8. redna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

15. 5. 2019
podatki objavljeni: 15. 5. 2019

Transkript

Jaz vas vse lepo še enkrat pozdravljam na 8. redni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Opravičilo za to manjšo zamudo, ker je bila dvorana zasedena. Obveščam vas, da se današnje seje ne more udeležiti poslanka Nataša Sukič - Poslanska skupina Levica, dobil sem pa tudi obvestilo glede nadomeščanja in sicer, poslanko Mašo Kociper na 8. redni seji nadomešča poslanec Franc Kramar – Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. K dnevnemu redu nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda, zaradi tega je dnevni red seje določen tako, kot ste ga prejeli s sklicem seje. Preidemo torej lahko na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSEBNEM IMENU, SKRAJŠANI POSTOPEK, 528-VIII, ki ga je Državnemu zboru predložila v obravnavo Vlada. Kot gradivo ste dodatno prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. maja letos in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, z dne 30. maja letos. K tej točki so bili povabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, pozdravljam državno sekretarko, gospo Melito Šinkovec z sodelavci, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavniki Državnega sveta. V poslovniškem roku, torej do 24. maja letos, pa so amandmaje vložile: amandma k 1. členu – Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke in amandmaje k 5., 9. in 12. členu - Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev in Stranke Alenke Bratušek. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 32. seji, 18. aprila letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, zato pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Tako kot je običaj, predlagam odboru, da obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in glasujemo o amandmajih, o morebitnih amandmajih odbora, v kolikor bodo predlagali, na koncu pa o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Na tej točki dajem besedo predstavnici predlagatelja, državni sekretarki, izvolite.
Melita Šinkovec
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lepo pozdravljeni tudi iz moje strani, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci. Dovolite mi, da vam na kratko predstavim predlog novele Zakona o osebnem imenu, s katerim se v prvi vrsti odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pri izvajanju veljavnega zakona pokazale v praksi, hkrati pa so v predlogu zakona tudi predlagane rešitve, ki so potrebne zaradi usklajevanja z Družinskim zakonikom in pa Zakonom o partnerski zvezi. Bistvena novost novele je odprava omejitev glede števila besed oziroma nedeljivih celot v posameznikovem imenu in priimku, ki ga je izbral za pravni promet. Predlog zakona uvaja tudi možnost sestave osebnega imena, ki poleg besed vključuje tudi črke kot del osebnega imena, hkrati pa za pravni promet dopušča tudi okrajšave imena in priimka, seveda ob pogoju, da imena in priimka za pravni promet ne more sestavljati zgolj črka oziroma okrajšava.  (nadaljevanje) V predlogu se podaljšuje tudi rok za izjavo o spremembi priimka po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Namreč, v praksi se je pokazalo, da je 6-mesečni rok prekratek in ga podaljšujemo na eno leto, zlasti se je to pokazalo pri razvezah zakonske zveze zakoncev, ki so v tujini.  Kar se tiče sprememb osebnega imena na predlog prošnje, se možna založitev prošnje veže na popolno poslovno sposobnost posameznika. Predhodno je bilo to vezano na polnoletnost, vemo pa, da se popolna poslovna sposobnost lahko pridobi tudi pred polnoletnostjo, se pravi, če pride do sklenitve zakonske zveze mladoletne osebe ali pa če mladoletna oseba postane roditelj na podlagi odločbe sodišča.  Zaradi preprečevanja zlorabe osebnega imena predlog zakona razširja zadržke za spremembo osebnega imena. Kot zadržek se podaja tudi pogojna kazen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler traja preizkusna doba.  Zaradi implementacije Zakona o partnerski zvezi, kot sem že dejala, se uvajajo nekateri novi inštituti, kot je, na primer, življenje v skupnosti oziroma to je partnerska zveza, in pa Družinski zakonik dosedanjo roditeljsko pravico poimenuje kot starševska skrb. Zato so bile potrebne določene terminološke spremembe v Zakonu o osebnem imenu.  Če bodo kakršnakoli vprašanja, sem na voljo. Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Heleni Rus.
Helena Rus
Hvala za besedo. Naša služba je k predlogu zakona podala pisno mnenje. V mnenju smo izpostavili, da iz predlagane novele ni jasno, kako je s spremembo osebnega imena oseb, ki so postavljene pod skrbništvo. Z amandmaji koalicijskih strank se jasno določa, da prošnjo za spremembo imena vloži skrbnik, amandmaji pa tudi urejajo, da za vse osebe, ki so pridobile popolno poslovno sposobnost, sprememba osebnega imena velja od vročitve odločbe.  Hvala.
Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu Rajku Fajtu.
Rajko Fajt
Gospod predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Predlog zakona je bil obravnavan 27. 5. 2019 na redni seji. Tako kot je bilo že tudi tu izpostavljeno, se je odprla razprava v zvezi z upoštevanjem vloženih oziroma predvidenih amandmajev, ki bodo omogočili spremembo osebam, ki so postavljene pod skrbništvo. Za to zadevo smo potem tudi dobili obrazložitev in jo podpiramo v obliki amandmaja. Pa še eno vprašanje se je izpostavilo, in sicer, ali ima mladoletna oseba, ki ne pridobi popolne poslovne sposobnosti, še kakšno drugo možnost, da mimo zakonitega zastopnika ali skrbnika zaprosi za spremembo. Tudi na to smo v razpravi dobili odgovor, da ostaja tako, kot predvideva zakon. Sicer smo pa predlog podprli.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Dobil sem še eno obvestilo, namesto poslanca Žana Mahniča na seji sodeluje Alenka Jeraj, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.  Zdaj lahko preidemo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 1. člen predloga zakona, h kateremu je bil vložen amandma Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Besedo dajem prvo prijavljenemu poslancu Dušanu Šišku.
Hvala. Poglejte, v Slovenski nacionalni stranki smo poslali amandma, pa ga ne bom bral, ker ste ga vsi dobili v gradivu, tako bom dal še dodatno obrazložitev.  Največji problem, ki ga vidimo v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke, je v tem, da obe sodbi, ki sta del vladnega gradiva, obravnavata primere evropskih državljanov. V eni sodbi zadeva odločitev dansko-nemškega pravnega reda, v drugi sodbi pa špansko-belgijskega pravnega reda. V obrazložitvi gradiva, ki ga imamo pred sabo, pa Vlada zapiše, da je treba sprejeti predlagano spremembo Zakona o osebnem imenu zaradi globalizacije in množičnih migracij. V kontekstu tega pojasnila je več kot očitno, da se množične migracije nanašajo na globalizacijo, torej na migracije z afriške in azijske celine in nikakor ne na migracije znotraj EU, ki morajo biti dopuščene glede na prost pretok oseb.   (nadaljevanje) Tudi zakon je napisan v smeri, da se prizna črkovno ime, ki so značilna za ljudi omenjenih celin in nikakor ne za Evropejce. Pametne države so že opozorile na to, da se od nobene države članice ne sme zahtevati, naj prizna imena, ki so bila njenim državljanom dana v skladu s tujim pravom, če ta imena niso v skladu z zgradbo nacionalnega jezika države, ki je bistven sestavni del njene narodne dediščine. Na področju osebnih imen je še kako pomemben vidik nacionalnega jezika in je tako že samo sodišče EU priznalo, da je naložitev jezikovnih pravil lahko upravičena (primer zadeva Bulgakov proti Ukrajini).  Določitev imena osebe sodi na področje prava osebnega statusa in nima nobene zveze s pravom EU. Treba je tudi izpostaviti Mednarodno komisijo za osebni status, CIEC, vendar v isti sapi poudarjam, da nobene konvencije te mednarodne organizacije ni ratificiralo več kot sedem držav članic. Predstavnika Vlade zato sprašujem, katere in koliko konvencij CIEC je ratificirala Republika Slovenija. Bi prosil za odgovor. Hvala.
Ja, bomo naredili en krog, pa bomo potem dali državni sekretarki besedo.  Naslednja ima besedo poslanka Anja Bah Žibert.
Hvala lepa za besedo. K 1. členu je bilo že nekaj pojasnjeno in tudi sledi amandma Poslanske skupine SNS. Tudi nas zanima, zakaj tovrstna rešitev, saj vsi pravite, da množičnih migracij ni, zdaj naenkrat so tu prisotne množične migracije. In kot drugo, če pogledamo število besed v priimku in število imen, na drugi strani pa število priimkov med državljani Republike Slovenije, in ko potem govorimo zopet o nekih imenih in priimkih, ko gre za pravni promet, je to bistveno večje odstopanje, kot je samo problem tega, da nekdo ima več imen. Se pravi, ni tu problem, problem je drugje, to se vidi po številkah. Se pravi, s tem, če se ta nabor nekih imen pa priimkov širi, ne rešimo tega, da je danes takšno odstopanje. To pač kažejo tudi številke iz vaših tabel. Kot drugo, jasno piše, da je treba slediti nekim zavezam, ki dajejo možnost ljudem do imena in priimka, po drugi strani pa jasno piše, da morajo slediti tudi temu, kar velja za naš tako imenovani nabor imen oziroma ne nabor imen, ampak glede na pravopis in rabo slovenskega jezika. To tudi piše, da ne moremo začeti dajati noter črk in vsega ostalega, česar naš nabor nima. Tu se mi zdi, da bo prišlo do velikih težav tudi pri tem, kako bodo lahko uradniki to potem delali, ker pri 16. členu piše, da v skladu z veljavnimi predpisi te države ter v skladu z razpoložljivim naborom črk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji in v skladu s podzakonskim aktom, ki ureja vpis osebnega imena v matični register. Se pravi, se natančno ve, da imamo nek nabor črk, in kaj se bo dogajalo, če bo zdaj nekdo, ki ne bo imel imena iz tega nabora črk. Kot drugo me zanima naslednje. Pri razvezah se podaljšuje ta datum spremembe priimka na eno leto. Čemu je to sledilo, ali državljani ne odreagirajo prej, ker se mi zdi, zdaj je bilo 9 mesecev, 9 mesecev se mi ne zdi tako zelo kratka doba, da nekdo spremeni svoje podatke. Ne nazadnje, če vemo, da ko gre za preselitev ali pa spremembo prebivališča, vemo, v kako kratkem času moramo te zadeve urediti. Se pravi, ne vem, zakaj tako dolgo vleči te spremembe podatkov. Kar pa se mi zdi pozitivno v tem zakonu, je res to, da se sledi temu, da če je nekdo pač pogojno obsojen storilec kaznivega dejanja, da pač ne more nekih stvari spreminjati, ker je potem vsa zadeva dosti težja. Ampak ti dve rešitvi pa se mi zdi, da sta notri vnesene, dobro za drugo pač boste verjetno povedali, da je leto dni bolj primeren čas, čeprav meni se zdi pač to v skladu z drugimi podatki, ki smo jih državljani dolžni spreminjati, res malo dolga doba. In v tistem času bo pač tudi uporaba priimka v tem primeru drugačna. Kot rečeno, zakon pravi, sledi temu, kar je bilo sprejeto tudi v Družinskem zakoniku. To vse lahko jemljemo kot dejstvo in pač potrebo. Ampak ta sprememba imen oziroma večja možnost imen in priimkov pri pravnih osebah pa se mi zdi nepotrebna rešitev. Ker kot rečeno, glede na dosedanjo rabo imen in priimkov, ko gre za fizične osebe in pa potem pravno osebo ta podatek blazno odstopa in ni torej problem v tem. To pa, da nekdo želi na tak način sedaj pač notri pripeljati, bom rekla, neka imena in priimke, ki bodo povsem težava že zato, da jih bodo znali zapisovati se mi pa ne zdi dobra rešitev, pa še najmanj pametna rešitev. Jaz mislim, da bi bilo treba prej pogledati zakaj taka odstopanja dosedanjih pač imen pravnih oseb. Ni pa rešitev v tem, da sedaj pa nabor imen s tem predlagamo, ker dejstva oziroma številke kažejo, da to ni temeljni problem.
Hvala. Naslednji ima besedo poslanec Boštjan Koražija.
Spoštovani hvala za besedo… / nemir v dvorani./
Poslanec Koražija ima besedo. Prosim, če se umirite.
Hvala za besedo. Ta predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebnem imenu se neposredno usklajuje z zakonom o partnerski zvezi, kot je že prej gospa omenila, in uvaja nov institut življenjske skupnosti, ki je, se pravi Zakon o partnerski zvezi, ki je enakovreden zakonski zvezi, ker ZOI-1 določa način spremembe priimka ob sklenitvi zakonske zveze in po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze predlog vzpostavlja pravno podlago za spremembo priimka ob navedenih spremembah družinskih razmerjih tudi s partnerjem. Za spremembo priimka partnerjev se od uveljavitve zakona o partnerskim zvezi uporabljajo določbe ZOI-1, ki veljajo tudi za zakonce. Predlog zakona se tudi terminološko usklajuje z Družinskim zakonikom, ki izraz roditeljska pravica nadomešča z izrazom starševska skrb, kot je že tudi prej gospa omenila, ter področje osebnih imen ureja tudi pri vpisih sporazumnih razrez pred notarjem in vpisih neobstoječih zakonskih ali partnerskih zvez, ki jih na novo uvaja DZ. Obenem ta predlog zakona tudi odpravlja omejitev na dve besedi ali nedeljivi celoti pri določitvi ali spremembi osebnega imena za pravni promet, prej ko je gospa Anja Bah Žibert omenila. Navedena omejitev se je v praksi pokazala za problematično, predvsem v primerih naknadnih vpisov rojstev dvojnih državljanov, ki so v evidence tujih držav vpisani z imenom ali in priimkom ali imenom ali priimkom, ki vsebuje več kot dve besedi ali nedeljivi celoti. Zaradi česar so pri vpisu rojstva v matični register primorani dati izjavo za pravni promet in izbirati med besedami v tujini določenega osebnega imena. Dejstvo, da nacionalna zakonodaja dopušča drugačno sestavo osebnega imena kot ga ima oseba v državi, kjer se je rodila ali živi, pa po sodni praksi Evropskega sodišča pomeni tudi kršitev in pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Glede na vse pogostejše zahteve v praksi predlog na novo uvaja možnost sestave osebnega imena, imena in priimka, ki poleg besed vključuje tudi črke kot del osebnega imena. Hkrati pa za pravni promet na željo posameznika dopušča tudi okrajšave imena in priimka. Ker je s tem predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebnem imenu se odpravljajo pomanjkljivosti zakona samega pri njegovem izvajanju in tudi v praksi bomo v Levici glasovali za predlog zakona in tudi podprli vse amandmaje,   (nadaljevanje) ki jih je predlagala koalicija.  Hvala.
Naslednji ima besedo poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa. Slovenci smo bili od nekdaj ponosni na svoj jezik, na svoje pisanje, na svoje tekste, pesnike, pisatelje in zdaj dobimo na mizo en kozlovski zakon, ki je za bruhat - za bruhat! -, ki pa seveda je v skladu z evropskimi tendencami multikulti družbe in uničenja samostojnih, neodvisnih jezikov držav članic.  Osnova tega zakona je - pravzaprav takole piše: »Glede na vse pogostejše zadeve v praksi in ob upoštevanju globalizacije in množičnih migracij predlog na novo uvaja možnost sestave osebnega imena in priimka… » in tako naprej, »da so lahko tudi črke.« To se pravi, zdaj bomo lahko imeli, kaj vem, nekoga, ki se bo pisal Muhamad Ibibihabibi Muhamad Falalui Halidid - ime mu je pa Q, ampak ne KU, pač pa črka Q, ali za tiste, ki ne vedo tega, KV. To uvaja ta zakon. Pa kam smo prišli?! Pametne države tega ne dovolijo. Ampak mi, ritolizniki evropski, bomo vzeli, kar je najslabše! In jaz ne vem, kakšni uradniki ste tamle na ministrstvu, da ste to sploh zmožni napisat, in se sprašujem, kakšni ljudje so na Inštitutu Ramovša, ki naj bi skrbel za čistost in lepoto slovenskega jezika. Mene je sram! In verjetno je marsikoga v Sloveniji sram, ampak gre seveda za tendenco, ki jo navajate tudi noter, ko pišete, da je neka starševska skrb, ne bo več nič družine, ne bo več spolov, ne bo več ničesar. Mislim, delate proti naravi. In jaz upam, da vas bo narava dobro kaznovala, tiste, ki ste tako nori, da kaj takega daste od sebe sploh. To je grozno!  Terminološko, ZPZ uvaja nov inštitut življenjske skupnosti, tako imenovano partnersko zvezo. Kaj je to partnerska zveza? V kratkem bo partnerska zveza med lastnikom in psom! V Evropski parlament je prišlo 20 ali 22 poslancev Zelenih iz Nemčije, ki se zavzemajo za legalizacijo pedofilije. A boste to tudi noter dali? Seveda, tamle piše, poimenovanje roditeljske pravice gre kot starševska skrb. Tisti pedofili iz te grupacije so navedli, da so otroci tako prijazni, tako lepi in da rabijo ljubezen. Naši zakoni sledijo tej svinjariji, tej evropski degenerativni svinjariji! In sram me je v imenu Slovenije, da se kaj takega pri nas dogaja. Zato smo mi vložili amandma, ki to zadevo popravlja.  Druga zadeva, kjer ne bo, kaj vem, nekih arabskih imen s 26 krat 5 črkami, je pa lahko druga varianta - eden se bo pisal OA ali pa FF, pa to ne bo okrajšava, ampak bo to priimek in ime. Ali pa mogoče, če se bo hotel bolje počutiti, bo pa napisal FFF. Hm, mislim… Jaz ne vem, kaj se greste, res ne vem, kaj se greste. A se vam je na Vladi zmešalo ali kaj? Kaj vas je odneslo? Pa tamle na Ramovšu, kjer že sami ne poznajo več besednih struktur, slovenskih, in jim je najbolj pomembno, da obesijo ven eno coto s ksihtom tistega brivca iz Sirije, ki verjetno na vladnih resorjih brije kakšnim fantkom kaj drugega, ne brade pa las. To je zadeva, ki je nedopustna v neki normalni državi, v neki Sloveniji, ki ima 2 milijona ljudi! Od tega ima mogoče Slovencev en milijon. Mislim… Saj ne vem, no, saj ne vem. Jaz upam, da vas bodo ljudje enkrat stran spravili, pa da vas bodo poklicali, pa da vas   (nadaljevanje) bo kakšen štajerski kmet prijel za vrat pa bo rekel: »Kaj se fukaš, baba blesava!« To se dogaja! In se bo zgodilo! Se bo zgodilo, se je že dogajalo na Štajerskem. Pojdite malo naokrog, vi tamle iz leve politične sfere, pa boste med ljudmi slišali kaj drugega! Ne hodit samo na Vlado spraševat, kaj morate delat in kaj smete delat! / oglašanje v ozadju/ To je slovenski jezik in imam pravico govorit v slovenskem jeziku, gospa tamle s Pravne fakultete, prosim, umirite se. Umirite se. Pravna fakulteta dr. Edvarda Kardelja, vemo, kakšno znanje je dala.  Še enkrat povem, mene je sram. Mi smo vložili ta amandma, kakor kaže, ga bodo podprli samo tisti poslanci in poslanke, ki imajo zavest do lastne domovine in do lastnega jezika. Izdajalci bodo pač delali tako, kot vam reče Vlada. Meni je žal, ker nimam volilne pravice, ampak mislim, da bo naš poslanec glasoval tako, kot je treba. / oglašanje v ozadju/ Tukaj nimam volilne pravice.
Jaz predlagam, da ohranimo nivo razprave, da se tudi z normalnimi slovenskimi besedami po vsebini povedati, kar se želi. Naslednja ima besedo Janja Sluga.
Hvala lepa. Se mi zdi, da se ponavlja tista zgodba s tistim praznikom, ko je kolega Plemeniti takole kričal, na koncu se je pa izkazalo, da je sam predlagal pred leti popolnoma isto rešitev. Tudi danes gre za nekaj podobnega.  Če začnem na začetku. Ta zakon vsebuje več različnih rešitev. Kot je že kolega omenil, dopolnjuje se zaradi sprememb Zakona o partnerski zvezi in v Družinskem zakoniku. Potem se uvaja neka rešitev za dlje trajajoč rok po razvezi, namesto 6 mesecev 12, ker se je v praksi izkazalo, da je pač to potrebno. Pa tudi pri prošnji za spremembo imena, ta več ni vezana na polnoletnost, pač pa na popolno poslovno sposobnost, kar je tudi dejansko skladno s tem, kar v tem trenutku že obstaja. In pa seveda ta rešitev, ki verjamem, da jo vsi pozdravljamo, se pravi, da se ne da spremeniti imena ob obsodbi oziroma zdaj še tudi ob pogojni kazni. Kar se tiče omejitev, ki doslej veljajo pri številu imen in priimkov. Kolega je ta zakon poimenoval kozlovski zakon, pa vendar ravno po tem kozlovskem zakonu bi on dejansko lahko tudi v pravnem prometu udejanjil nekaj, kar že sam uporablja. Se pravi, to okrajšavo, ki si jo je sam dodal zraven in je uradno priimek dodan, Plemeniti, uporablja pa okrajšavo Pl., ko se podpisuje, zdaj po tem kozlovskem zakonu bi dejansko to okrajšavo lahko tudi uradno zabeležil. In ne vidim, da bi bilo s tem karkoli narobe. Če pogledamo malo statistike, koliko državljanov Republike Slovenije ima že v tem trenutku več kot dve imeni ali dva priimka, pa boste začudeni nad številkami. Namreč, 3 tisoč državljanov Republike Slovenije ima v tem trenutku tri imena. 158 jih ima štiri imena in 18 jih ima pet imen, celo takšni obstajajo, ki imajo sedem in več imen, to sta dva takšna. Potem pa, če pogledamo priimke, tudi med temi je več takih, štiri priimke ima 74 ljudi, sedem in več tudi eden. In ne vidim prav nobenega razloga, zakaj se morajo ti ljudje odločati med temi svojimi imeni ali priimki. Pri nas v Sloveniji si tudi, na primer, priimek van den Broek šteje kot tri besede. Se pravi, je nekdo, ki se piše van den Broek, prisiljen eni od teh besed se odpovedati. In ne vem, če se vam to zdi prav, meni se ne zdi. Kolegica je sicer govorila o nekih pravnih osebah, ampak mislim, da je mislila imena, ki se uporabljajo v pravnem prometu, in o tem jaz zdaj govorim.  Kar se tiče amandmaja Poslanske skupine SNS, ga seveda ne morem podpreti. Zakaj ne? Zato, ker je v izrecnem nasprotju s stališčem Evropskega sodišča za človekove pravice. Če preberem samo eno od več odločb, ki obstaja in se nanašajo točno na to vsebino, omenjam primer gospoda Stjerna, ki je želel spremeniti priimek v Tavastsjerna, ki je pred več kot 200 leti pripadal njegovi družini, ampak ker se je vmes pojavil en nezakonski sin, se je ta priimek spremenil in gospod si je želel priimek spremeniti nazaj. In če preberemo iz obrazložitve odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, to pojasnjuje, da v takšnih primerih posameznik s svojim imenom razkriva ali prikriva okolici svojo pripadnost določeni nacionalni, etnični skupini, kasti, klonu, viri, plemiški veji in z njo povezanim ekonomskim statusom. Torej vse to je zajeto zraven in sodišče nadaljuje, pravica do zasebnosti načeloma zagotavlja posamezniku, da se odloči sam koliko zasebnosti bo delil z drugimi in iz tega razloga se posamezniku priznava pravico, da spremembo imena razkrije ali pa prikrije podatke iz zasebne sfere, ki jih razkriva njegovo ime. Zlasti to velja v tistih primerih, ko posameznik želi ali pa noče, da bi ljudje že iz osebnega imena prepoznali njegovo poreklo, pa naj si bo to plemiški naslov ali pa karkoli drugega.
Bilo je postavljenih nekaj vprašanj, tudi nimam več prijavljenih k razpravi, tako da, predlagam, da državna sekretarka poda odgovore poslanci Dušanu Šišku pa Anji Bah Žibert. Izvolite.
Melita Šinkovec
Hvala lepa predsedujoči.  Če začnem na začetku. Slovenija ni članica organizacije CIEC, ampak je, in tudi ni ratificirala nobene konvencije, ampak v bistvu je le opazovalka.  Glede črkovnega nabora, ki je bil omenjen. Črkovni nabor ni predmet tega zakona, tako da, tukaj ne bi to dodajala. To bi morali urejati z drugimi področnimi zakoni.  Pri razvezi sicer kot sem razumela, ni bilo vprašanja. Sem pa nekako zasledila v bistvu, da je bilo rečeno, da je iz 9 mesecev, kar ni pravilno, sedaj je bilo 6 mesecev možnost podati prošnjo za spremembo in se zdaj podaljšuje na eno leto, kar je bilo dejansko v praksi, se je pokazalo in zato v bistvu želimo s tem zakonom biti tudi življenjski in stopiti na proti državljanom.  Mislim, da sem zdaj s tem zajela tudi vsa vprašanja.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Torej prvi krog smo razpravo zaključili. Želi še kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na… V redu. Dušan Šiško. Razprava.
Hvala.  Imam jaz še nekaj vprašanj. Kar se tiče sistematičnih opravičenj, je tudi letos kavada ugovarjala, da se nobena od držav članic ne sme zahtevati naj prizna imena, ki so bila njenim državljanom dana v skladu s tujim pravom. Če ta imena niso v skladu z zgradbo nacionalnega jezika države, ki je bistven sestavni del njene narodne dediščine, zato me zanima:  Zakaj Vlada ni navedla stališča Litve? Potem naprej me zanima. Kako ste se opredelili s pripombo združenja upravnih delavcev Slovenije in Ministrstva za javno upravo glede predlagane širitve črkovnega nabora na vse črke latinske pisave, ki se uporabljajo v Evropi?  S to spremembo zakona bodo lahko osebna imena v pravnem prometu daljša, kar pomeni, da ne bo več omejitve na štiri enote. Zato me zanima tudi: Kako bo to delovalo recimo na osebnih dokumentih, če bo nekdo imel kar sedem besed v priimku, kjer obstaja namreč znakovne omejitve.  Hvala.
V redu.  Predlagam, da državni sekretarka odgovori na vprašanje.
Melita Šinkovec
Hvala lepa.  Glede, zakaj se nismo uprli ali pa predstavili stališče Litve, v bistvu smo bili dejansko že opozorjeni s strani Evropske unije, da z omejitvami v bistvu kršimo pravo Evropske unije, zato je bil tudi podan tak predlog.   Glede črkovnega nabora sem v bistvu že omenila, da v bistvu ni predmet tega zakona. V primeru, da prihaja do kakršnihkoli težav, predlagamo, da se tudi to vprašanje sproži in bo ustrezno naslovljeno. Zdaj se pa opravičujem, ker tretjega vprašanja pa nisem slišala in prosim, če ga ponovite.
Ja, / nerazumljivo/ Šiško.
Katero vas zanima, glede upravnih enot? / oglašanje iz dvorane/ Aha. Kako bo delovalo recimo na osebnih dokumentih, če bo nekdo imel kar sedem besed v priimku, ker obstajajo namreč znakovne omejitve, ker vemo, kako velika je osebna izkaznica in dokumenti. Kako bo to izgledalo, če mi lahko razložite?
Ja, prosim za odgovor.
Melita Šinkovec
Ja, hvala lepa. V bistvu smo si v prihodnjih določbah dovolili 1 leto, da bomo v bistvu to tudi ustrezno uredili.
Hvala za odgovor. Ker ni več razpravljavcev, zaključujem z razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju k 1. členu. Torej, gre za amandma Poslanske skupine SNS in prehajamo na odločanje o amandmaju k 1. členu. Glasujemo. Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. V razpravo dajem 2. člen, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljat? V kolikor ne, zaključujem razpravo. V razpravo dajem 3. člen, h kateremu prav tako ni bil vložen noben amandma. Želi kdo razpravljat? Ne vidim in zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 4. člen. Želi kdo razpravljat o 4. členu? Ni, zaključujem in dam 5. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Želi kdo razpravljat? Ni razpravljavcev, zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju koalicije k 5. členu. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 6. člen. Želi kdo razpravljat? Ni razpravljavcev, zaključujem. V razpravo dajem 7. člen. Tudi tukaj ne vidim želje in zaključujem. V razpravo dajem 8. člen. Želi kdo razpravljat? Ni, zaključujem razpravo. Dajem v razpravo 9. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Želi kdo razpravljat? V kolikor ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju koalicije k 9. členu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 10. člen, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljat? Ni. 11. člen, želi kdo razpravljat? Tudi ne. In 12. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Želi kdo razpravljat? V kolikor ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju koalicije k 12. členu. Glasujemo. (nadaljevanje) Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 13. člen. Želi kdo razpravljat? Ne želi. V razpravo dajem 14. člen. Želi kdo razpravljat še o 14.? (Ne.) In 15. ravno tako? Tako da, ugotavljam da, nihče ne želi razpravljati in zato zaključujem razpravo in zaključujem tudi razpravo o členih in razpravo o glasovanju o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Želi kdo obrazložit svoj glas? Ja? Dušan Šiško.
Hvala. Glejte, malo ste šli hitro naprej, pa bom se dotaknil 24. člena, ko imamo tolarje / oglašanje iz dvorane/ glede na to, da je bilo zavedeno tu v 14. členu, da se tolarji popravijo, bi samo rekel, da zadnji čas, da je prišla mogoče tudi nova Vlada, da po 14. letih se spreminjajo tolarji v evre, pa bi bilo dobro, da bi mogoče vse poslovnike in pravilnike pogledali, kje piše še tolarji, da se spremeni z evrom. Hvala.
Ja, hvala lepa. Želi še kdo razpravljat oziroma obrazložit glas? V kolikor ne, bomo glasovali. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora, določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Zdaj, predlagam, da sem ta poročevalec jaz. Kdo je za oziroma kdo temu nasprotuje? V redu. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU PREPREČEVANJA IN ZATIRANJA KRIMINALITETE ZA OBDOBJE 2019–2023, EPA 562-VIII, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Prejeli ste naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, predlog resolucije z dne 23. 4., mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 16. 5. in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 30. 6. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, državna sekretarka Melita Šinkovec, policija, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. V poslovniškem roku, to je do 24. maja 2019, sta bila vložena amandmaja s strani Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Prav tako pa ste na klop prejeli tudi predlog za amandma odbora, k Predlogu resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023. Pričenjam z obravnavo predloga resolucije, o kateri bomo na podlagi 171. člena, v povezavi z 126. členom Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o predlogu resolucije. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k predlogu resolucije? Ja.
Melita Šinkovec
Hvala lepa, predsedujoči. Ministrstvo za notranje zadeve je pristopilo k prenovitvi resolucije, ki je danes pred vami. Začetki priprave resolucije v bistvu segajo že v lansko leto, ki pa potem zaradi padca Vlade postopek ni bil dokončan in tudi ni bila pač sprejeta. Republika Slovenija s sprejemom strateških dokumentov, med katere spada tudi ta resolucija, odgovarja na varnostne izzive in grožnje, ki so v zadnjem desetletju zelo spremenljivi in nepredvidljivi ter imajo lahko zelo obširne in uničujoče posledice za državo in posameznika. Pomembno je izpostaviti, da resolucija hierarhično in vsebinsko sledi že pripravljenemu in na Vladi sprejetemu besedilu Resolucije o strategiji nacionalne varnosti in tako  (nadaljevanje) podaja strateške usmeritve za delovanje posameznih resorjev na področju preprečevanja in zatiranje kriminalitete. Primarni namen sprejetja strateškega dokumenta je skrb za ohranjanje varnosti in varnostne kulture v družbi ter zagotavljanje družbenega okolja, ki bo omogočal bivanje delo in razvoj posameznika. Ministrstvo za notranje zadeve je preko medresorske delovne skupine v pripravo resolucije vključilo vsa ključna ministrstva, strokovno javnost in zainteresirano javnost, nevladne organizacije prav tako je vključilo tudi Slovensko obveščevalno varnostno službo, Urad Vlade Republike Slovenije za tajne podatke, Komisijo za preprečevanje korupcije, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in Vrhovno državno tožilstvo. S tem smo v bistvu celostno pristopili k naslavljanju te kompleksne in široke tematike. Za vsako posamezno vsebinsko področje so bili izdelani opisi problemov, vzrokov, rešitev in ciljev. Opredeljeni so bili programi in strategije za posamezne cilje, ključne dejavnosti oziroma ukrepi, nosilci in sodelujoči pri izvajanju nalog, roki izvedbe in pokazatelji za merjenje uspešnosti. S tem smo dejansko preteklo resolucijo tudi vsebinsko nadgradili. Resolucija tako natančno in konkretno napotuje na aktivnosti, ki jih je treba izvesti z namenom doseganja zastavljenih ciljev. Predvideno je, da bo Vlada Republike Slovenije po morebitnem sprejemanju resolucije ustanovilo medresorsko delovno skupino, ki bo koordiniralo in nadziralo izvajanje aktivnosti po resoluciji. Finančna sredstva, ki so bila ocenjena kot potrebna za izvedbo resolucije so v višini 8,3 milijonov evrov. Ta sredstva se bodo zagotavljale po posameznih resorjih oziroma so že zagotovljene po posameznih resorjih, kajti te aktivnosti v bistvu tudi že posamezni resorji redno opravljajo v okviru rednih nalog. Poleg sredstev iz Proračuna Republike Slovenije so na področju pravosodja in notranjih zadev pa tudi na voljo evropska sredstva.  V kolikor so vprašanja sem vam na voljo.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?  Gospa Špela Maček Guštin, izvolite.
Špela Maček Gustin
Hvala lepa.  V zvezi s predlogom resolucije v našem mnenju najprej ugotavljamo, da preambula ni popolna. Ker se z resolucijami sprejemajo nacionalni programi na posameznih področjih ocenjujemo, da je treba navesti tudi ustrezno zakonsko podlago, ker se v njej določa splošni vsebinski okvir nacionalnega programa kot takega. V besedilu predloga resolucije je tudi veliko sklicevanj na različne vrste dokumentov ne, da bi bili zraven navedeni podatki o njihovi objavi oziroma dostopnosti. Ker so to dokumenti, ki predstavljajo dejanski vsebinski vir nacionalnega programa bi bilo treba besedilo predloga resolucije dopolniti in s tem zagotoviti preverljivost predvidenih rešitev. Besedilo predloga resolucije vsebuje tudi razne kratice in celo tehnične izraze, ki pa so navedeni v tujem jeziku. Z vidika jasnosti bi bilo treba to vsaj v prvi omembi v besedilu ustrezno pojasniti oziroma zagotoviti ustrezen prevod v slovenščini. Toliko o našem mnenju. Ugotavljam pa, da imamo vložene amandmaje in predlagane amandmaje odbora, v zvezi s katerimi lahko povem, da naše pripombe v pretežnem delu ustrezno naslavljajo. Glede tistega vprašanja o podatkih o objavi pomembnejših dokumentov omenjenih v resoluciji pa naša pripomba še ostaja.  Hvala lepa.
Hvala. Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Rajko Fajt?  Izvolite.
Rajko Fajt
Še enkrat, hvala za besedo, gospod predsednik.  V razpravi se je odprla dilema o ustanovitvi medresorske delovnega skupine, ki bo koordinirala delo vseh deležnikov pri izvajanju resolucije, saj bo tako tudi bolj jasna in izražena odgovornost za izvajanje ukrepov in programov, ki jih ta resolucije vsebuje. Tukaj smo morda malo se naslonili na obravnavo resolucijo strategij nacionalne varnosti Republike Slovenije,   (nadaljevanje) kjer bom rekel nekega telesa za koordinacijo aktivnosti ni bila predvidena in se postavlja, potem dilema ali bo resolucija ostala samo črka na papirju in se ne bo izvajala. Nekako z ustanovitvijo delovne skupine, ki bi nadzirala oziroma koordinirala delo se zagotavlja torej, da bo resolucija tudi uspešno zaživela in torej zagledala luč sveta. Potem je pa tudi bila odprta razprava o finančnih posledicah. Podatki nekako 8,3 milijona evrov gre za veliko vsoto. Bilo je pojasnjeno, da se bodo lahko črpala tudi evropska sredstva in tukaj seveda smo nekako izrazili pričakovanja, da bo večina teh sredstev namenjenih za izvajanje prišla iz evropskih virov. Sicer pa smo predlog resolucije podprli.  Hvala.
Hvala lepa.  Odboru predlagam, da obravnavo nadaljujemo na ta način, da razpravljamo o vseh delih predloga resolucije in sproti razpravljamo in glasujemo tudi o amandmajih torej o tistih, ki so vloženi prej in o amandmajih odbora in na koncu glasujemo še o vseh delih predloga resolucije. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)  V razpravo dajem vsa poglavja predloga resolucije in amandmaja poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB in sicer, ki so bili vloženi k preambuli predloga resolucije in k poglavju 6.2.4.9 torej strategija program priprava resolucije in predlog amandmaja odbora k predlogu resolucije. Ali želi kdo razpravljati? Prijavljen je gospod Polnar Robert, za enkrat.  Izvolite besedo.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik.  Gospe poslanke, gospodje poslanci! Preprečevanje in zatiranje kriminalitete v prihodnjem petletnem obdobju je predmet naše današnje resolucije. Resolucije, ki ni nič drugega kot izjava o nekem pomembnem družbenem področju. Ta izjava je lahko zavezujoča lahko pa tudi ni obvezujoča. Predvsem pa je tako kot je že v samem besedilu napisano njeno izvajanje odvisno od potentnosti države, da za to področje zagotovi ustrezna finančna sredstva. Devet področij je, na katere se ta resolucija naslanja oziroma ki jih taksativno navaja kot področja, ki jih je potrebno obravnavati. Ne nameravam diskutirati o vseh devetih, želim pa se orientirati na eno in sicer na področje gospodarske kriminalitete pri varovanju finančnih interesov najprej Republike Slovenije in kasneje tudi EU. Gospodarska kriminaliteta se namreč kaže kot izjemno pomembno področje, ki je v slovenski republiki absolutno podcenjeno. Mi smo v tekstu resolucije lahko prebrali, da policija v zadnjih letih namenja posebno skrb odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj s področja korupcije in gospodarske kriminalitete, pri čemer se posebej posveča kaznivim dejanjem v škodo bank. Absolutno ničesar ni napisano, da bi se policija posvečala kaznivim dejanjem bank v škodo državljanov in države. Bančna kriminaliteta je bila tudi po eni policije ena njih ključnih prioritet in se kaže tudi v statističnih podatkih. Po statističnih podatkih policije je namreč bilo obravnavanih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete v letu 2013 6 tisoč 333. V letu 2017 pa 8 tisoč 887, se pravi, skoraj polovico manj v štirih letih. Lahko bi iz tega izpeljali sklep, da na področju gospodarskega poslovanja v Sloveniji velja simfonija poslovne etike in da praktično vsi gospodarski subjekti poslujejo po načelnih etičnega poslovanja. Tisti, ki imamo malo vpogleda v to kako dejansko gospodarsko poslovanje poteka seveda dobro vemo, da to ni res, ampak po podatkih policije, ki se s tem področjem intenzivno ukvarja je bilo obravnavanih kaznivih   (nadaljevanje) dejanj s področja gospodarske kriminalitete v štirih letih od leta 2013 do 2017, za polovico manj. Kaj bi tukaj veljalo posebej izpostaviti in kar mislim, da je ne glede na to, da gre za resolucijo, ki je bolj kot ne izvajava, vendarle potrebno tudi poudariti. Izpostavljam tri vrednosti – 2 tisoč 320, 870 in 540. To so milijoni evrov, ki jih je Republika Slovenija morala vložiti v dokapitalizacijo bank. Gre za skupno vrednost 3 milijarde in 730 milijonov evrov in to se ni zgodilo pred desetimi ali pa pred petdesetimi leti, ampak se je zgodilo ped šestimi leti. Ta država ni bila sposobna proti ljudem, ki so ta strahovite, strahovito visoke izgube povzročili, ustrezno represivno nastopiti. Kakor kaže po besedilu resolucije tudi v prihodnje česa takega ne namerava početi in to je tisto kar sam osebno vidim kot hud problem. Jaz vem, da je poslanka gospa Eva Irgl naslovila na ministrico za pravosodje tudi poslansko vprašanje, kjer je zahtevala poročilo o tem, kako so sankcionirani tisti ljudje, ki so tako strahovito visoke bančne luknje povzročili. Iz odgovorov je videti – vsaj tako preko palca in približno, da je procesuiranih za približno 300 milijonov evrov kaznivih dejanj s tega področja, ampak to za enkrat samo predprocesuiranih, kako se bodo te zadeve v resnici končale, tega za enkrat ne ve nihče.  Veste zdi se mi pomembno to poudariti predvsem z enega vidika. Mi si danes predstavljamo, da se ta zadeva ne mote ponoviti, ampak povem vam, takole v roku petih do osmih let, se bo nam zlahka zgodilo, da bo prišel v Državni zbor direktor Nove ljubljanske banke z 2 tisoč milijonskim primanjkljajem in zahteval, da mu država to pokrije. Zato, ker so se zmotili v poslovnih odločitvah in država bo to seveda naredila. In tisti, ki mislite ali pa, ki pričakujete, da bo glede na spremembo lastniške strukture v glavni državni banki, da bodo zasebni lastniki pokrili primanjkljaje, ki jih bodo povzročili menedžerji – tisti živite v brezupni naivnosti. Zato, ker vedno bodo prišli pred državo in vedno bodo zahtevali pokritje lastnih izgub od države, zato ker so preveliki, da bi propadli, ker bi z njimi hkrati propadel tudi monetarno-finančni sistem države. In tukaj gre za to, ali je država sposobna vzpostaviti mehanizme, da se kaj takega v bodoče ne prepreči, ker se ne more preprečiti, ampak da se protagoniste takšnega početja ustrezno sankcionira in kaznuje, to je tisto kar je bistveno. In nepodredno je to seveda povezano tudi s tistim, kar država investira v lastno policijo oziroma lastni represivni aparat. Zaključni računi proračunov od leta 2010 do vključno leta 2018 izkazujejo, da se je proračun policije do leta 2013 zniževal. Takrat je dosegel najnižjo točko, 287 milijonov evrov. Zdaj, v letu 2019 je predvidenih 370 milijonov odhodkov kar je do neke mere opazna rast, vendar sami vidimo iz različnih razprav na delovnih telesih Državnega zbora, da je to absolutno premalo. Mi danes tu govorimo o kriminalistični dejavnosti oziroma o zatiranju kriminalitete, zato je morda najbolj indikativni podatek tudi o tem, koliko država Slovenija znotraj proračuna za policijo, vlaga oziroma investira v temeljno kriminalistično dejavnost. Na letnem obsegu se te stvari od leta 2010 gibljejo v zelo različnih vrednostih – od 5 milijonov 400 tisoč do 14 milijonov in 700 tisoč, kar je bil odhodek oziroma realizirani odhodki po zaključnem računu v letu 2011. Naša današnja stvarna situacija je, da je bilo v letu 2018 po proračunu, ki je bil nazadnje sprejet, realiziranih 9 milijonov 800 tisoč evrov odhodkov za temeljno kriminalistično dejavnost in da je zanimivo v letu 2019 ta načrtovani   (nadaljevanje) odhodek nižji, predviden je 7 milijonov in 550 tisoč evrov in to je tudi ena zelo redkih proračunskih postavk v celotni strukturi proračuna, ki je glede na realizacijo v letu 2018 nižja v letošnjem letu. Iz tega tudi izhaja glavna dilema, ali je ta dokument z vsemi svojimi predvidenimi ravnanji in dejanji do konca leta 2023, pravzaprav zgolj splet in preplet različnih želja oziroma različnih spoznanj o tem, kaj je treba storiti ali pa je morda lahko tudi podlaga za resne tektonske spremembe na podlagi financiranja policije in kriminalistične dejavnosti. To se mi zdi ključna zadeva in to je tudi zadeva, ki je onkraj kakršnekoli strankarske opredelitve, ampak gre v prihodnosti za to, ali bo ta država imela sposobno policijo kadrovsko opremljeno z ljudmi, ki bodo obvladali svoj posel in znali delati, ki bodo imeli ustrezna tehnična sredstva in predvsem, ki jih bo dovolj, da bodo to delo lahko opravljali.  To bi imel spoštovani gospod podpredsednik, želim pa si resnično, da vse kar je tu notri zapisano in nič ne rečem, je kvalitetno zapisano, vendarle na koncu ne bi izpadlo zgolj kot mlatenje prazne slame, zakaj? Mi smo danes takole od 9. ure zjutraj naprej bili priča, da navada mlatenja prazne slame počasi postaja v tej državi ali pa vsaj v tem Državnem zboru komunikacijska norma.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Preden dam besedo naprej, bi samo obvestil, da predsednika odbora ne bo do 14. ure, tako da… Dajem pa zdaj besedo naslednjemu razpravljavcu, Francu Kramarju.
Hvala lepa, podpredsednik. No, jaz bi se osredotočil na dva področja preprečevanja in zatiranja kriminalitete. Prvo področje je varnost v lokalnih skupnostih. Sam kot župan imam izkušnje na tem področju in lahko rečem, da to sodelovanje med policijo kot državno inštitucijo in pa redarstvom kot lokalno inštitucijo, ni bilo dobro oziroma se mi zdi, da ni bilo partnersko ustrezno, ker se je vsak držal svojih predpisov in ko je bilo treba preprečevati kriminaliteto na določenem področju, je seveda velikokrat nastal problem o pristojnosti posredovanja. Sklicevanje en na drugega je bil primer, da se ta kriminaliteta ni odpravila, zato resno mislim, da je prav, da se vzpostavi več partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo, tudi s posamezniki znotraj lokalne skupnosti in državnimi organi, civilno družbo in pa drugimi varnostnimi subjekti. To se mi zdi pomembno, ker mislim, da to če je lokalna skupnost del države in je, potem pomeni, če to funkcionira na lokalnem nivoju, potem to funkcionira tudi na državnem nivoju. Drugo področje, kjer bi se seveda rad dotaknil problematike je to, kar je že moj predhodnik navajal, to je gospodarska kriminaliteta pri varovanju finančnih interesov. Znotraj tega je zagotovitev spoštovanja pravic delavcev in tukaj lahko rečem, iz prakse lahko povem, da v našem okolju deluje podjetje, ki 18 mesecev, 18 mesecev ni izplačal plač. In ne predstavljam si, da noben državni organ ni posredoval pri tem, ampak so se prelagale odgovornosti eden na drugega, delavci, zaposleni v tem obratu pa so seveda preživljali težke čase, saj brez ustreznega plačila mesečnega, ne morejo preživeti. Zdi se mi, da je gospodarska kriminaliteta ena izmed osnovnih zadev v tej državi. Mislim, da tudi zaupanje državljank in državljanov Slovenije v pravno državo Slovenijo bledi predvsem zaradi gospodarske kriminalitete. Vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti, predvsem na področju bančništva, na področju tajkunskih kreditov in vse te zadeve peljejo v to, da državljanke in državljani Slovenije več ne verjamejo sistemu, ki bi funkcioniral, ki bi kaznoval pristojne, ki so se prekomerno po moji oceni, pa tudi protizakonito obogateli. Danes nihče več ne govori o tem, da so bili tajkunski krediti,   (nadaljevanje) da se je dajalo firme za garancijo, pa potem so sledili prevzemi teh firm. Pravzaprav me čudi, da ne glede na to, da je Državni zbor imel komisijo, ki je preverjala kredite, ki so jih dajale banke gospodarstvenikom v preteklosti, in odkrila kup nepravilnosti, da organi pregona do zdaj niso naredili na tem področju še nič. Človek bi pričakoval, da na ta poročila nekdo odreagira, da nekdo začne postopke vodit proti kršiteljem. In bojim se, da tudi v prihodnosti tega problema nihče ne bo razrešil. Zato se mi zdi, da je to eno izmed najbolj pomembnih poglavij, kajti samo tako bodo državljanke in državljani Republike Slovenije dobili zaupanje v pravno državo, v to, da smo pred zakonom vsi enaki. V nasprotnem pa se bo ta agonija pletla še naprej, na eni strani bo peščica bogatih, ki so se obogatili, po moji oceni, protizakonito, na drugi strani pa velika množica ljudi, ki nekateri od njih ne prejemajo plačila tudi po 18 mesecev.  Hvala.
Hvala lepa. Tudi sam sem se prijavil k razpravi, zato bi razpravljal. In sicer, ko sem si prebral to resolucijo, moram reči, da je konkretno zastavljena. Precej sem se ustavil tudi pri samih ciljih resolucije. Med drugim tu vidim, da je eden od ciljev tudi kakovostnejše zbiranje dokazil v predkazenskem postopku. Seveda to za policijo vedno predstavlja velik izziv, zaradi tega, ker vemo, kako so tudi v preteklosti in kateri odmevni, pa tudi neodmevni primeri zaradi nekih procesnih napak padali. Torej kljub temu, da je bila nekako volja vseh nas ali pa nekaterih ja, nekaterih ne, da bi Zakon o kazenskem postopku, ki je bil zdaj noveliran, pričel veljati, pa se srečujemo s poskusi nekaterih - Zakon o kazenskem postopku gre v ustavno presojo -, da se zadrži izvrševanje določenih novel tega zakona, zaradi česar se mi zdi, da zopet padamo nazaj. In pravzaprav menim, bolj kot komentar, pa tudi vprašanje, kako oziroma na kakšen način lahko še potem policija zagotovi kakovostnejše zbiranje dokazil v predkazenskem postopku, če ji mi ne dajemo ustreznega orodja, s katerim bi lahko učinkovito odpravljala ali pa odkrivala storilce tako kaznivih dejanj s področja gospodarstva kot tudi drugih. Veseli me, da je konkretno opredeljeno tudi področje varnosti v lokalni skupnosti, pa tudi aktualne stvari, ki se nanašajo na nasilje, tako v družini kot tudi sicer. Hkrati pa me tudi veseli, da se opredeljuje tudi okoljska kriminaliteta oziroma s poudarkom ogrožanja javnega zdravja. Vendar tudi tu, glede na to, da malenkost poznam zakonodajo predvsem s področja Kazenskega zakonika, se mi pa zdi, da ni učinkovita zlasti pri okoljski kriminaliteti, kjer se kot element, da sploh gre za kaznivo dejanje, pričakuje oziroma mora nastopiti posledica. Posledica pa je, da je ogroženo življenje ali pa premoženje velike vrednosti. Zdaj pa, če mi vemo, da nekdo v nekem momentu neko strupeno snov nekam zakoplje, tisti moment to še ni nastopilo in v teh primerih niti policija niti tožilstvo ne more preiskati oziroma ovaditi neke osebe, ker niso izpolnjeni osnovni pogoji za kaznivo dejanje. In tu bi morda razmišljali tudi v to smer, da policija sama ali ministrstvo samo na nek način poskuša vplivati na to, da se v tem delu spremeni zakonodaja, če sama ugotovi, da obstajajo neki zadržki, na podlagi katerih ne more učinkovito delati.  Toliko bi jaz imel zaenkrat. Pa morda odgovori, gospa Melita Šinkovec.
Melita Šinkovec
Hvala lepa. Glede gospodarske kriminalitete. Lahko bi se strinjala, da do potankosti v bistvu niso naslovljena čisto vsa kazniva dejanja ali pa kriminalna dejanja, gre le za resolucijo, ki je v bistvu strateška in daje usmeritve za delovanje posameznih organov. Mi smo dejansko v resoluciji kar z dvema programoma naslovili to gospodarsko kriminaliteto, se pravi, z analizo problematike organizatorjev oziroma dejanskih storilcev gospodarskih kaznivih dejanj, v povezavi s slamnatimi osebami in neplačujočimi subjekti, in pa priprava predlogov za spremembo zakonodaje na podlagi izdelane analize o škodljivih praksah   (nadaljevanje) pri gospodarskem poslovanju. Tu je dejansko vpletenih več ministrstev. Se pravi, da bodo morala skupaj sodelovati, in sem prepričana, da bomo na tak način lahko prišli do boljših rezultatov tudi pri preprečevanju in preiskavi gospodarske kriminalitete.  Glede varnosti v lokalni skupnosti je prav tako, kot je bilo že omenjeno, dejansko celo poglavje temu namenjeno. Enako bi rekla, da ne more biti zelo natančno. So določeni programi narejeni, se pravi, za nasilje v družini, nasilje nad ženskami, medvrstniško nasilje. Na teh področjih s temi programi in skupnim sodelovanjem več ministrstev te probleme naslavljamo.  Glede okoljske kriminalitete. Tu bi se celo lahko strinjala, da morda ali očitno tudi Kazenski zakonik oziroma opredelitev teh kaznivih dejanj ni morda ravno najboljša, ampak dejansko imamo vzvode, da tudi to naslovimo. In če bo policija prišla do tega, da bo to težava, bomo to poskušali ustrezno nasloviti.  Hvala lepa.
Hvala lepa za odgovore.  Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje.  Na glasovanje najprej dajem amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, in sicer k preambuli predloga resolucije. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Če ne, prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo na odločanje o amandmajih odbora. Torej, amandmiramo posamezne rubrike in se bomo ustavili pri vsaki posebej.  Najprej dajem na glasovanje predlog amandmaja odbora. V uvodu resolucije se amandmira v rubriki Gospodarska kriminaliteta in korupcija, v podrubriki znotraj finančne kriminalitete in pranja denarja. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem naslednji amandma k rubriki resolucije, in sicer Ogroženost Republike Slovenije zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo na tretji amandma odbora, in sicer k poglavju 2, Cilji resolucije. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem še amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB k podpoglavju predloga resolucije 6.2.4.9, Strategija in program priprave nove resolucije o nacionalnem programu. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Zdaj dajem na glasovanje vse dele predloga resolucije. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so poglavja predloga resolucije sprejeta.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga resolucije na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bojo vključeni v dopolnjen predlog resolucije, ki bo sestavni del poročila odbora. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika določimo poročevalca oziroma poročevalko, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, po ustaljeni praksi, da tudi to poročilo predstavim sam. Kdo temu nasprotuje? V redu. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO. Gre za predlog poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, za izvedbo seje odbora zunaj sedeža Državnega zbora in sicer, v skladu z 49. členom Poslovnika Državnega zbora, lahko predsednik delovnega telesa skliče sejo tudi zunaj sedeža Državnega zbora in sicer, da bi se ta seja odbora izvedla v prostorih Azilnega doma Vič, predvidoma v juniju 2019. Želi v zvezi s tem kdo besedo? / oglašanje iz dvorane/ Ja, izvoli.
Predsedujoči, zdaj tako, mi smo danes že imeli eno sejo brez gradiva. Danes pa nimamo niti, bom rekel, neke osnove, kaj, zakaj, bomo tam gledali in tako naprej. To je zdaj spet kar nekaj. Jaz bi rad vedel, kakšen predlog, zaradi česa… Mislim, jaz sem v Azilnem domu bil že večkrat, ne vem, kaj bom zdaj tam novega videl, razen azilantov pa, kje in kako deluje ta azilni dom. Mislim, jaz pač ne vidim razloga, zakaj bi zdaj hodili? Zdaj, to je, kot da nimamo dovolj dela v Državnem zboru no, pa si bomo še to malo pripeli, pa še to šli malo gledat. Saj imamo za to institucije. Če bo pa kakšna stvar ne bo »štimala«, če bojo delali prizidek, če bojo rabil denar, če bojo rabil ne vem kaj, bo pa seveda čas, mogoče da pa se prepričamo, ali je temu res tako, če bomo glasovali o proračunu. Kar tako malo / nerazumljivo/ mislim, na vsak 14. dni imamo mi nekaj s temi azilanti se pogovarjamo, pa z nekaj, povezano z njimi, kot da ni res nobenega drugega bolj pametnega dela, no. Ne vem, ali imamo kakšno novo situacijo, o kateri jaz nisem seznanjen? Če je, prosim, seznanite me, dajte eno dokumentacijo pripravit predlagatelji in to je to. Jaz se s tem predlogom ne strinjam.
Hvala lepa. Razumem vašo pripombo, vendar kljub vsemu, še kdo drug želi besedo? / oglašanje iz dvorane/ Ja, izvolite.
Gospod _____
Hvala. Glejte, mi smo podali samo pobudo – če bo osvojena, da bomo imeli na tem centru sejo, vsekakor bomo gradivo pripravili, tako da kolega, ne se sekirat. Če bo realizacija, bomo sigurno gradivo imeli. Hvala.
Ja, v redu, jaz dajem na glasovanje ta sklep, opozarjam pa, da sklep je sprejet, če zanj glasuje vsaj 10 od 19 članov. / oglašanje iz dvorane/ Ja, izvolite.
Glejte, pod točko razno, kjer so predstavljeni predlogi in pobudi, se ne glasuje, ker za to nismo dobili nobenega materiala, nobenega gradiva in nobene opredelitve in zato, seveda, ne vidim razloga, zakaj bi sploh o tem glasovali in se, mi uvajamo neke novitete, ki jih sploh ni v Poslovniku.
Ja, hvala lepa. Torej, lahko se tudi glasuje o tem, vendar glede na to, da vidim, kakšna je razprava, sem se odločil, da zadeve ne dam na glasovanje. Zaradi tega zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo odbora. Hvala lepa.