Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 106. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Preden gremo na glasovanje dnevnega reda, vas moram obvestiti, da sem bila obveščena, da bosta obe opozicijski poslanski skupini obstruirali to sejo, hkrati pa vas še obveščam, da bo glasovanje na seji takojšnje. To se pravi, da ne bomo imeli vmes pavze, ampak bomo takoj po opravljeni razpravi glasovali. A se s tem kdo morda ne strinja? Se strinjate vsi? Dobro.

Potem prehajamo na določitev dnevnega reda 106. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v sredo, 18. junija, s sklicem. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev nisem prejela, zato predlagam poslankam in poslancem, da za današnjo sejo določimo dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, prosim vas, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. 49 poslank in poslancev je navzočih, 47 jih je glasovalo za, proti pa sta bila 2.

(Za je glasovalo 47.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 106. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade Igorju Feketiji, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izvolite.

Pozdravljeni. Hvala za besedo.

Torej novela Zakona o urejanju trga dela, ki jo obravnavamo danes, vsebuje naslednje glavne poudarke. Zgornja meja denarnega nadomestila za brezposelnost se potem, ko je bila leta 2013 z Zakonom za uravnoteženje financ, torej z zloglasnim ZUJF-om, določena v fiksnem znesku spreminja tako, da je opredeljeno v sorazmerju z minimalno plačo. Denarno nadomestilo za brezposelnost je pravica iz naslova socialnega zavarovanja, za katero zavarovanci plačujejo prispevek, torej delavci plačujejo prispevek za zavarovanje, da jim je v primeru izgube zaposlitve v času, ko iščejo naslednjo zaposlitev, zagotovljeno vsaj preživetje. In trenutni znesek 892,5 evra bruto, kar je približno 653 evrov neto, tega ne zagotavlja. Po osnovnem zakonu bi v prvih treh mesecih nadomestilo morala znašati 80 procentov osnove, kar pri povprečni plači pomeni 2 tisoč neto. Torej, če upoštevamo napovedi, da je Slovenija na pragu nekega gospodarskega prestrukturiranja, je tak znesek 653 evrov, ki ne dosega niti zneska minimalnih življenjskih stroškov, slab signal in slab obet za tiste delavce, ki si bodo mogoče morali poiskati novo službo ali se pa v času brezposelnosti z vključitvijo v enega od programov aktivne politike zaposlovanja celo dodatno izobraževati ali usposabljati. Delovna aktivnost v starostni skupini od 25 do 55 let v Sloveniji je 92,6 procentov - najvišja v Evropi. Torej število ponujenih delovnih mest na zavodu na vseh stopnjah izobrazbe dva do trikrat presega število iskalcev zaposlitve in ni strahu, da brezposelni ne bi iskali zaposlitve. To očitno počnejo. Številke v delovni aktivnosti jasno kažejo, da ko imajo slovenski delavci priložnost za delo, tudi delajo, in to z najvišjim deležem v Evropi, tako da anekdote o trumah ljudi, ki naj bi izkoriščali nadomestilo na zavodu in lenarili, in teze o pasti neaktivnosti, ko naj bi višje nadomestilo odvračalo zaposlitve, so glede na podatke, ki so nam na voljo, nič več kot to - anekdote in miti. Poleg spremembe pri omejitvah denarnega nadomestila novela vsebuje še naslednje. Odpravlja izjemo višje denarno nadomestilo za obmejne delavce iz dveh razlogov; prvič, ker je taka neenaka obravnava glede na to kje človek dela protiustavna in drugič, zato ker glede na vezavo nadomestila na minimalno plačo bo čez dve leti nadomestilo po osnovnem zakonu itak višje od tistega, ki je nominalno predlagano bodisi z amandmajem bodisi s tem, ki je že v zakonu. Torej ta izjema je neustavna in ni več potrebna. Drugič, vključuje tudi spremembo pri izjemi od načela izkoriščenosti zavarovalne dobe, ki omejuje veriženje obdobij 25 mesečnega prejemanja nadomestila za brezposelnost, spodbude starejšim brezposelnim osebam za zaposlitev, možnost podaljšanja roka za opravljanje izpita iz slovenščine. Za državljane tretjih držav v registru brezposelnih, določitev minimalnega plačila za delavce, ki so vključeni v program javnih del in opredelitev njihovih pravic, Zavodu za zaposlovanje dovoljuje, da lahko zavrne posredovanje delavcev tistim delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo oziroma zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek, novela daje pravno podlago za izmenjavo podatkov med centri za socialno delo in Zavodom za zaposlovanje, kar je zelo pomembno za nadaljnje delovanje uspešnega sodelovanja teh institucij, posebej pri socialni in delovni aktivaciji težje zaposljivih ali dolgotrajno brezposelnih. Zavodu za zaposlovanje, ki ima že skoraj 20 let zakonsko določeno opravljanje javne službe posredovanja začasnega in občasnega dela študentov in dijakov, daje zakonske podlage, da bo to dejansko zavod lahko tudi izvajal v praksi. Zavod ima kapacitete, interes in kompetence za povezovanje ljudi s trajnimi zaposlitvami, kar je mnogo bolje, kot da dlje časa ostajajo v prekarnih nesigurnih oblikah zaposlitve, kakršno je študentsko delo. Zakon zvišuje tudi dovoljen obseg začasnega in občasnega dela upokojencev zdajšnjih 60 na 85 ur mesečno.

In sorazmerno se zvišuje tudi omejitev števila ur, ki jih je dovoljeno opraviti z upokojenskim delom pri posameznem delodajalcu. Posega tudi v definicijo zagotavljanja dela delavcev uporabniku, torej definicijo agencijskega dela oziroma posojanja delavcev tako, da bo zlasti inšpektoratu za delo omogočeno dokazovanje prikritega agencijskega dela oziroma razlikovanje med agencijskim delom in zagotavljanjem, legitimnim zagotavljanjem zunanjih storitev. Določa tudi, da morajo tuje agencije za zagotavljanje dela delavcev uporabniku, ki deluje v Sloveniji, pri nas ustanoviti podružnico z vsaj dvema zaposlenima z ustreznim strokovnim izpitom. Bančna garancija, ki jo morajo agencije predložiti, se zvišuje s 30 na 100 tisoč evrov. Ponuja tudi možnost dela po principu 80:90:100, kar pomeni, da delo od dela 80 procentov časa dobiva 90 procentov plače in ima za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznanih 100 procentov plačanih prispevkov. Kar verjamemo, da bo starejšim delavcem lahko omogočilo daljše ostajanje v aktivnosti. Zakon je bil na desetih sejah pogajalske skupine v celoti usklajen s socialnimi partnerji in na koncu se iskreno zahvaljujem vsem poslancem za odzivnost v tem nujnem postopku, še posebej pa Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za temeljito preučitev in vse odzive, ki so izboljšali ta zakon. Hvala.

Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in za predstavitev poročila dajem besedo podpredsednici odbora Sandri Gazinkovski, izvolite.

Hvala, predsednica.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 45. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela. Predlog zakona prinaša številne rešitve, ki so pomembne za slovenski trg dela, kar je v dopolnilni obrazložitvi podrobneje predstavil predstavnik predlagatelja. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila bistvene poudarke iz pisnega mnenja, v zvezi z osnutki amandmajev poslanskih skupin koalicije pa je pojasnila, da ti pretežno sledijo mnenju Zakonodajno- pravne službe. Glede amandmaja Poslanske skupine Socialni demokrati k 29. členu pa je izpostavila, da se v zvezi z njim zastavlja vprašanje njegove skladnosti z uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti s 14. členom Ustave, ter dvema odločbama Ustavnega sodišča. Stališče k predlogu zakona so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo. Predstavnica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je posebej izpostavila, da se bo z zakonom omogočilo učinkovito izmenjavo podatkov med zavodom in centri za socialno delo, kar bo zavodu omogočilo, da bo posebej ranljivim skupinam zagotovil učinkovito obravnavo.

Predstavnik Inšpektorata Republike Slovenije za delo je pojasnil, da predloga zakona prinaša pomembne spremembe tudi za inšpektorat predvsem na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma na področju tako imenovanega posojanja delovne sile. Predstavnik Delavske svetovalnice je med drugim opozoril na pasti veljavne ureditve, ki se nanaša na zahtevo po vstopnem znanju slovenskega jezika iz 8.a člena zakona, saj ta še vedno razlikuje med registrirano brezposelnimi osebami na podlagi osebnih okoliščin. V razpravi so sodelovali poslanci in poslanke iz Poslanske skupine Svoboda in Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki so v predlogu zakona izrazili podporo. Pozdravili so predlagano spremembo višanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, razširitev obsega začasnega ali občasnega dela za upokojence in možnost, da bodo starejši delavci lahko v soglasju z delodajalcem opravljali delo s skrajšanim delovnim časom. Posebej so izpostavili še uvedbo strožjih pravil za agencijsko delo ter pomembnost pridobivanja vloge Zavoda za zaposlovanje pri posredovanju študentskega dela, saj bodo študenti preko njega spodbujeni k prehodu v redno zaposlitev. Pojasnili so, da je prav tako pomembna predlagana sprememba, s katero se podaljšuje rok za opravljanje izpita iz znanja slovenskega jezika za državljane tretjih držav. Na koncu so izpostavili še pomen socialnega dialoga, saj je predlog zakona bil usklajen na Ekonomsko socialnem svetu. Članice in člani odbora iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati pri obravnavi predloga zakona niso sodelovali, saj so v skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika napovedali obstrukcijo pri tej točki na seji odbora. Odbor je po zaključeni razpravi v skladu s 128 členom Poslovnika glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Sprejeti amandmaji so vključeni v dopolnjen predlog zakona.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov in Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Zakon, ki ga danes obravnavamo po nujnem postopku je predvsem posledica zavez, danih Evropski komisiji v sklopu načrta za okrevanje in odpornost. Njegov pomemben mejnik je namreč tako imenovani porušitev mostu do upokojitve. Stanja, ko delodajalci z višjo in nižjo stopnjo soglasja delavca ob približevanju delavčeve upokojitvene starosti prekinejo delovno razmerje, brezposelna oseba pa nato do izpolnitve upokojitvenih pogojev prejema nadomestilo za primer brezposelnosti. Ureditev, ki je bila zasnovana za varstvo starejših delavcev pred odpuščanjem, v tem primeru deluje kontraproduktivno in znižuje stopnjo zaposlenosti. Zakon, zato zakon predlaga rešitve, ki na eni strani zapirajo to možnost, na drugi strani pa vzpostavljajo posebne rešitve, ki bodo olajšale delovne pogoje in delovno aktivnost zaposlenim v zadnjih letih pred upokojitvijo in s tem prispevale k ohranitvi njihove zaposlitve ter upokojitve. Tako imenovano čakanje upokojitve na zavodu bi se s tem zakonom bistveno omejilo. Zakon vsebuje tudi mnoge druge rešitve, a med najpomembnejše spadajo višine nadomestil, ki jih delavci prejmejo v primeru izgube zaposlitve.

Socialni demokrati bi si želeli, da bi ta nadomestila za primer, predvsem pa omejitve njihovega najvišjega zneska ustrezno prilagodijo. Tudi z uveljavitvijo tega zakona, bodo po našem iskrenem prepričanju še vedno bistveno prenizka, zlasti za delavce z višjimi prihodki. Zavedati se moramo namreč, da nadomestilo za primer brezposelnosti ni stvar svobodne izbire posameznika. Do njega je upravičen le v primeru, da dela ni izgubil po lastni volji ali krivdi oziroma je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno. Zlasti, ker gre za pravico, za katero vsi zaposleni plačujejo zakonsko obvezne prispevke. Posebej pa opozarjamo, da lahko izguba dela doleti tudi delavce z višjo plačo. Dohodkovni šok je v tem primeru še veliko večji in Socialni demokrati smo prepričani, da je smisel socialne države, da v takih trenutkih nudi oporo vsem, tudi srednjemu razredu. Vztrajamo pa, da je nepravično izbrisati izjemo in znižati najvišji znesek nadomestila slovenskim delavcem, ki prebivajo v tujini, zaposleni pa so pri delodajalcih v tujini, kjer tudi opravljajo delo. Tako imenovani delavci migranti plačujejo zavarovanje za primer brezposelnosti v tujini v višjem znesku, kot je določeno v Sloveniji. Seveda je tudi njihov dohodek praviloma višji od dohodkov za primerna dela, primerljiva dela v Sloveniji.

Ocenjujemo, da ni pravično ukinjati te izjeme, gre namreč za plačilo pravice iz dela v primeru delavcev migrantov, Republika Slovenija od drugih držav prejme celo povračilo teh sredstev, torej Republika Slovenija je v plusu. Zato smo na odboru vložili amandma, ki ga v odločanje predlagamo tudi Državnemu zboru. Z ustrezno dopolnitvijo 29. člena bi zagotovili, da bi se zgornja meja nadomestil za te delavce ohranila pri tisoč 500 750 evrih. To je skladno z našimi napovedmi ob obravnavi zakona, ki ga je vložila skupina volivcev in obžalujemo, da Vlada ni imela posluha za njihov specifični položaj. Za mnoge od njih namreč ne obstaja alternativna ustrezna delovna mesta v Sloveniji. Zato apeliram na vse poslanske skupine, da predlagajo našo, da rešitev našo podprejo.

Hvala.

Hvala lepa.

Doktor Matej Tašner Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica, izvolite.

Najlepša hvala, predsednica.

V preteklosti se je Zakon o urejanju trga dela pogosto spreminjal, na žalost praviloma na slabše, zato me veseli, da je tokrat Vlada tudi nekako pod prisilo sredstev NOOO, se je odločila, da bo ne samo izpolnila tisto, kar je bila zaveza dana Evropski komisiji, se pravi porušiti tako imenovani most do upokojitve, ki je, odvisno od pogleda in vidika, lahko razumljen kot izigravanje naše, naše zakonodaje ali pa naše ureditve ali pa pač kot nek socialni korektiv, in v to novelo zakona vnesla veliko prepotrebnih popravkov, ki po naši oceni predstavljajo velik korak naprej na področju tega, na področju trga dela. Prva in verjetno najpomembnejša stvar je ureditev višine pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost. V letih 2012, 2023, se pravi v času največje gospodarske krize do sedaj v sodobni, v sodobni zgodovini, je tako imenovani Zakon o urejanju javnih financ naredil ogromno škode predvsem najbolj ranljivim skupinam. Vemo, kakšen je bil vpliv na upokojence, je pa tudi pomembno vplival na ljudi, ki so ravno v tistih situacijah ostajali brez službe. Takrat se je namreč ravno nadomestilo za primer brezposelnih, brezposelnosti drastično znižalo in od takrat seveda tudi ostalo na tej ravni. Govorimo o mehanizmu socialne države, ki ljudem, ki po takšnih ali drugačnih okoliščinah izgubijo službo, da imajo neko obdobje, dajmo temu reči, nekega padala oziroma neko neko zaščitno mrežo, ki jim omogoči premostiti svojo osebno situacijo do nove zaposlitve. Zato morajo seveda ti zneski tudi ustrezati dejanskim, ne samo življenjskim stroškom, ampak tudi neki ravni standarda, na katerega je takšna zaposlena oseba bila navajena. Zato močno pozdravljamo v poslanski skupini, da je ministrstvo pripravilo dvig, dvig teh nadomestil. Prav tako je pomembno, so pomembni vidiki zakona, ki naslavljajo vprašanje spodbujanja ohranjanja starejših delavcev in delavk v zaposlitvah, tako da spodbuda za zaposlitev za starejše brezposelne osebe, po kateri bi tudi še eno leto po zaposlitvi ob prejemanju denarnega nadomestila še vedno prejemali 40 odstotkov tega zneska kot nekakšno dodatno spodbudo, da se ponovno aktivirajo, aktivirajo na trgu, na trgu dela. Prav tako želimo izpostaviti in poudariti pomen, ki ga, oziroma pomembno, pomembno določbo, s katero se spreminja ureditev na področju agencijskega dela, verjetno ena najbolj izkoriščenih, dajmo temu reči, legalnih in uradnih oblik zaposlovanja v naši državi, kjer se prepogosto dogajajo zlorabe in s katerimi tako imenovane agencije, seveda na plečih ljudi, ki so pri njih zaposleni, kujejo dobičke. Nadalje je tu še opolnomočenje, dajmo temu reči, Zavoda za zaposlovanje za posredovanje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov, s katerim se skuša nekoliko še dodatno spodbuditi tisto, kar je sicer po naši zakonodaji temeljna naloga zavoda za zaposlovanje. Namreč koncesije, se pravi študentski servisi, so v tej državi prej izjema kot pravilo po zakonu, v praksi, dejansko stanje pa je seveda ravno obratno, imamo monopol koncesionarjev in javna služba, se pravi Zavod za zaposlovanje tega dela ne uspe opravljati zaradi nekonkurenčnosti. Tako da upamo, da bo ta manjša sprememba nek prvi korak k temu, da se tudi ta del posredovanja dela nekoliko bolj demokratizira. Seveda je v zakonu še veliko drugih rešitev, ki so pomembne in jih, jih podpiramo. Tako da v celoti menimo, da je ministrstvo za delo skupaj z Vlado in koalicijo naredilo pomemben korak. Ni se osredotočilo zgolj na tisto, kar so bile zaveze Evropski komisiji, ampak je šlo v temeljito prenovo. Zakona o urejanju trga dela, s katerim po naši oceni se za naše delavke in delavce v tej državi stvari spreminjajo na boljše.

Hvala lepa. Doktor Anže Logar bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, izvolite.

Hvala, predsednica.

Zdaj danes obravnavamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju dela, ki ga je Vlada predložila po nujnem postopku. Gre za zakon, ki se dotika nekaterih ključnih vprašanj socialne prihodnosti naše države, od položaja brezposelnih, aktivacije starejših do pogojev za delovanje agencije za zaposlovanje in sistema javnih del. Zakon je poln nedorečenosti, nedoslednosti in neusklajenosti celo znotraj Vlade. Zakonodajno-pravna služba na primer opozarja, da je zakonski predlog pripravljen neustrezno in na način, ki zmanjšuje pravno varnost in preglednost pravnega reda. Naj navedem samo nekaj argumentov v podkrepitev tega. Predlog zakona spremlja drug zakon, spreminja drug zakon kar v prehodnih določbah. Čeprav ne gre za določila uskladitvene narave. Pa še v tem primeru bi moral predlagatelj zakona pripraviti novele teh zakonov. Gre za pravno lomastenje, ki drastično zmanjšuje pravno varnost in preglednost pravnega reda za povprečnega državljana, kar je sicer ustavna norma v 2. členu Ustave Republike Slovenije. Ali pa obrazložitve nekaterih predlaganih sprememb in dopolnitev so pomanjkljive ali jih celo ni. V nekaterih obrazložitvah je le dobesedno povzeto predlagano besedilo člena oziroma odstavka. Takšno pravno malomarnost redko vidimo v zakonodajnem procesu. Zaradi nujnega postopka, kot vemo, zakon je v Državni zbor prišel 17. 6., o njem na plenarnem zasedanju odločamo že 20. 6. zatorej zaradi nujnega postopka sprejemanja zakonodajnega predloga ne bo mogoča širša razprava, ki bi te nepreglednosti in napake razčistila. Posledično so vprašljive zakonske rešitve, saj nepravilnosti, na katere opozarja Zakonodajno-pravna služba, ne bodo v celoti odpravljene. Predlog med drugim naslavlja dvig denarnega nadomestila za brezposelnost. Medtem ko razumemo socialni vidik tega ukrepa, pa se moramo vprašati o njegovem učinku posebej v obdobju polne zaposlenosti, ki mu verjetno sledi obdobje gospodarskega ohlajanja. Temeljno vodilo poslancev stranke Demokrati je spodbujanje aktivnosti, ne pasivnosti. Višja nadomestila sama po sebi ne bodo rešila problema strukturne brezposelnosti, prej bodo zmanjšala motivacijo za iskanje nove zaposlitve in podaljšala obdobje odvisnosti od socialnih transferjev, kar je v nasprotju z načelom, da se mora delo izplačati. V našem programu zagovarjamo, da naj vsak, ki prejema socialno pomoč, vrača skupnosti v obliki javnih del. Vlada s tem predlogom odpira tako imenovane fiskalne škarje, na eni strani povečuje trajne obveznosti države, ne da bi pojasnila, kako jih bomo dolgoročno financirali. V času relativno visoke gospodarske aktivnosti in nizke brezposelnosti, ko bi morali poskrbeti za krepitev dolgoročne vzdržnosti preko oblikovanja dodatnih rezerv za krizna obdobja in strukturno reformirati trg dela za prihodnje krize, ta Vlada vodi izrazito prociklično politiko s katastrofalnimi posledicami v primeru nastopa gospodarske krize.

Že na Kolegiju predsednice Državnega zbora sem opozoril, da sprejemanje zakonov praktično čez noč prinaša nedomišljene rešitve, slabo pripravljena zakonodaja pa vnaša dodatno nepreglednost v že tako zbirokratiziran sistem. Poleg tega zakonu v pomembnem delu nasprotuje minister za finance. Ki se verjetno zaveda posledic, ki jih bodo rešitve iz tega zakona pomenile za javno blagajno. Zaradi vsega naštetega poslanci stranke demokrati takšnega zakona ne moremo podpreti. Hvala.