Gospe in gospodje, lepo pozdravljeni.

Pričenjam 4. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da sem do zdaj prejel eno opravičilo in sicer bo odsotna poslanska Suzana Lep Šimenko. Kot nadomestni člani pa na seji odbora sodelujejo: Igor Peček namesto poslanke Andreje Zabret iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, poslanka Tina Heferle namesto poslanca Edvarda Pauliča, tudi iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca ter poslanec Predrag Baković namesto poslanca Matjaža Hana iz Poslanske skupine Socialnih demokratov. To je za enkrat, kar se tiče pooblasti.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INŠTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE, V OBDOBJU JANUAR 2019 - JUNIJ 2020.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli besedilo predloga, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Obveščam vas, da odbor predlog deklaracije obravnava kot matično delovno telo na podlagi 2. odstavka 154g. člena Poslovnika Državnega zbora. Na današnji seji bomo pozornost namenili predvsem tistim delom predloga deklaracije, za katerih obravnavo je odbor vsebinsko oziroma delovno pristojen. Če sem bolj konkretnem predlagam, da razpravljamo predvsem v tistem delu dokumenta od preambule, pa do vključno 37. Strani. Svoje mnenje k predloženi deklaraciji bo odbor posredoval pristojnemu odboru, to je Odbor za zadeve Evropske unije.

K obravnavi te točke so bili vabljeni predstavniki vlade in posebej predstavniki Ministrstva za finance in Ministrstva za zunanje zadeve.

Obveščam vas, da do tega trenutka amandmaji, ki bi bili v pristojni odbora, niso bili predlagani.

Za dodatno obrazložitev predloga deklaracije, prosim predstavnika vlade, kdo želi najprej besedo sprašujem?

Gospod David Brozina, generalni direktor Direktorata za zadeve Evropske unije, z Ministrstva za zunanje zadeve.

Imate besedo, izvolite.

Dober dan gospod predsedujoči, dober dan vsem poslankam in poslancem.

Z Ministrstva za zunanje zadeve pri tej deklaraciji po navadi naredimo generalni uvod, da povemo zakaj gre pri tem dokumentu. Seveda vsebinske zadeve bo pa predstavilo Ministrstvo za finance.

Deklaracija, ki je pred vami opredeljuje delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije v naslednjem letu in pol. Če bi na kratko nekako povedal je, da za vsak zakonodajni akt, ki se obravnava v Sloveniji, seveda vlada pripravi stališče Slovenije, to stališče je tudi zagovarjano v Državnem zboru, še posebno za Odboru za zadeve Evropske unije. Ta deklaracija pa daje tiste glavne smernice za eno leto in pol delovanja naših predstavnikov v Bruslju, tudi za tista področja, ko morda ni nekega specifičnega zakonodajnega akta pred nami s stališči Slovenije. Gre torej za neko generalno napotilo vsem našim predstavnikom za stališča. To deklaracijo Vlada pripravlja v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom v zadevah o Evropski uniji. In Državni zbor nato na podlagi 110. člena svojega poslovnika sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije in seveda tudi o prednostnih nalogah v naslednjem 18-mesečnem obdobju. To deklaracijo smo pripravili tokrat že 12. Veste, Slovenija bo letos praznovala 15-letnico članstva. In temeljni namen je, da s tem gradivom prispevamo k bolj preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v Bruslju. Poleg seveda izpolnjevanja normativnih določb, ki sem jih že omenil, želi Vlada v tem gradivu predstaviti tudi dosjeje po zakonodajnih aktih, ki se bodo v tem prihodnem obdobju obravnavali, predvsem v svetu, kjer Vlada Slovenije zastopa Slovenijo, in seveda tudi navesti usmeritve, ki jih bomo zagovarjali. Ob tem želi seveda Vlada seznaniti tudi širšo javnost o odprtih vprašanjih, s katerimi se srečujeta Evropska unija in Slovenija kot država članica. Gradivo je bilo pripravljeno z vsemi resorji, ministrstvi in vladnimi službami in upošteva najprej delovni program komisije za naslednje leto, za leto 2019, ki ga je tudi prejšnji teden predstavila komisarka Violeta Bulc na Odboru za Evropsko unijo. Upošteva 18-mesečni program tria, ki je začel delo v tem januarju, države so Romunija, sledi Finska, nato še Hrvaška. Upošteva tudi rimsko izjavo voditeljev držav članic, ki je bila sprejeta marca 2017. In na ta način smo seveda v najkrajšem možnem obdobju ob tem, ko so bili ti trije dokumenti na voljo, pripravili tudi to gradivo. Gradivo, boste videli, je sestavljeno najprej iz predloga deklaracije tega splošnega dela v začetku, kjer so ključne politične usmeritve Slovenije, potem so prednostne naloge za delo v svetu, kjer so podrobneje predstavljene horizontalne in seveda sektorske prednostne naloge, v vašem primeru za področje financ. In v samem predlogu deklaracije smo še posebej izpostavili naslednje prioritete področja: najprej priprava na evropske volitve 2019 in seveda institucionalne spremembe, ki bodo sledile; razprava o prihodnosti Evropske unije in posvetovanje z državljani, predvsem do vrha, ki bo v romunskem mestu Sibiu 9. maja, ko bojo predsedniki vlad držav članic sprejeli deklaracijo o prihodnosti Evropske unije; pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, tako imenovan Brexit, za katerega še zdaj točno ne vemo, kako se bo končal; priprava večletnega okvirja za Evropsko unijo za po letu 2020, gre za 7-letni proračun, za katerega pogajanja tečejo in se bojo intenzivirala ravno sedaj z namenom, tako je Evropski svet sklenil, da bi do končnega govora prišlo v oktobru letošnjega leta; vse priprave na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije leta 2021, v drugi polovici; in področje varnosti Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo, trajnostna skrb za okolje, socialna razsežnost prihodne Evropske unije in krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču. Tako da nekaterim nalogam iz obdobja prejšnje deklaracije se bomo posvečali tudi seveda v naslednjem obdobju. Nepričakovani dogodki zadnjega leta pa narekujejo tudi prednostno obravnavo na področjih, kjer so nujne prilagoditve Evropske unije na spreminjajoče se razmere. Tako da toliko za uvod, spoštovani poslanci. Zdaj bi pa prosil Ministrstvo za finance za naprej(?).

Hvala.

Hvala za uvodno pojasnitev.

Besedo dajem državnemu sekretarju z Ministrstva za finance, gospodu Metodu Dragonji.

Izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Na področju financ so v deklaraciji posebej izpostavljena sledeča področja: 1. je strategija EU 2020 in evropski semester; 2. naložbeni načrt za Evropo in novi program Invest EU; 3. poglabljanje ekonomske in monetarne unije; 4. finančne storitve, prost pretok kapitala, bančna in kapitalska unija; pod 5, področje obdavčevanja; 6, letni proračun EU; 7, državne pomoči; in 8, carinska unija. To se sicer deloma nanaša tudi na delovno področje Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru.

Če najprej izpostavimo prva 3 področja, ki sta ne samo z vidika javnih financ, ampak tudi z vidika vodenja ekonomske politike države najbolj pomembna, je med najpomembnejšimi vsakoletnimi ponavljajočimi se dejavnosti Evropske unije vsekakor evropski semester. To je vsakoletni cikel usklajevanja politik Evropske unije, ki je del strategije Evropske unije 2020. V okviru evropskega semestra države članice uskladijo svoje politike s cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU. Skupne glavne prioritete se nadaljujejo tudi v tem obdobju, in sicer na področju spodbujanja naložb, zagotavljanja stabilnih javnih financ ter izvajanju strukturnih reform. Slovenija bo v evropskem semestru še naprej dejavno sodelovala v procesu s tem, da se bo pravočasno odzivala na ocene in poročila, ki jih bo komisija pripravila za Slovenijo. Slovenija bo naprej pripravljala nacionalni reformni program in program stabilnosti po rokovniku, ki ga določa evropski semester, ter Evropski komisiji posredovala osnutek proračunskega načrta v mesecu novembru. Prav tako bomo proučili projekta, vsa prejeta priporočila s strani komisije, jih smiselno upoštevali in vključevali v našo ekonomsko politiko in predvsem tudi v vsakoletni državni proračun. Nadaljevali bomo s prizadevanji za uresničevanje strukturnih izboljšav za zagotavljanje dolgoročne javnofinančne stabilnosti v prihodnjih letih.

Druga velika tema, ki je predmet te deklaracije in program Evropske unije, je naložbeni načrt za Evropo in novi program Invest EU. Ta naložbeni načrt, ki je do sedaj v veljavi, to je tako zvani Junckerjev naložbeni načrt oziroma EFSI, je presegel svoj prvotni naložbeni cilj v višini 315 milijard evrov. Tako da sta glede na uspeh Evropski svet in Evropski parlament že v letu 2017 odobrila podaljšanje njegovega trajanja in povečanje obsega jamstev, da bi do konca leta 2020 spodbudili za 500 milijard evrov naložb. Zaradi uspešnosti tega naložbenega načrta je Evropska komisija junija 2018 predlagala nov program, imenovan Invest EU. Ta program združuje 14 obstoječih programov v enega in bo nadaljeval uspešen model naložbenega načrta in naložbenih aktivnosti v Evropi, ki temelji na povezovanju javnih in zasebnih naložb, ter še naprej spodbujal ustvarjanje novih delovnih mest, inovacije in naložbe. Novi program bodo sestavljali sklad Invest EU, vozlišče za naložbe Invest EU in portal Invest EU, podobno kot so to 3 glavne komponente v sedanjem programu Junckerjevega sklada. Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU in pozdravlja združitev obstoječih programov v enega, saj bo s tem zagotovljena enotna proračunska garancija za več programov, ki bo bolj pregledna, ne bo več tako velike razdrobljenosti in prikrivljanja in prišlo bo do poenostavitev v procesih zagotavljanja tega inštrumenta in na koncu tudi do večje stroškovne učinkovitosti. Vendar pa pred potrditvijo tega predloga Slovenija pričakuje dodatna pojasnila Evropske komisije glede vloge nacionalnih razvojnih bank ter vloge Evropske investicijske banke. Ravno tako bo potrebno podrobneje razjasniti postopek izvedbe oziroma odobritve koriščenja sredstev sklada Invest EU, predvsem z vidika velikosti projektov, ki bodo upravičeni do neposrednega financiranja oziroma do zavarovalnih instrumentov in pri postopkih odobravanja sofinanciranja manjših projektov, ki naj bi se združevali v večje sklope.

Razjasniti je potrebno v uredbi predlaganja možnosti odstopanja od pravil, zlasti pri sklepanju individualnih sporazumov s posamezno državo članico.

Pričakujemo, da ne bo prihajalo do ugodnejše obravnave velikih držav in finančnih institucij in da ne bo prihajalo do izrivanja nacionalnih razvojnih bank, kot je na primer naša SID banka.

Potrebno je podrobneje opredeliti pogoje za kriterije, za članstvo v posameznih odborih oziroma organih upravljanja Invest EU.

Glede poglabljanja ekonomske in monetarne unije je to tretje področje, ki je posebej izpostavljeno v deklaraciji in se nanaša na to celotno problematiko.

Razprava o tej temi se še odvija in poteka že od začetka leta 2015, ko je bilo objavljeno poročilo petih predsednikov o dokončanju Evropske monetarne unije.

Voditelji držav članic evroobmočja v razširjeni sestavi, so na vrhu v juniju 2018 določili prioritetna področja dela in jih nadgradili s podrobnejšimi usmeritvami na zasedanj v decembru.

Na tej osnovi se bodo v letu 2019 nadaljevala razprave zlasti o časovnem načrtu za dokončanje bančne unije, reformi evropskega mehanizma za stabilnost ter instrumentih za konvergenco in konkurenčnost v ekonomski in monetarni uniji.

Evropski mehanizem za stabilnost bo zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje, okrepljena bo njegova vloga pri programih finančnih pomoči, pregledneje pa bo oblikovani kriteriji z dostop preventivnih finančnih inštrumentov.

Izboljšan bo tudi obstoječi okvir za spodbujanje vzdržnosti dolga držav članic.

V ta namen se bodo v letu 2019 pričele priprave predloga sprememb pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

Glede dokončanja bančne unije v sklopu poglobitve ekonomske in monetarne unije Slovenija ostaja zavezana časovnici začrtani na vrhu evrskega območja iz decembra 2017, ki je bila nazadnje dopolnjena v decembru lansko leto.

Dokončanje bančne unije naj temelji na implementaciji nadgrajenih ukrepov iz že dogovorjenega načrta iz junija 2016 ter upoštevanje znižanje tveganj v bančnem sistemu EU, na podlagi česar bo možno sprejeti politične odločitve v zvezi z vzpostavitvijo evropske shem za jamstvo vlog in potrebno se bo še posebej usklajevati glede datuma uvedbe skupnega varovala za enotni reševalni sklad.

Reforma Evropskega mehanizma za stabilnost podpira ohranitev medvladnega pristopa ter ohranitev načela soglasja držav članic pri odobritvah posameznih izplačil finančne pomoči iz programa evropskega mehanizma za stabilnost.

Ravno tako podpira podrobnejšo opredelitev pogojev dostopa do instrumentov pomoči, ki naj bodo prilagojeni namenu in značilnostim instrumenta. V razpravi o potencialni krepitvi vloge mehanizma pri analizi vzdržnosti dolga držav članic bo potrebno najti bolj uravnotežene rešitve, ki bodo upoštevale pravne institucionalne pristojnosti Evropske komisije na področju ekonomskega upravljanja ter legitimen interes vlog evropskega mehanizma za stabilnost, da na ustrezen način izvaja oceno tveganja potencialnim posojilodajalcem z namenom, ad se zaščitijo sredstva delničark evropskega mehanizma za stabilnost, ki so države članice evroobmočja.

Slovenija podpira oblikovanje novega instrumenta EMS, ki bo zagotavljal skupno varovalo za enotni reševalni sklad in nadomestil instrument direktne dokapitalizacije.

Odločitev o morebitni predčasni uvedbi tega mehanizma naj bo sprejeta na podlagi ocene znižanja tveganj v bančnem sektorju.

V razpravi o uporabi teh sredstev za zagotavljanje likvidnosti, bo Slovenija izhajala iz stališča, da to ne sme posegati v likvidnostno pomoč, ki jo zagotavlja Evropska centralna banka, nacionalne banke, ali enotni sklad za reševanje.

Glede instrumentov za konvergenco in konkurenčnost Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi evropske stabilizacijske funkcije za naložbe. Pričakovati je namreč, da bo uvedba fiskalnega instrumenta za delitev tveganja kot del strukturne ekonomske in monetarne unije prispevala k makroekonomski stabilnost držav članic, vseh članic evropskega mehanizma za stabilnost.

Ob tem poudarjamo, da mora komisija natančno pojasniti kakšna bodo bremena posameznih držav članic, kako so predvidena vplačila, ter kakšna bo obravnava teh transakcij z vidika evropskih statističnih pravil.

Kar se tiče finančnih storitev in prostega pretoka kapitala je to tudi ena od najpomembnejših prioritet na področju finančnih storitev.

Podpirali bomo sistemsko zagotavljanje finančne stabilnost z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih inštitucij.

V tem okviru se bodo nadaljevale obravnave predlogov za nadaljnji razvoj bančne unije ob hkratni uveljavitvi vseh že sprejetih ukrepov postopne vzpostavitve unije kapitalski trgov ter vzpostavitev evropskega sistema zajamčenih vlog.

Na ravni EU je tako v obravnavi vrsta zakonodajnih predlogov na področju pokojninskih produktov, investicijskih podjetij in skladov, clearinga in izvedenih finančnih inštrumentov evropskih nadzornih organov, trajnostnih zelenih naložb, množičnega financiranja zagonskih sredstev za mala in srednja podjetja ter zakritje izgub za nedonosne izpostavljenosti.

Slovenija načeloma podpira nadaljnje ukrepe na ravni Evropske unije, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj v javnih financah pri reševanju finančnih inštitucij ter uveljavitev vseh že sprejetih ukrepov in nadaljnji razvoj bančne unije.

Slovenija bo kot zagovornica bolj povezanega območja evra še naprej podpirala uveljavitev vseh že sprejetih ukrepov in nadaljnji razvoj bančne unije, kot je bilo omenjeno in s tem podpirala poglabljanje ekonomske in monetarne unije. V okviru vzpostavitve unije kapitalskih trgov si bomo prizadevali,da bodo tudi manjši oziroma manj razviti kapitalski trgi lahko doprinesli k ustvarjanju več možnosti za vlagatelje ter k vzpostavljanju prožnejšega finančnega sistema.

Posebna pozornost bo še naprej namenjena varstvu vlagateljev.

Na področju obdavčevanja tudi ta s točke našega delovanja sodi med najpomembnejši vidik delovanja Evropske unije predvsem zaradi zagotavljanja transparentnosti na področju obdavčevanja, s čimer so povezani ukrepi proti goljufijam in davčnim utajam ter pravičnejša obdavčitev podjetij.

Med napovedanimi novimi zakonodajnimi predlogi za leto 2019 bo posebej pomemben predlog, po katerem bi se pri pripravi zakonodaje na ravni unije tudi na področju obdavčevanja postopno prešlo na glasovanje s kvalificirano večino - sedaj je potrebno soglasje.

Ker zakonodajne spremembe na davčnem področju na ravni Evropske unije praviloma neposredno vplivajo na davčne prihranke držav članic je Slovenija previdna pri razmišljanjih o glasovanju s kvalificirano večino na davčnem področju.

Nadaljevale se bodo razprave na številnih dosjejih, kot na primer skupna konsolidirana osnova za davek o dohodku pravnih oseb, davek na finančne transakcije ter skupni sistem obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic.

Evropska komisija je v skladu z akcijskim načrtom za DDV že v letu 2017 pripravila ter predložila v obravnavanje dosje, ki vključuje ukrepe za izboljšanje pogojev v zvezi z DDV za podjetja v EU, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem, vključno s poenotenjem pravil glede stopenj DDV, ki se uporabljajo za spletne publikacije in njihove tiskane in druge fizične različice in kratkoročne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV, ukrepe za okrepitev upravnega sodelovanja na področju DDV in zakonodajni sveženj DDV za vzpostavitev dokončnega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu obdavčitve v namembni državi članici.

Evropska komisija je v letu 2018 skladno z napovedmi predložila še predlog za nadaljnje poenostavitve za mala, srednja in mikro podjetja. Predlog glede reforme stopenj davka na dodano vrednost in predlog uvedbe podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema za obdavčenje trgovine med državami članicami.

Na teh dosjejih se bo v naslednjem obdobju nadaljevala intenzivna razprava in usklajevanja.

Slovenija podpira ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter tiste, ki pripomorejo k večji preglednosti, saj čezmejne davčne goljufije in utaje zahtevajo ukrepanje na vseh ravneh, tako v okviru EU, državah članicah in na mednarodni ravni.

Po drugi strani je Slovenija zadržana glede do sedaj obravnavanega predloga direktive sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek o dohodku upravnih oseb zlasti kar zahteva konsolidacijo in previdna glede zahtevnosti njenega izvajanja, zlasti v majhnih gospodarstvih. Prav tako bomo skrbno spremljali razprave, ki so vezane na potencialne davčne prihodke iz teh naslovov in so v Sloveniji manjši od predvidenih. Slovenija podpira sprejem vseh predlaganih zakonskih aktov v okviru digitalnega DDV paketa.

V okviru rednega vsakoletnega dela na področju letnega proračuna EU si bo Slovenija še naprej prizadevala za realističen obseg proračuna in plačevanja v proračun EU, skladno z dejanskimi potrebami po plačilih, spoštovanje proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanje zgornjih meja večletnega finančnega okvira.

Na podlagi izkušenj in izhajajoč iz kriznih dogajanj v preteklih letih, si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za iskanje ustreznih rešitev za odzivanje na predvidene okoliščine in pa v teh primerih pripravljena podpreti uporabo izvenproračunskih skladov.

Na področju državnih pomoči si Slovenija naprej prizadeva dejavno sodelovati v delovnih skupinah komisije, ki obravnavajo zakonodajne podlage s področja državnih pomoči in v delovni skupini držav članic za modernizacijo okvira državnih pomoči.

Prizadevamo si za čim jasnejša in enotna pravila, ki jih bo mogoče učinkovito izvajati v praksi.

Poudarek z naše strani bo na skladnosti pravil državnih pomoči in pravil, ki urejajo dostop do sredstev proračuna EU v naslednjem finančnem obdobju po letu 2021, zlasti sredstev kohezijske politike, da bi se omogočila učinkovita uporaba teh sredstev v kombinaciji z nacionalnimi sredstvi držav članic.

In na koncu naj omenim še področje carinske unije, to je še eno horizontalno področje, ki se nanaša tudi na pristojnost odbora za gospodarstvo.

V obravnavi je kar nekaj dosjejev, dva sta na področju carinskega zakonika in sicer prvi na področju elektronske obdelave podatkov ter drugi na področju odprave nekaterih tehničnih napak in prilagoditev carinskega zakonika. Aktualen je tudi doseg glede uvoza kulturnih dobrin, glede vzpostavitve programa Carina ter glede vzpostavitve instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, v okviru sklada za integrirano upravljanje meja. Slovenija podpira sprejem vseh predlaganih zakonskih aktov v okviru carinske / nerazumljivo/.

Spoštovani poslanke in poslanci, ta, bi rekel, program deklaracije iz teh osmih področij, ki so bili predstavljeni, je obsežen, je vsebinsko zahteven in bomo na osnovi pripravljenih izhodišč pozorni prisluhnili tudi predlogom in pripombam, ki jih boste posredovali člani tega delovnega telesa. Hvala lepa.

Hvala gospod državni sekretar.

Na ta način smo tudi končali z dopolnilnimi obrazložitvami predloga deklaracije, zdaj pa odpiram razpravo. Kdo želi besedo? Zdaj, precej dolgo časa ste oklevali, zdaj se je pa kar vsulo, pa gremo po vrsti.

Najprej je poslanec Jožef Horvat, potem je poslanec, gospod Mesec, pa poslanec, se pravi Primož Siter, prosim? Dobro, drugi je na vrsti poslanec Primož Siter, tretji poslanec Luka Mesec in za njim še poslanec Jani Ivanuša.

Kolega Horvat izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospod državni sekretar, sodelavci, sodelavkami, lepo vas pozdravljam.

Gre seveda za izjemno pomemben dokument za naslednje 18 mesečno obdobje, pomemben za Evropsko unijo, torej, pomemben tudi za Slovenijo. Je nekaj predpostavk, mi ne vemo, kaj se bo zgodilo z Brexitom - če bo Brexit, ne vemo kakšen bo – morda bo pa Brexit doživel sam svoj »exit«.

Se strinjam z vami, gospod predsednik, ko ste omenili, katera so področja, ki so prioritetna področja za razpravo na našem odboru in jaz se bom najprej dotaknil, seveda večletnega finančnega okvirja 2021 – 2027. Na Odboru za finance so finančne zadeve »najinteresantnejše«.

Jaz verjamem, da se Vlada zaveda, da mora vložiti maksimalne napore. Morda jih je že do zdaj, pa nisem prepričan, da bi dejansko Slovenija iz tega večletnega finančnega okvirja, večletnega finančnega proračuna iztržili kar največ. Nas v Novi Sloveniji skrbi, da se znatno zmanjšujejo sredstva za razvoj podeželja – mislim, da za okrog 15 %. Seveda Slovenija ni samo podeželje, je pa Slovenija tudi podeželje. In če iščemo kje je zeleni svet, potem je to na podeželju, ne na asfaltnih območjih velikih slovenskih mest.

Tako da, upam, da bodo naši pogajalci tukaj uspešni, kar zadeva razvoj podeželje, kar zadeva skupne kmetijske politike, predvsem pa seveda, kar zadeva kohezijsko politiko. Jaz upam, da bomo, zdaj v ciljni ravnini, iz aktualnega, iz tekočega obdobja, iz tekočega večletnega finančnega okvirja počrpali vsa kohezijska sredstva do zadnjega evra, tako kot smo bili uspešni v preteklem večletnem finančnem okvirju, ko smo na predlog Odbora za zadeve Evropske unije, to je bilo že davno, v času Vlade Alenke Bratušek, zahteva od Vlade, da kvartarno poroča Odboru za zadeve Evropske unije, kako in kaj gre črpanje evropskih kohezijskih sredstev.

Tukaj imam takoj eno vprašanje, gospod državni sekretar, kako bo šel operativni program izvajanja evropske kohezijske politike v naslednjem večletnem finančnem obdobju, se pravi, 2021 – 2027? Ali bo ostala zahodna kohezijska regija? Bo ostala vzhodna kohezijska regija? In kaj je najpomembnejše? Ali bo vsaka kohezijska regija zase imela svoj operativni program? Ko sta se obe kohezijski regiji vzpostavljali, smo na Odboru za zadeve Evropske unije, spet v času Vlade Alenke Bratušek, sprejeli sklep, se pravi, parlamentarci so sprejeli sklep, da se za vsako kohezijsko regijo posebej pripravi operativni program izvajanja kohezijske politike. Bili smo preslišani.

Tukaj moramo biti zelo pozorni. Ne gre za to, da bi katero od regij favorizirali, ampak če imamo 2 kohezijski regiji, imamo z razlogom in zaradi tega je logično, da imamo tudi 2 operativna programa.

Kar zadeva Slovenije in njenega članstva v makroregijah, če smem tako reči. Mi smo člani kar 3 makroregij od 4, za katere obstajajo strategije, to je Podonavska, Jadransko-jonska in Alpska. Mislim, da kot je povedal državni sekretar, da bo Vlada upoštevala priporočila tega odbora, tako sem razumel, jaz bi tukaj priporočal, predlagal Vladi – ne rabimo nekega sklepa sprejemati, mislim, da se s tem vsi strinjamo – da Vlada pripravi poročila, kaj nam je do danes prineslo članstvo v teh 3 makroregijah? Kaj konkretno? Včasih je slaba volja in dajemo primer nekih dobrih praks, drugih držav, kako pridejo do denarnih sredstev, zato ker so, na primer, v Podonavski regiji, mi pa kot da tega ne znamo ali pa nimamo informacij.

Jaz se bom seveda osredotočil na, ker mi je nekako to najbližje, dolgoročni proračun. Se pravi, večletni finančni okvir za obdobje 2021 – 2027. Že maja lansko leto, ja, maja lansko leto je komisija predlagala nek pragmatičen kot sama imenuje in sodoben dolgoročni proračun za obdobje 2021 – 2027. S tem ponuja kot pravi komisija, pravi odgovor na aktualne razmere. Seveda gre za proračun za EU 2027(?).

Tu je zdaj že nekako(?), prvo vprašanje, ki si ga najbrž vsi postavljamo – kaj pa, če se Brexit ne bo zgodil? Najbrž Vlada ima kakšne odgovore na to vprašanje. Danes pravzaprav niti ni jasno, če se Brexit ne bo zgodil, kaj se bo potem zgodilo v naslednjem mandatu z britanskimi poslanci oziroma z volitvami v Evropski parlament v Združenem kraljestvu? Ampak to zdaj ni pomembno.

Zdaj smo tukaj pri deklaraciji, ki jo obravnavamo. Res je, to sem še hotel uvodoma povedati, to je deklaracija. To ni zakon. Tako da mi zelo težko, na nek način, analiziramo, kaj pa je Vlada realizirala v prejšnjem, 18 mesečnem območju, pa se je zavezala v deklaraciji? In zdaj, če naredimo inventuro, ali je vse to, kar se je Vlada zavezala in je parlament sprejel, je to vse realizirano ali pa so kakšni odkloni?

Te primerjave nikoli, najbrž nikoli nihče ne naredi, ampak pustimo zdaj to. Poglejmo zdaj v prihodnost, naslednji 18 mesecev. Zdaj, mi bi seveda, v Evropi pričakujemo, da bi ta proračun, 7 letni, zagotavljal večjo varnost, večjo stabilnost v nestabilnem svetu in v času, ko se bo zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, naš proračun precej zmanjšal.

Predlog, ki ga je predstavila komisija se na navedene odzive, se odziva in sicer kot že rečeno, z manjšimi odhodki in seveda tudi z novimi dodatnimi sredstvi. Financiranje za nove in bistvene prioritete unije se bo ohranilo ali okrepilo, kar neizogibno pomeni nekatere reze na drugih področjih. Ker so izzivi tako veliki, je čas, da ravnamo odgovorno in ta predlog večletnega finančnega okvirja, predlog proračuna, je tako hkrati ciljno usmerjen in tudi realističen.

Jaz bi želel tukaj oceno slovenske vlade, kako ocenjuje ta predolg, lani maja objavljenega večletnega finančnega okvira.

Zdaj, da bi lahko financirali no ve in nujne prioritete, bo treba povečati sedanje ravni financiranja, današnje naložbe v področja, kot so raziskave in inovacije – to posebej podčrtujem, ker je za nas izjemno pomembno – raziskave in inovacije, mladi, digitalno gospodarstvo, upravljanje meja, varnost in obramba, bodo prispevale k blaginji, trajnosti in varnosti v prihodnje. Na primer sredstva Programa Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote, se bodo podvojila.

Takoj me to zanima, kako bo to znala slovenska vlada izkoristiti za naše državljane? Mi smo Evropa. In ko govorimo o digitalnemu gospodarstvu, jaz seveda zdaj še ne poznam rebalansa proračuna za leto 2019, ki je danes bil na vladi sprejet. Upam, da se vlada zaveda, da imamo enotni digitalni trg in upam, da se vlada zaveda, kar že nekaj let pravzaprav govorim, da kdor ne bo digitalen, tistega ne bo, ga preprosto ne bo.

Hkrati mi ocenjujemo kot pozitivno, da je komisija kritično preučila, kje je pa mogoče privarčevati in izboljšati učinkovitost. Tako Evropska unija kot tudi država Slovenija ni na vseh področjih optimalna in ni na vseh področjih dovolj učinkovita. Komisija predlaga, da se v odziv na nove razmere v uniji s 27 članicami, nekoliko znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko o kateri sem že govoril in kohezijsko politiko in sicer vsako za 5 %. Kako se bo tu Slovenija, slovenska vlada pri pogajanjih postavila za to, ali bo to pristala ali bo imela argumente pri pogajanjih, da do tega ne bo prišlo? In kako dejansko mi funkcioniramo znotraj prijateljev kohezije?

Torej ti dve politiki bosta pa posodobljeni, tako da se bodo lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete.

Ko govorimo o konkurenčnosti in enotnem trgu, enotni trg je gotovo eden največjih dosežkov Evropske unije. Znotraj tega enotnega trga je poseben poudarek tudi sodelovalnemu gospodarstvu, pa me zanima kakšne rešitve tu pripravlja slovenska vlada? In še – počasi zaključujem. Glede na to, da je maja lani komisija na Slovenijo naslovila dve priporočili, za lansko in letošnje leto. V prvem priporočilu komisija Slovenijo poziva, da izboljša strukturo javnih financ, tako da zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javno-finančnih odhodkov v letu 2019, ne bo presegla 3, 1 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0, 65 % BDP, kar že mi dolgo govorimo in komisija tudi ponovno poziva k strukturnim reformam. Slovenijo poziva k strukturnim reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in na področju pokojninskega sistema. In zdaj v tem kontekstu pa komisija v večletnem finančnem okviru, ima zagotovljena… ima novi program za podporo reformam, ki se bo s skupnim proračunom v višini 25 milijard evrov, zagotavljal finančno in tehnično podporo vsem državam članicam za izvajanje prednostnih reform. Torej imamo denar, 25 milijard seveda ne samo za Slovenijo, za EU 27, zakaj ne bi ta denar tudi Slovenija izkoristila, za tisto, kar dejansko že leta in leta dobivamo spodbude s strani Evropske unije – strukturne reforme.

10. TRASK: (ŠPE) – 16.45

(nadaljevanje) Toliko za enkrat, zadnjič pa kot je bilo že omenjeno, ko je komisarka iz Republike Slovenije predstavljala program dela komisije za letošnje leto, sem na njo naslovil apel, ker vem, da je nosilka akcijskega programa Vojaške mobilnosti, za katerega je na razpolago 6, 2 milijarde evrov. Ti evri so… ta denar je na razpolago, če bo sprejeto tako kot je zdaj predlagano, tako v naslednjem letu, v letu 2020 in da seveda ne bo šlo samo za vojaško mobilnost, da bo možna tudi ta dvojna uporabnost, »dual use«, kar pomeni v glavnem za civilne namene. Gre seveda za izgradnjo logističnih infrastrukturnih objektov, mogoče nekega lobističnega haba v Sloveniji, kar bi bilo – posebej izpostavljam, zelo koristno za državljanke in državljane te države.

Torej veliko priložnosti, veliko možnosti, veliko prioritet, ne nazadnje tudi veliko denarja. Zdaj, s samo deklaracijo vem, da jo bo Državni zbor sprejel, ne bomo dosegli nič, potrebno bo zagristi, zavihati rokave in iti v Bruselj se trdo pogajati za blaginjo Slovenk in Slovencev.

Hvala lepa.

Hvala gospod poslanec.

Jaz predlagam, da glede na to, da gre za dokument, ki je deklarativne narave, opravimo najprej razpravo, potem pa bi predstavniki vlade odgovorili na tisto, kar je v razpravi izpostavljeno. Predvsem pa se poslancu Horvatu tudi zahvaljujem za to, da je poudaril, da gre za deklaracijo, da gre torej za dokument, ki je izredno obsežen, predvsem pa gre za dokument, ki kaže na podlagi tistega, kar je zlasti v finančnem delu napisano, da gre tudi za zadeve, ki so se že znotraj inštitucije Evropske unije začele odvijati leta 2016 in 2017, pa še vedno trajajo in če samo omenim primer obdavčevanja in zlasti tiste odločitve oziroma predloga odločitve, da se preide iz soglasja na kvalificirano večino pri glasovanju, bodo zadeve verjetno še trajale onkraj konca obdobja, za katero velja tale deklaracija.

Tako da zdaj in naslednji razpravljavec je na vrsti poslanec Primož Siter.

Prosim.

Hvala lepa spoštovani predsednik, kolegice in kolegi.

Zdaj ta dokument, ne glede na to, da je deklarativne narave, je mene spomnil… zdaj boste tisti, z vsem spoštovanjem, ki… upam, da ne bom predrzen, ki ste starejšega letnika, se boste spomnili – pa ne zdaj s prstom kazati, kolega na druge, se boste spomnili, pred časom je v Nemčiji, predvsem na nemškem glasbenem trgu bila znana ena zadeva, ki se ji je reklo Hit parade. Ena kompilacija največjih hitov, ki so jo določili malo poslušalci, malo uredništva in je potem krojila usodo glasbeni sceni naslednje leto in bila »bestseller« in vsi so lepo zaslužili na njej in bili zadovoljni. Narejena je bila zelo premišljeno in pri tej deklaraciji pa vidim jaz diametralno nasprotje. V njo gremo zelo nepremišljeno, zelo nekritično, zelo ad hoc, zelo na »horuk«, v eno kompilacijo največjih evropskih hitov, ki jih bomo morali poslušati tudi v Sloveniji.

Jaz nisem zaznal nobene analize, ocene stanja, ki bi postavila podlago za implementacijo vsega, na kar cilja ta deklaracija. Nobene ocene stanja, nobene ocene tveganj. Ena kompilacija, stvari, ki so več ali manj nekritični copy paste evropskih smernic.

Jaz bi se dotaknil enega od teh hitov in tudi gospodu sekretarju postavil eno vprašanje, pa bi upal, da dobim neko razčiščenje. Reforma evropskega mehanizma za stabilnost, zelo nekritični pristop. Reforma mehanizma, ki bo vključeval neko skupno varovalo za enotni reševalni sklad in bo razpolagal z novimi inštrumenti za državno pomoč, kar zopet deklarativno zveni zelo lepo, ampak lahko razumemo kot nek recept za eno novo, nov korak v nedemokratičnost ali pa neučinkovitost reševanja problema javnih financ. In v Evropi imamo že zgodovino, to nam je poznano že iz prejšnje, iz zadnje krize evrskega območja.

3 točke bi tukaj izpostavil. Mehanizem bo imel po reformi močnejšo vlogo pri oblikovanju, pri pogajanjih, pri nadzoru nad programih finančnih pomoči, ki bodo podeljene članicam, odločanje o uporabi skupnega varovala za enotni reševalni sklad pa bo prepuščeno soglasju direktorjev tega sklada. Potem 2., za podeljevanje inštrumentov za pomoč državam bo pogojeval z naknadnimi strukturnimi reformami in varčevalnimi ukrepi. Zopet se vrnem na našo zgodovino… / nerazumljivo/ katerih učinke smo spoznali že v zadnji krizi. In zdaj 3. točka, ki bo tudi se zaključila z vprašanjem in bom prosil za odgovor nanj, pa je predhodno pogojevanje in dodeljevanje finančne pomoči, citiram: »Temeljno načelo, da se lahko finančna pomoč podeli le državam, v katerih dolg je vzdržen in katerih poplačilo je zagotovljeno.« Zdaj prevedeno v nek preprost jezik to pomeni, da bo torej pomoč dodeljena zgolj državam, ki pomoči ne potrebujejo. In moje vprašanje je, kaj točno to pomeni, oziroma razložite mi, če prav razumem. Toliko za zdaj.

Hvala.

Hvala, gospod poslanec.

Naslednji ima razpravo poslanec Luka Mesec.

Prosim.

Ja, hvala za besedo in lep pozdrav.

Zdaj v bistvu jaz bom podobne stvari tematiziral, kot jih je Primož, namreč vprašanje nekritične podpore evropski monetarni uniji… / nerazumljivo/ in drugim mehanizmom v tej deklaraciji, kjer je Slovenija v bistvu pač zavzela popolnoma nekritično stališče in to 10 let po krizi zelo težko sprejmemo kot neko smernico, ki bi lahko enostavno podprli. Zakaj? Če pogledamo, kako se je reševala prejšnja kriza v Evropi, ali pa če se ozremo nazaj v zadnje desetletje, bomo težko v svetu našli še kakšno regijo, ki je ekonomsko imela toliko slab »performance« in se politično toliko lomila, kot se je lomila Evropa v zadnjem desetletju. Razlog za to je pa, če se navežem na Primoža, nek hit, ki se mu reče »Chacun sa merde«, pa ga bom zdaj razložil z anekdoto. Leta 2008 so številne države po svetu začele reševati krizo. V Ameriki sta Hank Paulson in Ben Bernanke dobesedno čez noč poskušala preko kongresa spraviti zakone, ki so jima omogočili, da sta v reševanje finančnega sektorja investirala bilijarde dolarjev. Na Kitajskem so dela 2008 pod vodstvom takratnega predsednika Hu Jintao sprejeli, mislim da, celo največji javnofinančni investicijski plan v zgodovini, ki je šel tako, iz tisoč kilometrov hitre železnice so se odločili, da bodo v 5 letih prišli na 11 tisoč kilometrov hitrih železnic. V vmesnem času so seveda postali svetovna velesila v izgradnji hitrih vlakov. Odločili so se, da bodo zgradili tisoč 500 novih kliničnih centrov in tako naprej. Med letoma 2008 in 2014 so na Kitajskem porabili več betona, kot so ga ZDA v celem 20. stoletju. To sta bila recimo 2 primera, kako so reševali krizo drugod po svetu.

Kaj pa je naredila Evropa? V Evropi je bila pobuda leta 2008, ki jo je dal predvsem Sarkozy in pa takratni britanski premier Gordon Brown, podprl je tudi, mislim da, Berlusconi, in sicer so pozvali evropske voditelje ob začetku krize. In ko so gledali, kaj se dogaja drugod po svetu, da bi tudi v Evropi pač zagnali nek resen investicijski načrt in predvsem skupen dogovor o reševanju finančne krize, za katero so trdili, da ni ne francoska, ne nemška, ne ciprska, ne grška, ne slovenska, ampak je pač kriza transatlantskih evrofinanc, transatlantskih financ, kar je tudi bila. Zato so pozvali k sestanku v Parizu in so se sestali, ni pa prišla Angela Merkel. In ko jo je Sarkozy poklical in jo vprašal, zakaj ne pride, mu je odgovorila, tako je potem on povzel novinarjem, ker je rekla: »Chacun sa merde«, kar v prostem prevodu pomeni, vsak naj počisti svoje sranje. In ko jo je Christine Lagarde kasneje vprašala: »Ampak, če to ni ne vaša kriza ne naša kriza, ampak je skupna kriza, zakaj ne rešujemo skupaj in kako bodo to krizo prebrodile male države?« In je pač Angela Merkel ponovila svoje stališče, povedala, da je to ne zanima, da bo Nemčija svojo krizo rešila, ostali naj se pa znajdejo. In takrat se je začelo. Najprej je bila na udaru Madžarska, ki je morala 2008 zaprositi IMF za posojilo. IMF je obravnaval posojilo kot, kako bi rekel, dobrohotno pomoč. Na Madžarskem je seveda takratni predsednik vlade Orban to bral malo drugače in je tudi dobil pospešek pri vodenju nedemokratičnih reform, ki so se kasneje v desetletju poglobile. Potem so se spotaknile baltske države. Latvija je takole čez noč zgubila 20 % BDP, prebivalstvo se je izselilo, vlada je pa šla v drastične varčevalne ukrepe. In nazadnje smo videli tako krizo povsod po južni Evropi. Grčija se ni izkobacala iz krize do danes. Ciper se je takrat skoraj potopil. V Sloveniji, se dobro spomnimo, je skoraj prišla trojka. Danes imamo skoraj, če se ne motim, 32 milijard javnega dolga. Italija ni zrasla že 20 let. Danes ima približno tak BDP, kot ga je imela leta 1999. Zakaj vse to govorim? Zaradi tega, ker so vsi nastavki, da bomo videli še eno tako epizodo v Evropi, pač v tej deklaraciji in Slovenija jih podpira.

V Levici sicer pozdravljamo, da se zdaj gradi neke skupne inštitucije, ki naj bi krizo reševale. Recimo ASM je taka inštitucija. Se pravi logika in smisel evropskega mehanizma za stabilnost je, da ne bodo več države tiste, ki bodo reševale naslednjo krizo, ampak jo bo reševal pač nek skupni sklad, ki bo dokapitaliziral banke. Ampak če pogledamo, kaj je vsebina tega skupnega sklada oziroma kakšne pogoje bo dajal, pa takoj vidimo naslednje stvari, da izhaja iz temeljnega načela, da se finančna pomoč lahko podeli le državam, katerih dolg je vzdržen in katerih poplačilo je zagotovljeno. Ampak to, kar je že Primož prej rekel, mi rabimo tak sklad točno za tiste države, ki se ne morejo same soočiti s težavami, s problemi, ki jih imajo. Dalje, o tem, ali neka država lahko dobi pomoč ali ne, bo odločal pač nek svet direktorjev, ki bo verjetno sledil diktatu Evropske komisije, ki je bil v zadnjem desetletju, kot vemo, varčevalni. Se pravi pogoj, da dobiš pomoč, je, da izvedeš te in te varčevalne ukrepe, ki jim potem v NSi in po navadi na vladnih inštitucijah rečejo, strukturne reforme. Tudi to bo stalo. Videli bomo še eno krizo, kjer bomo varčevali, namesto da bi naredili pač tisto, kar so delale vse pametne države na tem svetu leta 2008 in so se pobrale iz krize praktično v 1 letu. Evropa se že desetletje pobira. In danes se vsi jezite tukaj nad populisti in ne vem kaj. Pa poglejte Italijo. A mislite, da sta se Salvini in, pomagajte mi, Luigi Di Maio pač pojavila kar tako? Pojavila sta se v državi, ki zaradi evroobmočja ni zrasla že 20 let. Ta država ima leta 2018, 2019 enak BDP, kot ga je imela leta 1999. In potem beremo v stališču Slovenije glede Evropske monetarne unije, da je krepitev IMU, se pravi Evropske monetarne unije, bistvena za spodbujanje konvergence, odpornosti in rasti v uniji. Kako lahko to temu pritrdite, mislim, nekako z resnim obrazom? Pač, če je kaj zadnje desetletje pokazalo oziroma vse od nastanka evroobmočja, je, da je, A, spodbujal divergenco, razlika med razvitimi in manj razvitimi regijami v Evropi je danes bistveno večja kot je bila kadarkoli, drugič: da je zmanjševal odpornost držav na krizo, nobena država na svetu ni imela takih težav z reševanjem krize kot so jih imele evropske države, posebej tiste v Evro območju, pač, stvari so jasne, seveda pač, imele so centralno banko, ki jih ni hotela financirat in da bi reševale banke, so se morale zadolževati na finančnih trgih, torej pri bankah in so banke naredile obvod, kjer so pač skozi krizo obogatele, svoje dolgove pa obesile v javne dolgove držav - Slovenija ima 32 milijard dolga in tretjič, ki je zavirala rast oziroma še vedno zavira rast številnih držav po Evropi.

Tako da, kar bi jaz pričakoval kot nek minimum slovenske Vlade v obravnavi te deklaracije je, da pač pridete vsaj s približno nekim analitičnim in kritičnim stališčem, ki vsebuje in upošteva lekcije zadnjega desetletja. Tako ste pa v bistvu samo obkljukali vse, kar je Evropska komisija predlagala, čeprav ohranja vse elemente napak, ki so bile izvršene zadnjih 10 let in s tem si kopljemo recept še za eno krizo, ki bo pa tudi verjetno zadnja kriza Evropske unije.