Spoštovani, pričenjam 16. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Članice in člane komisije, lepo pozdravljam, pa tudi vabljene prav tako!

Jaz se opravičujem, da smo dvakrat podaljšali začetek seje. Obvestilo smo dobili, da so zastoji na dolenjski avtocesti in glede na to, da od tam prihaja večina vabljenih, sem se pač za to odločil. Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti magistrica Meira Hot in Aleksander Reberšek. Kot nadomestni člani pa na seji sodelujejo: Andrej Poglajen, ki nadomešča Zorana Mojškerca, Anja Bah Žibert, ki nadomešča Alenko Helbl, Franci Kepa, ki nadomešča Antona Šturbeja. To je to. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Zagotavljanje ustavne pravice do varnosti, stopnjevanje romskega nasilja ter neodzivnost države oziroma Vlade Republike Slovenije.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem. Preden preidemo na obravnavo 1. točke dnevnega reda Vas seznanjam, da smo prejeli tudi na obstrukcijo. Dveh poslanskih skupin, in sicer Poslanske skupine Svoboda in Poslanske skupine Levica.

Bom prebral obrazložitev: "Člani Poslanskih skupin Svoboda in Levica obsojamo vsakršno nasilje in poudarjamo, da moramo kot družba do nasilja imeti ničelno stopnjo tolerance. Tudi nedavni incident, ko je bil na družabnem dogodku v Ribnici napaden župan, je vreden najostrejše obsodbe. Po drugi strani pa opozarjamo, da je neprimerno, da se tovrstni incidenti vedno znova zlorabijo z namenom dodatnega zaostrovanja protiromske retorike in za spodbujanje nestrpnosti in sovraštva proti romski skupnosti kot taki z namenom nabiranja političnih točk. Pripisovanje krivde celotni skupnosti za incidente, ki jih zagrešijo posamezniki je neprimerno in tudi nekonstruktivno saj v ničemer ne prispeva k dejanskemu reševanju izzivov tako romske skupnosti kot izzivov prebivalk in prebivalcev, ki s to skupnostjo sobivajo.

V Poslanskih skupinah Svoboda in Levica zagovarjamo odgovorno in nediskriminatorno obravnavo teh vprašanj, saj ravnanja posameznikov ne smejo voditi v stigmatizacijo celotne romske skupnosti. Seveda morajo nasilneži za svoja dejanja odgovarjati, a so za ukrepanje v takih primerih pristojni temu namenjeni organi in institucije, ki sledijo predpisanim postopkom. Po incidentu v Ribnici je policija ravnala hitro in izsledila storilce praktično takoj. Tudi sicer je policija že pred enim letom poostrila nadzor in povečala število razpoložljivih pripadnikov policije v tej regiji. Da lahko take incidente preprečimo v prihodnje, potrebujemo v prvi vrsti dialog, predvsem pa sistematičen in dolgoročen pristop ter zakonodajne rešitve, ki to urejajo kar se da celovito. Slovenija sodi med najbolj varne države na svetu in naloga Vlade je, da vsi prebivalci in prebivalke v državi tako tudi sami čutijo. Vlada doktorja Roberta Goloba je že sprejela več pomembnih zakonodajnih ukrepov, sprejeti sta noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih ter Zakona o starševskem varstvu in drugih prejemkih. Sprejet je Zakon o financiranju občin, Zakon o romski skupnosti v postopku medresorskega usklajevanja. Zakon o vrtcih in Zakon o osnovni šoli sta že v zakonodajnem postopku. Glede na navedeno v Poslanski skupini Svoboda in Levica pri obravnavi na razpravi na 16. nujni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ne bosta sodelovali in glasovali." Podpisani, Poslanska skupina Svoboda in Levica.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAGOTAVLJANJE USTAVNE PRAVICE DO VARNOSTI STOPNJEVANJA ROMSKEGA NASILJA TER NEODZIVNOST DRŽAVE OZIROMA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Na sejo so bili vabljeni: doktor Robert Golob, predsednik Vlade, magister Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, doktor Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ana Komac, vršilka dolžnosti direktorice Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Urad predsednice republike, Varuh človekovih pravic, magister Damjan Petrič, Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Igor Juršič, direktor Policijske uprave Novo mesto, doktor Katarina Bergant, generalna državna tožilka Republike Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije. Janez Kerin, župan Mestne občine Krško, magister Gregor Macedoni, župan občine, Mestne občine Novo mesto. Jože Simončič, župan občine Šentjernej; Ivan Molan, župan občine Brežice, Bogdan Palovšnik, podžupan Občine Brežice in predsednik komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice. Iztok Kosec, član komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj, Gregor Košir, župan občine Kočevje, Martina Legan Janžekovič, županja občine Metlika. Samo Pogorelc, župan občine Ribnica, magistrica Polona Kambič, županja občine Semič, Jože Kapler, župan občine Škocjan, Mateja Polhe, županja občine Trebnje, doktor Peter Verlič, župan občine Grosuplje, Fredi Žibert, predsednik krajevne skupnosti Velika Dolina in občinski svetnik, Skupnost centrov za socialno delo, Marina Novak Rabzelj, direktorica Centra za socialno delo Posavje, magistrica Irena Kralj, direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, Darko Rudaš, predsednik Združenja Forum romskih svetnikov, Jožef Horvat - Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, Marjan Hudorovič, romski svetnik občine Kočevje, Zveza Romov za Dolenjsko, vaška skupnost Mihovica, Aleš Trbanc, občinski svetnik v občini Šentjernej, Silvo Mesojedec, predsednik regijske iniciative za reševanje romske problematike, in Janez Virc.

Dodatno smo vabili še Matjaža Domna, predstavnika ljudske iniciative, Andraža Rumpreta, predstavnika podjetnikov, magistrico Marijo Martinčič Bauman, občinsko svetnico občine Šentjernej, in magistra Tomislava Omejeca, direktorja Policijske uprave Ljubljana.

Od vabljenih so se opravičili: doktor Robert Golob, predsednik vlade, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, magistrica Irena Kralj, direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, doktorica Katarina Bergant, generalna državna tožilka Republike Slovenije, Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj, Marina Novak Rabzelj, direktorica Centra za socialno delo Posavje, Skupnost centrov za socialno delo in Samo Pogorelc, župan občine Ribnica z obvestilom, da bo njegovo lokalno skupnost zastopal župan Občine Šentjernej Jože Simončič.

S sklicem seje ste prejeli gradivo z dne 17. 6. 2025, po sklicu seje pa ste prejeli še predlog sklepov komisije z dne 18. 6. 2025, predlog sklepov Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke z dne 18. 6. 2025 in sklepe Občinskega sveta Občine Ribnica.

Zdaj pričenjamo z obravnavo te točke in dovolite mi, da bom najprej v uvodu sam predstavil nekaj izhodišč. Zdaj v tem mandatu smo se na komisiji in tudi na nekaterih drugih odborih Državnega zbora večkrat srečevali in obravnavali probleme, povezanimi z dejanji, ki jih povzročajo nekateri posamezniki ali nekatere družine, ki so pripadniki romske skupnosti.

Gradiva je v Državnem zboru na to temo veliko. Tukaj smo naredili en tak manjši izbor in smo vam tudi posredovali. Zdaj, Komisija za peticije je v tem mandatu imela dve seji, in sicer eno glede varnostne situacije v občini Šentjernej, drugo pa v primeru hude poškodbe dečka na osnovni šoli Velika dolina v Brežicah. V tem drugem primeru so koalicijske stranke sejo obstruirale, sklepe pa na korespondenčni seji zavrnile. Tudi ko smo sklicali prvo sejo, sklepi niso bili sprejeti. Koalicija, kot vidimo, ni pokazala kakšne posebne volje po sprejemanju sklepov ali odločitev, s katerimi bi se začelo urejati čedalje bolj nevzdržne razmere v okoljih jugovzhodne Slovenije. Bila je proti vsem predlogom, proti predlogom županov in Komisije za peticije, sama pa kljub obljubi, da bo do konca leta 2023 predlagala rešitve, v ena in pol leta ni predlagala nič, incidenti in kazniva dejanja pa se praktično dnevno dogajajo, govorimo s področja varnosti in teh stvari, ne. Nadaljuje se permisivni pristop oblasti, organov pregona, tožilstva, sodstva, javnih služb, centrov za socialno delo, uradov za delo, šol. In če na kazniva dejanja ali pa kršitve zakonodaje ni ustreznega odziva, to se pravi obsodbe in kazni se kazniva dejanja in povzročitelje kaznivih dejanj neposredno podpira. Daje se jim veljavo in pogum, s tem pa se podpira nadaljevanje kršenja človekovih pravic večinskemu prebivalstvu, sosedom in seveda prizadetim Romom. Napad na nosilce oblasti in organe javnega reda in miru se ni zgodil prvič. Policija ravna previdno, kot da so tisti policisti ali policaji, ki so resno ukrepali, bili podvrženi notranjim inšpekcijskim nadzorom in ukrepom. Zdaj ustava napeljuje v 65. členu na sprejem posebnega zakona za romsko skupnost. Zakon imamo. Je pa sprejetih še precej več zakonov, ki urejajo to področje in ki to ustavno pravico implementira. Nikjer pa ni ničesar, kar bi obvezovalo romsko skupnost ali tiste, ki so zadolženi za izvajanje zakonov, recimo upravne enote, centrov za socialno delo, šole, urade za delo, inšpekcije. Kajti vsi na tak ali drugačen način se umaknejo in umijejo roke celo tam, kjer imajo za to pristojnosti. Ugotavljamo lahko, da se zaščita in pravice romske skupnosti izvajajo. Problem pa je, da se ne izvaja zaščita ostalih prebivalcev v zadostni meri. Imamo zapisane v zakonih posebne pravice Romov, nikjer pa ni napisanih posebnih obveznosti Romov. Poseben problem predstavljajo postopki procesiranja romskih delikventov, kajti postopki tečejo počasi, kazniva dejanja se pogosto prekvalificirajo oziroma omilijo. Ukrepov je malo in so blagi. Občutek, da se ne bo nič zgodilo, pa raste. Pri večinskem prebivalstvu, zato marsikaj ne prijavijo in to velja tudi za nekatere skupine Romov, zato si tisti, ki izvajajo nasilje, upajo in privoščijo čedalje več. Zdaj, meni je žal, da je tako nizka udeležba županov na tej seji. Vsi se soočajo z velikimi problemi. Prav tako pa mi je žal, da ni prisotna generalna državna tožilka doktor Katarina Bergant, ki bi lahko pojasnila probleme pri procesiranju številnih kaznivih dejanj. Izogibanje sejam, ne pojasnila ravnanj ne bodo pripomogla k reševanju težkih situacij za posameznike ali cela naselja, ki se soočajo z verbalnimi pritiski, fizičnim nasiljem, krajami in tako naprej. Zdaj, v skrajnem primeru se bo lahko v določenih primerih zgodilo, da bodo starši izpisovali otroke iz šol v šolskem okolišu, ki je podvržen tem, takim dejanjem določenih skupin Romov, to poudarjam. In jih bodo prepisovali ali pa prešolali v šole, v bolj varna okolja, kjer težav s temi nasilji, z romskim nasiljem in nasilnim delom Romov ni. Posledice bodo lahko hujše, prišlo bo lahko tudi zapiranje kakšnih podružnic, šol in še česa. Tako da bodo okolja posebej prizadeta. Eden od problemov je tudi ta, da je zdaj vsi tisti, ki živimo v teh okoljih, to opazimo, da je v delu romske skupnosti, ki sicer ni praviloma zaposlena, izredno visok tudi osebni standard kar zadeva vozni park, elektronsko opremo, določene stvari. In glede na to, da si to lahko privoščijo edino iz socialnih prispevkov je to pravzaprav nekako izstopajoče. Zdaj na drugi strani imamo družine, kjer imata recimo dva redno zaposlena, imata dva ali tri otroke si tako visokega standarda iz plač in socialnih prispevkov, ki jih lahko dobite, ne morejo privoščiti. Zdaj, kar zadeva recimo te obiske državnih funkcionarjev po tem, po teh romskih naseljih. Zdaj, praviloma so najavljene, najavljeni obiski. Takrat se lokacije pripravijo na te stvari. Zdaj to niso ne najavljeni obiski. Zdaj, tisti, ki bi prihadil nenajavljeno, bi situacijo lahko videli v marsikaterem delu tudi drugačno. To velja tako recimo za obiske ministra ali pa tudi obiske predsednice republike ali kateregakoli drugega funkcionarja. Zdaj, eden od problemov je tudi, to so tudi ti obiski ministra Poklukarja, ki jih je opravil po nekaterih občinah, po terenu, recimo bil je v Ribnici, bil v Kočevju, bil je tudi na dolenjski strani, zdaj povsod tam, je povedal, da imajo stvari pod nadzorom, da zadeve niso kritične. To je pokril tudi s statistiko. Dejstvo pa je, da že prijavljena kazniva dejanja po vseh kriterijih naraščajo po vseh kriterijih. Še več pa je dejanj, ki se enostavno ne prijavljajo. Tudi kar zadeva kraje, ker se to na nek način ne ureja oziroma se od teh ljudi ne izterja. Zdaj, ob tem bi spomnil še na to, da tudi na neodzivnost predstavnikov institucionalnega dela romske skupnosti, to je Zveza Romov Slovenije, tudi romski svetnik imate, ker se recimo ob takih ekscesnih dejanjih posameznikov, romskih posameznikov ali pa posameznih skupin Romov ne odzivajo in teh dejanj javno ne obsodijo. To je, jaz mislim, da v tem delu bi morali tudi tisti, ki so predstavniki romske skupnosti morali na nek način odreagirati in dati spodbudo. Zdaj je pa to tiho in stvari tečejo naprej. Zdaj, v gradivu smo vam pripravili tudi precej sklepov, tako jih je, smo predlagali sklepe v okviru komisije. Dodatne sklepe je dala tudi Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. V gradivu imate tudi sklepe občine Ribnica, ki jih lahko mogoče tudi pripnemo za sklepe, o katerih bomo glasovali. In pa seveda tudi je gradivo, ki ga je posredovala civilna iniciativa z naborom vrste ukrepov. Jaz mislim, da je to vredno razmisleka. In Komisija za peticije ali pa tudi kakšen drug odbor Državnega zbora, to se pravi Odbor za notranje zadeve ali pa Odbor za delo, družino, socialne zadeve bi morali o tem v Državnem zboru razpravljati. Seveda pa predvsem je teža na del izvršne veje oblasti, to se pravi na delu ministrstev, inšpekcij, tožilstva in pa policije. In tu bi morala biti pravzaprav enaka obravnava za vseh. Zdaj predlagam, da če ima kdo kakršnekoli pripombe ali dopolnitve teh sklepov, da jih dopolni, bomo potem ubesedili, bomo probali to povezati preden bomo šli na glasovanje? Zdaj kvalificirani predlagatelji so poslanci, tako da, če boste imeli pripombe ali pa dopolnitve, povejte, bomo to pogledali in probali dodati. Zdaj, kar zadeva pa razpravo pa razprave ne bom omejeval, tako da vsak, ki bo dobil besedo, lahko pove pač tisto, kar misli, da je, da mora povedati tako da ne bo tu kakšnih blokad ali pa časovnih omejitev. Računam pa na razsodnost prisotnih in razpravljavcev, da spisek dobrin.

Zdaj najprej po spisku dobi besedo Ministrstvo za notranje zadeve. Državna sekretarka Helga Dobrin, izvolite, imate besedo.

Spoštovani, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj v mojem imenu!

Ministrstvo za notranje zadeve si ves čas prizadeva in podpira policijo, da aktivno deluje na območjih, kjer sobivajo več etnične skupnosti in kjer so prepoznani večji indikatorji tveganja. Aktivnosti policije so usmerjene tako v preventivno delovanje kot tudi pa v aktivno preiskovanje kaznivih dejanj. Kaj vse policija dela, da zagotavlja varnost, bodo konkretneje v nadaljevanju pojasnili predstavniki policije.

Izpostavila bi še, da Ministrstvo za notranje zadeve trenutno tudi koordinira vladno delovno skupino za reševanje romske problematike. Delovna skupina se je do sedaj sestala 11-krat, kot je bilo že večkrat tudi pojasnjeno in tudi medijsko izpostavljeno, smo delo razdelili na integracijski del in pa varnostni del.

Kar se tiče integracijskega dela, so določeni zakoni, ki ste jih navedli, že vloženi v zakonodajni postopek, Sprejet pa je bil tudi že Zakon o financiranju občin, ki sedaj nalaga poročanje Uradu za narodnosti glede namembe, namenske porabe sredstev. Urad za narodnosti je tudi strokovni in administrativni temelj te skupine, zaenkrat pa je osnovna naloga te skupine pravzaprav spremljanje nacionalnega programa ukrepov za Rome. Dejansko pa ta program spremlja urad, ki ima za to tudi potrebne službe, skupina pa potem obravnava poročilo urada. Delovna skupina tako ni namenjena reševanju posameznih konkretnih primerov, ampak iskanju sistemskih rešitev in v ta namen smo spodbudili pristojne resorje, da so pripravili tudi zakonske rešitve na področju šolstva, sociale, zaposlovanja. Več o tem bodo povedali tudi predstavnikov resorjev sami.

Na varnostnem delu pa se določene sistemske spremembe še pripravljajo, tako na našem ministrstvu v okviru Zakona o javnem redu in miru, zlasti pa je pomembno za povečanje učinkovitosti so spremembe s področja Ministrstva za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje je v proceduro že vložilo tako imenovani sodniški trojček. Potem zakon o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Potrebne so spremembe. Napovedujejo tudi spremembe pri Zakonu o prekrških, Zakonu o kazenskem postopku in pa Kazenskem zakoniku. Tako da spremembe, so nekatere že vložene, nekatere se pripravljajo, je pa pri tem vsekakor potrebno z vidika povedati, da sta vidika varnosti in integracije neločljivo med sabo povezana. V pušči, ki si jo tudi v mednarodnem merilu postavljamo za zgled, so pred več kot 60 leti zgradili vrtec in pričeli z integracijo, ki vodi tako v šolanje, zaposlovanje in pa vse ostale aktivnosti in imajo za to tudi varnostno stabilno okolje. Kjer pa to ni bilo storjeno ali pa je bilo to storjeno šele v zadnjem obdobju, pa enakega učinka ni mogoče pričakovati čez noč.

Toliko za enkrat, hvala.

Hvala lepa.

Zdaj, po moje bi bilo dobro, če dam kar besedo predstavnikom policije po vrsti.

Najprej Mirko Nunić.

Izvolite.

Ja, hvala lepa.

Pozdravljeni v imenu generalne policijske uprave!

Kot rečeno, policija z akcijskim načrtom za vzdrževanje javnega reda in miru na območju z večetnično skupnostjo že vrsto let izvaja določene aktivnosti, ki so usmerjene v zagotavljanje varnosti lokalnemu prebivalstvu in ljudem. V ta namen opravljamo različne preventivne in represivne aktivnosti, tudi usposabljamo policiste, da zagotavljamo nekako učinkovite intervencije in policiste približamo tej tematiki. V ta namen smo tudi okrepili delo na teh območjih, tako da lahko povem, da v tem trenutku na območjih, ki so varnostno bolj obremenjena, so policisti v civilu, policisti v uniformi, določene specializirane enote, policisti konjeniki, seveda pa načelniki policijskih postaj, območnih policijskih postaj skrbijo tudi za konstantno sodelovanje z lokalno skupnostjo in posredovanje informacij iz policije v lokalno skupnost in obratno.

V ta namen želim izpostaviti tudi, da delujejo posebni policisti, tako imenovani romski policisti, ki nam nudijo pomoč pri vzpostavitvi kontakta in dialoga na omenjenih varnostno obremenjenih območjih. Kazalniki o sami stopnji varnosti seveda so stvar debate in zavedanja vsakega določenega občana. Trenutno ta območja, ki ste jih, ki so izpostavljena, so v rednem stiku tako policijskih uprav, kakor policijskih postaj, Generalna policijska uprava pa skrbi za čim boljšo poenotenje in kadrovsko pomoč na teh območjih.

Za zaključek bi mogoče izpostavil, da določeni ekscesi, ki so se zgodili, so jih policisti obravnavali z vso resnostjo in tudi dejanja preiskali, kar pomeni, da bomo na tem območju še naprej striktno prisotni in število policistov, ki je že zdaj zelo veliko, se ne bo zmanjševalo.

Zaenkrat, hvala.

Hvala lepa.

Magister Tomislav Omejec, jaz bi dal Policijska uprava Ljubljana, želite besedo?

/ izključen mikrofon/ / nerazumljivo/

/ vklop mikrofona/ Kot je predstavnik policije, kolega Nunić, povedal, lahko samo majčkeno konkretiziram kaj vse v ozadju ti mehanizmi pomenijo. Od Krim obveščevalne dejavnosti, analitike, se pravi ciljno usmerjenega dela, usmerjanja tako civilnih policistov kot pripadnikov uniformirane policije, posebne policijske enote. Vse to, kar je angažirano za to, da upravljamo s povečanimi ali spremenjenimi varnostnimi tveganji na vseh varovanih območjih, ne samo na območjih z večetnično skupnostjo, je plod sistemskega pristopa in vse te stvari intenzivno komuniciramo tudi v lokalni skupnosti, ker za zagotavljanje javne varnosti v lokalni skupnosti ni odgovorna ali edina odgovorna policija, temveč celotna lokalna skupnost, predvsem zaradi upoštevanja vseh specifik, ki so prisotna v vseh naseljih, predvsem pa tam, kjer je več kulturna skupnost

Seveda, če bodo kakšna dodatna vprašanja, z veseljem pokomentiramo, ker razumemo take razprave kot priložnost, da lahko odgovorimo na konkretna vprašanja, na konkretne izzive. Kar se pa preiskav tiče, pa seveda moramo skrbeti za interes preiskave in kaj bolj konkretno težko komentiram.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospod Andrej Zbašnik(?), izvolite, imate besedo.

(?)ANDREJ ZBAŠNIK (?): Hvala za besedo.

Glede na to, da je bilo povedano naše delovanje na državni ravni, na regionalni ravni ne bi imel trenutno kaj za dodati, konkretne stvari pa res težko povem, ne.

Hvala lepa za enkrat.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo namestniku oziroma namestniku Varuha človekovih pravic Mihi Horvatu.

Izvolite.

Hvala.

Zdaj, tudi jaz moram v bistvu predvsem ponoviti, no, kar je varuh že večkrat povedal ob podobnih priložnostih. Seveda, v prvi vrsti velja, da varuh nima pristojnosti do fizičnih oseb, ampak vseeno, seveda, v taki situaciji, kot je bila tudi ta nedavna s fizičnim napadom na ribniškega župana, naj ponovim naše stališče, da seveda obsojamo vse oblike nasilja in da je treba imeti do nasilja tudi ničelno toleranco. Jasno je tudi seveda, da varuh ni organ, ki bi lahko preprečeval ali pa preganjal napade na premoženje in ali ljudi, velja pa seveda v tej zvezi spomniti zlasti na pravico iz 34. člena Ustave in pa, bom rekel, pozitivne obveznosti, ki so države, pozitivne obveznosti države, ki so nanjo vezane.

V tej zvezi je bilo prepoznati oziroma razbrati iz medijev, da je policija že reagirala, da je bila napadalcem tudi že odvzeta prostost in da so, če razpolagamo z najbolj znanimi informacijami, po sklepu sodišča zdaj tudi že v priporu oziroma v hišnem priporu. Torej, vsaj v tem okviru oziroma do te točke je videti, da je država v tem konkretnem primeru te svoje pozitivne obveznosti, ki jim jih, ki jo nalaga Ustava, tudi izpolnila. Sicer pa na malo bolj, bom rekel, splošni ravni samo še ob tej priložnosti tudi ponovim stališče, ki ga ponavljamo že približno deset let, se pravi v času različnih vlad. In sicer, da seveda, kot je bilo tudi pravzaprav prej že rečeno, zagotavljanje posebnega varstva romski skupnosti oziroma njenim pripadnikom ne gre enačiti z varstvom pred odgovornostjo za protipravno ravnanje. Običajne navade romske skupnosti pač ne opravičujejo nezakonitih ravnanj. In v bistvu te posebne pravice, ki jih 65. člen daje romski skupnosti se v ničemer ne nanašajo na opustitev odkrivanja ali pregona njihovih kaznivih dejanj oziroma prekrškov. Z drugimi besedami, tudi na kazensko pravnem področju moramo biti vsi enaki pred zakonom.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa bi dal besedo Janezu Kerinu, županu občine Krško.

Izvolite.