliko več. Tako da ta novela ZUTD-I prinaša kar številne novosti za delovanje zavoda, kot so, kot je že gospod državni sekretar povedal, postopek javnih povabil za ukrepe aktivne politike zaposlovanja, se pravi uskladitev z ustavno odločbo, spremembe povezane s spodbujanjem delovne aktivnosti starejših, preprečevanje njihovega predčasnega odhoda s trga dela, to so spremembe pri tako imenovanem mostu do upokojitve, potem pa posebna ta nova spodbuda za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila. Obsežne so spremembe na področju denarnih nadomestil za brezposelnost, ki se bodo pričele uporabljati s 1. januarjem 2026, v celoti pa bodo stopile v veljavo leta 2028, se pravi zviševanje najvišjega in najnižjega zneska denarja in nadomestil. In pa tudi zakon določa tudi, da se zavarovancem, ki so že pridobili pravico do nadomestila po sedaj veljavnem zakonu, višina denarnega nadomestila ponovno odmeri in izplačuje po novih določbah zakona od 1. 1. 2026. Potem spreminja se višina plačila za delo udeležencev v javnih delih, na novo se uvaja zaposlitvena oziroma lahko bi rekli tudi pozaposlitvena podpora za ranljive skupine, se pravi podpora pri integraciji v delovno okolje z namenom povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje - to je bilo priporočilo OECD. Potem pri javni objavi prostih delovnih mest so zdaj tudi določene spremembe, ki bodo omogočale zavrnitev tako objave kot tudi posredovanja kandidatov delodajalcem, ki so v postopkih, inšpekcijskih in drugih postopkih. Izboljšujejo se zakonske podlage za izvajanje posredovanja študentskega dela, predvsem na področju izmenjav podatkov, ker vemo, da kot zavod moramo imeti opredeljene podatke, namen zbiranja podatkov in tudi izmenjave, tako da prihajamo zdaj pri implementaciji zakona včasih v absurdno situacijo, da bi morali sami sebi izdajati potrdila, da je oseba, ki je prijavljena, ki se je prijavila za študentsko delo, da ni prijavljena pri zavodu za zaposlovanje. Če ne bomo uredili izmenjav podatkov za ta namen, se pravi, bodo študentje morali s papirji hoditi, kar pa seveda v današnjem času ni ravno primerno in konkurenčno, da to izvajamo. Pomembna za delovanje zavoda je ureditev pravne podlage, da se nekaterim zaposlenim, gre za svetovalce in svetovalke zaposlitve, omogoči spregled izobrazbe in s tem uveljavitev tega instituta, ki ga je omogočila pravzaprav reforma sistema plač v javnem sektorju, Se pravi zakon ZSPJS. Se pravi, naš Zakon o urejanju trga dela nam onemogoča implementacijo teh rešitev, ki so v ZSPJS, ker sodelavce zadržuje zakon o urejanju trga dela. Izmenjave podatkov med zavodom in centri za socialno delo je tudi že omenil gospod državni sekretar. Je izjemnega pomena, da lahko zavod tem posebej ranljivim skupinam skupaj s centri za socialno delo namenja ustrezno obravnavo in za to tudi izmenjuje podatke, ki so včasih tudi občutljivi; seveda imamo mi vsa pravila varovanja podatkov v hiši urejena s pravilniki in vsemi ostalimi akti in zelo skrbimo za varovanje podatkov naših strank.

Se pravi, na izvedbo vseh teh sprememb se v zavodu že pripravljamo. Imeli smo priložnost tudi, tudi spremljati pripravo tega zakona, tako da bomo skladno s časovnico uveljavljanja teh zakonskih sprememb lahko le-te ustrezno implementirali in izvajali. Predvsem je treba posodobiti informacijsko podporo na več področjih, na področju pravic do denarnih nadomestil, na področju aktivne politike zaposlovanja ponovno izvesti odmero teh pravic do denarnega nadomestila. Želimo si tudi zelo transparentno in odkrito pripraviti komunikacijski načrt, podajati vse informacije preko kontaktnega centra in ostalih naših kanalov, se pravi, moramo tudi usposobiti naše svetovalce in tako naprej. Tako, da se tudi glede na prehodne določbe predvidena uveljavitev zakona nekaj čez takoj, nekaj čez štiri mesece, nekaj s 1. 1. 2026 nam bo dala ustrezne časovno, časovni okvir, da bomo lahko te zahtevne spremembe tudi implementirali, stestirali in tudi primerno skomunicirali.

Najlepša hvala.

Hvala.

Pozivam oziroma besedo dajem Inšpektoratu za delo, in sicer direktorju inšpekcije Gojko Aničić. Izvolite.

Hvala za besedo.

Z vidika Inšpektorata za delo so pomembne spremembe, ki se nanašajo na zagotavljanje dela delavcev, po domače posojanje delovne sile. Znano je, da se povečuje opravljanje dela, izvajanje storitev na način, da gre za posojanje delovne sile. To se izvaja na dva načina, se pravi, bodisi da ga izvajajo domači naročniki, domači delodajalci, v lanskem letu pa je porastlo tudi posojanje delovne sile s strani delodajalcev, ki prihajajo iz Evropske unije. Inšpektorat se je srečeval s težavami pri dokazovanju, kdaj so podani elementi posojene delovne sile. Tudi delodajalci so se temu prilagajali in je inšpektorat opozarjal, da imamo težave. In z vidika sprememb mislim, da nam bo lažje dokazovati posojanje delovne sile. Mislim, da je tudi ta definicija zajela še en dodaten krog oziroma dodatne primere, ko bomo lahko dokazovali, da gre za posojanje delovne sile. Poleg tega smo se srečevali z delodajalci, ki prihajajo iz tujine, iz Evropske unije, ne da bi tukaj imeli kakršnegakoli predstavnika, zato tudi pozdravljamo to rešitev s podružnico. Verjetno vsega ne bo rešila, pa bo pa olajšala nadzor. Pozdravljamo pa tudi kazensko določbo, na katero, ki je na nek način, mislim, da rešuje to, kar smo mi opozarjali, se pravi, ko so delodajalci, naročniki posojali delavce, ne da bi imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Stara definicija tega ni zajemala, ni bilo možno sankcionirati, zdaj pa nova dopolnitev 119. člena bo tudi to zajela.

Zdaj, s strani inšpektorata, z moje strani bi bilo to vse, sem pa pripravljen se priključiti k razpravi pa odgovarjati na vprašanja konkretna, če bo kaj glede tega.

Hvala.

Hvala.

Besedo dajem Delavski svetovalnici, Goran Lukić.

Izvolite.

Ja, lep pozdrav še v mojem oziroma v našem imenu.

Bom poskušal biti čim hitrejši, in sicer dve zadevi. Ena zadeva je glede v bistvu že zdaj jare kače okoli znanja slovenskega jezika. To smo opozarjali v Delavski svetovalnici, zdaj že mislim, da že šesto leto gre to, ampak moram še enkrat opozoriti, ker ta zadeva je še vedno v tem zakonu, kljub našim opozorilom. In moram poudariti, kljub temu, da je sam zagovornik načela enakosti, 24. avgusta 2022, citiram: "ocenil, da je ureditev po 8.a členu neposredno diskriminatorna do državljanov tretjih držav v primerjavi z državljani drugih držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije." Skratka, to, kar je zdaj zapisano v ZUTD v spremembah, sicer je napisano, da v primeru višje sile se lahko rok podaljša, ampak lahko vam povem po pravici, tisto, kar se dogaja, eni bi temu rekli na terenu, ampak konkretno lahko povem tudi v pogovoru z določenimi svetovalkami na zavodu za zaposlovanje so tudi same opozarjale, da je teh primerov izbrisa iz evidenc registrirano brezposelnih, zaradi tega, ker oseba ni izpolnjevala tega vstopnega pogoja, je ogromno. In tukaj mislim, da imamo mi številko, ki je na žalost precej stara, to je nekaj let stara. Citiral bom recimo iz Mladine, ko je bilo nazadnje povedano 2023 leta je bilo v skladu s tem je zavod za zaposlovanje zaradi nedavne slovenščine iz evidence brezposelnih v dobrem letu dni izbrisal 900 tujcev. Torej, to je podatek iz 2019 ali 2020. Zdaj, če to ekstrapolirali nazaj na to obdobje od 2019 do danes, lahko si samo predstavljamo, koliko oseb je Zavod za zdravstvo, pardon, Zavod za zaposlovanje, izbrisal iz evidenc registirano brezposelnih. Zaradi tega, ker niso uspeli imeti pogoja, to je dokazano, znanja slovenskega jezika in še enkrat. To so državljani tretjih držav, ki imajo pogoj, torej, da imajo opravljen izpit slovenskega jezika na ravni a ena. Medtem ko pa državljani EU imajo pa pogoj, da so vključeni v to, da so ne na izpitu, ampak da lahko gredo na tečaj. Torej njihov pogoj ni izpit, njihov pogoj je, da so aktivno vključeni torej v tečaj ali pa da to izkaže v okviru tako imenovane aktivne politike zaposlovanja. Tukaj je ta neenaka obravnava in tukaj mi dandanes namen, jaz znam tega razložiti, zakaj nekdo, ki je iz Bosne, Srbije, Makedonije, ima pogoj, da mora imeti opravljen izpit iz slovenskega jezika. Nekdo, ki pa je iz Bolgarije, Anglije, ne vem kje, Avstrije pa je dovolj, da pač, ne vem, gre morebiti na tečaj. Zdaj pa, da povem po pravici konkretno, kaj to pomeni za te ljudi. To je verižna reakcija, če želimo o veriženju. To pomeni, da v bistvu te osebe ne samo, da izgubijo v bistvu pravice na zavodu za zaposlovanje, ampak verižno izgubijo tudi pravice iz socialnega varstva, ker je to tudi lahko krivdni razlog po zakonu o socialnih prejemkih. In imamo primer recimo, ko smo ga že par let nazaj izpostavili, oseba je delala 36 let, v tem času, zaradi tega, ker je ves čas, po pravici povedano, je bila gradbinec, ves čas imela okoli sebe gradbince, ki so bili iz Bosne, Srbije in po 36 letih je Slovenija vprašala to osebo, ali zna slovenščino. Ta oseba ni opravila izpita in ta oseba je izpadla ven iz vseh oblik pomoči, socialnega zavarovanja in socialnega varstva.

Tako da kar se tega tiče, jaz v tem trenutku povem, da ta oseba sploh ne vem, kje je, ker je v bistvu nazadnje, ko sem se z njo pogovarjal, je spraskala iz svojih prejšnjih plač določena sredstva, da lahko preživela. Ne vem, če je toliko namen integracije? Tako da tukaj še enkrat apel. Ministrstvo za delo ve kakšna so naša stališča, na žalost večkrat in večkrat in ponavljamo in ponavljamo. Jaz ne vem koliko je ljudi konkretno izbrisanih iz evidenc zaradi tega pogoja, zelo rad bi vedel, koliko jih je izbrisanih od 2019 do 2025. Ampak vsak tak, ki je zaradi tega administrativnega ukrepa, ob tem, da v bistvu ga Slovenija 36 let, 35 let, 25 let, 15 let ni spraševala po tem pogoju, je pa bila zelo vesela, da je delal na gradbišču. Torej, da je prispeval k, dajmo temu reči, produktivnosti Slovenije. No, kaj se zgodi, koliko je teh oseb, kje so te osebe, kakšne pravice imajo? To me zelo zanima.

In pa še ena zadeva, kar se tiče 69. člena, ki ga spreminja 36. člen ZUTD. Tukaj pa spet, mislim, skoraj bi rekel, da govorimo o skorajda istih skupinah, starostno gledano. Tukaj pa govorimo, zdaj, če ponavljam ta predlog, torej dobesedno moram ponoviti, zdajšnji predlog ZUTD je s spremembo tretjega odstavka 69. člena pri mostu 59 let in poudarjam in 37 let- torej vezni člen je "in", ne "ali" - in vmes 16 mesecev, torej zdaj je bilo 57 let ali 35 let zavarovalne dobe in 12 mesecev obveznega pogoja. Kaj to pomeni praktično? Včeraj smo se pogovarjali z gospo, ki je stara 57 let, ima obojestranski sindrom karpalnega kanala. Ima Trigerfinger, ima borzitis in je rekla, kdo bo mene zaposlil? Ta oseba po zdajšnjem zakonu bi lahko, grdo rečeno, kakor je bilo rečeno, verižila nadomestila, a ne, po tem predlogu izpade ven torej v primeru, če nekako prileze do 16 mesecev delovne dobe vmes, ampak jo bo potem ta prvi pogoj zafrknil, 59 let, in bo namesto 25 mesecev nadomestila dobila tri mesece nadomestila. Tri mesece. Kaj bo po treh mesecih? Sociala. Zdaj ne vem, če je to glih način, bom rekel, integracije ali pa pomoči, ampak spet še eno vprašanje, koliko je takih oseb, ki bodo ven padle, koliko je takih oseb, ki v bistvu bodo padle v to situacijo, kakor je ta gospa padla. Sicer bi nekdo rekel, iz sistemskega vidika so to robne zadeve, ampak verjemite, te robne zadeve, ona prihaja k nam na svetovalnico s konkretnimi zadevami, s konkretnimi diagnozami, s konkretnimi problemi. In če zdaj povežemo ti dve skupini, so to skupine, ki k nam vsak dan prihajajo. Na žalost v bistvu nimamo stika dosti s temi osebami, ki ne uspejo narediti tečaja slovenskega jezika, ker preprosto so preveč socialno izolirane. One izginejo ne samo iz evidenc, tudi socialno. In kar se tiče pa tega drugega, torej 36. člen, ki spreminja 69. člen, še enkrat apel: kakšen je namen tega? Torej kaj, a je tukaj nacionalni načrt za odpornost in okrevanje nekaj takšnega, kot je bilo rečeno, nad v bistvu situacijo, kaj se dogaja s starejšimi osebami? Ali so starejše osebe krive, ker so potem nezaposljive zaradi EMŠO, ker imajo diagnoze, ki jih / nerazumljivo/ zaposliti? In te osebe k nam prihajajo vsak dan. Ta oseba si ni izbrala sindroma karpalnega kanala obojestransko, ta oseba se ni izbrala iz artoze, te osebe se niso izbrale, kronični sindrom bolečinski, te osebe niso izrale fibromialgije. Vse te osebe niso zbrale teh diagnoz, da so potem nezaposljive. Kam bodo te osebe šle, recimo če se to zgodi, po treh mesecih? In to je tisto, kar ne samo, da vas sprašujem, ampak bi pričakoval, da je bila narejena temeljita analiza, da je bilo narejeno temeljito razmišljanje, kaj za vraga se bo zgodilo z vsemi temi osebami.

Mogoče za piko na i. Zdaj se približujem samim minutam. 9. 11. 2012 je bilo pogajanje glede Zakona o urejanju trga dela, na katerem sem sam bil prisoten, in je bila v bistvu predlagana sprememba 69. člena. In lahko vam povem, da v bistvu takrat je konkretno, v bistvu smo s konkretnimi izračuni pokazali, kaj to pomeni za vse te osebe. In ministrstvo za delo, ko je hotelo tudi v bistvu malo, malo bolj otežiti ta zaposlitveni most, je v bistvu odstopilo takrat od tega predloga. Evo, 13 let kasneje, imamo zdaj pač očitno nekaj, kar je nad vsemi temi osebami, NOO, ampak jaz tej osebi, ki je bila včeraj pri meni, jaz ne bom razlagal, kaj je kratica NOO. Jaz vem, kaj so njeni zdravstveni problemi, kakšne so njene zdravstvene težave in vem, kaj se bo z njo zgodilo v primeru, če bo ta del zakona tako sprejet, kaj se bo zgodilo z eno socialno situacijo.

Hvala.