Spoštovani, pričenjam 18. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Članice in člane komisije ter vabljene lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da ste zadržani, da se seje ne more udeležiti doktorica Tatjana Greif. Kot nadomestni člani pa s pooblastili sodelujejo: Teodor Uranič nadomešča Aleksandra Prosena, Kralja Bojan Čebela nadomešča magistra Rastislava Vrečka, Jožef Lenart nadomešča Andreja Hoivika in Tomaž Lisec Zorana Mojškerca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Točka 1: Peticija Petra Hartmana - ustavna pravica državljanov do udeležbe pri izvajanju sodne oblasti ter vloga in pristojnosti sodnikov porotnikov v sodnih postopkih. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PETICIJA PETRA HARTMANA - USTAVNA PRAVICA DRŽAVLJANOV DO UDELEŽBE PRI IZVAJANJU SODNE OBLASTI TER VLOGA IN PRISTOJNOSTI SODNIKOV POROTNIKOV V SODNIH POSTOPKIH.

Na sejo so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Sodni svet Republike Slovenije, Slovensko sodniško društvo. Društvo sodnikov porotnikov, Peter Hartman, Zlatko Kukovec, profesor doktor Marko Novak. Dodatno pa smo vabili še: Urad predsednice Republike Slovenije, doktorja Primoža Gorkiča, doktorico Katarino Bergant, Tilna Iviča, Miho Lobnika, doktor Ano Kerševan, Jana Zobca, Sonjo Pucko Furman, Urbana Tručla, Katjo Koprivšek, Srečka Prislana, magistrico Ano Testen in doktorja Ferda Deželaka. Od vabljenih so se opravičili Zagovornik načela enakosti, Sonja Pucko Furman (predsednica Delovnega sodišča v Mariboru), Urban Tručl (podpredsednik delovnega sodišča v Mariboru), Doktorica Katarina Bergant (generalna državna tožilka), Magistrica Ana Testen (vodja Službe za nadzor in za nadzor organizacije poslovanja sodišč) in Tilen Ivič (vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru).

S sklicem seje ste kot gradivo prejeli vlogo oziroma peticijo z 21. maja 2025.

Pričenjam z obravnavo te točke in preden bomo začeli z obravnavo, najprej - še kakšno pooblastilo? - najprej bi vas opozoril na dopis, ki ga je poslalo Ministrstvo za pravosodje v zvezi z gradivom, in sicer je Ministrstvo za pravosodje opozorilo, da so določeni deli gradiva, ki je bilo vloženo v na glavni pisarni, označeno ne bi bilo, bi moralo biti označeno z oziroma počrnjeno zaradi varovanja osebnih podatkov. Jaz moram opozoriti, da smo prvič gradivo poslali vabljenim 29. maja. Da sem imel 10. junija sestanek tudi s predstavnikom oziroma državnim sekretarjem Ministrstva za pravosodje doktorjem Brglezom. In do včeraj pravzaprav nihče ni opozoril, da je karkoli potrebnega počrniti v tem gradivu, nihče. Zdaj, službe Državnega zbora so pač odreagirale na ta dopis predsednika oziroma državnega sekretarja doktorja Milana Brgleza. Jaz moram reči, da sam ne vidim kakšnih posebnih problemov. Se mi zdi pa način dela problematičen, ker Ministrstvo za pravosodje pač ni tisto, ki bi imelo vpogled v predkazenske postopke, da reagira na tak način. Lahko bi kdorkoli od prejemnikov, od vabljenih, to se pravi Ministrstvo za pravosodje bodisi državno tožilstvo odreagiralo in opozorilo na to pomanjkljivost. Mislim pa, da ni Ministrstvo za pravosodje tisto, ki na to opozori, ker pač tako kot Državni zbor nima vpogleda v predkazenske postopke ali pa ne bi smelo imeti vpogled v predkazenske postopke. Toliko v informacijo. Zdaj na spletu, tisti, ki imate računalnike, imate isto gradivo z določenimi počrnitvami, dodatnimi, tudi drugimi, ne samo tistimi, ki smo jih mi opravili, ko smo pripravljali sejo, ampak pač tako je.

Zdaj pa začenjam z obravnavo te točke, in sicer dajem najprej besedo Petru Hartmanu, predsedniku Društva sodnikov porotnikov Slovenije. Izvolite, imate besedo.

Samo še opozorilo, razprave ne bom omejeval, tako da povejte, kaj mislite, vzemite si čas za razprave in bo tudi priložnost za odzive. Tako da bomo najprej naredili prvi krog predstavitev oziroma razprav, potem pa bomo delali naprej.

Gospod Hartman, izvolite.

Dober dan želim vsem skupaj. Sem predsednik Društva sodnikov porotnikov Slovenije. Pozdravljam vas predsednik in vse ostale prisotne. Društvo sodnikov porotnikov Slovenije je nastalo z razlogom, kako narediti tega sodnika porotnika bolj izšolanega človeka, da bo bolj pokončen in da bo na sodišču zastopal ljudstvo. Sodniki porotniki

na razpravah na sodiščih zastopamo ljudstvo in, bi rekel, branimo pač to ljudstvo, da so te odločitve na sodiščih čim bolj korektne in pravične. Tu pri tej zadevi smo si zastavili cilj, ker v 34 letih sodnik porotnik ni bil izobraževan do zdaj sploh nikoli. In letos prvič bomo zdaj z Ministrstva za pravosodje izpeljali prve ure izobraževanja za sodnike porotnike. In tu se zahvaljujemo pravosodnem ministrstvu, ker je pač to tudi omogočilo. Obžalujemo pa to, da nismo do zdaj v 34 letih niti 10 minut tega sodnika porotnika malo izobrazili in mu dali znanja iz osnov, bi rekel pravnega sistema, zakonov, iz okrožnih sodišč, delno socialnih sodišč, da bi pač to osnove vedeli, kaj je njihova naloga na sodiščih. In to je v kratkem pač ena taka predstavitev. Mislim pa, da bomo tudi poltem, če bo kakšno vprašanje, bolj tudi odgovorili v tej smeri, kakšni so še naši problemi.

Hvala lepa zaenkrat.

Hvala lepa.

Naslednja bi dobila besedo Vlada Republike Slovenije, ki se ni opravičila, za njim pa Ministrstvo za pravosodje, Najbrž najprej državni sekretar doktor Milan Brglez.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci in ostali vabljeni!

V slovenskem pravnem redu imajo sodniki porotniki pomembno, a specifično vlogo, ki temelji na vključevanju laikov v sodne postopke v kazenskih, delovnih in socialnih zadevah. Njihova prisotnost naj bi prispevala k večji pravičnosti in razumevanju družbenega konteksta v postopkih pred sodiščem ter na ta način povečevala kakovost in legitimnost sojenja, s tem pa tudi stabilnost pravnega sistema kot takega. Z vidika človekovih pravic in enakih možnosti, katere naslovniki so samo stranke sodnih postopkov, imajo sodniki porotniki v Sloveniji poseben pomen, saj njihova vloga prispeva k uresničevanju temeljnih ustavnih in mednarodnih pravic, zlasti pravice do poštenega sojenja, enakega varstva pravic in enake možnosti z vidika dostopnosti do funkcije.

Sodniki porotniki namreč prihajajo iz vrst državljanov, pri tem pa ne gre, pri tem pa gre za častno udeležbo pri sodni oblasti. To izrecno poudarja Zakon o sodiščih, ki je načeloma dostopna vsem, ki izpolnjujejo osnovne pogoje. Prisotnost sodnikov porotnikov pri sojenju omogoča, da se sodbe ne sprejemajo zgolj iz pravnega, temveč tudi iz družbenega in življenjskega vidika, kar krepi 22. člen Ustave Republike Slovenije, enako varstvo pravic v postopku. Prispeva tudi k večji pluralnosti razpravljanja in zmanjšanju možnosti pristranskosti, kar je bistveno za uresničevanje 23. člena Ustave Republike Slovenije, torej pravice do sodnega varstva in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, to je pravica do poštenega sojenja.

Področje sodnikov porotnikov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o sodiščih in Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih. Pristojnosti sodnikov porotnikov v posameznih vrstah postopkov urejajo procesni zakoni, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Veljavna ureditev določa, da lahko kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč predlagajo predstavniški organi občin in interesne organizacije. razen političnih strank. Imenuje jih predsednik pristojnega višjega sodišča. Nekoliko drugačno ureditev v delovnih in socialnih sporih, ki določa, da prvostopenjski senat sestavljata sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, od katerih je eden izvoljen iz liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev oziroma zavodov. Drugačen je tudi način izvolitve, saj te porotnike voli zakonodajna veja oblasti na podlagi predlogov reprezentativnih sindikatov in združenj delodajalcev.

V konkretnih postopkih pred sodiščem je pomembno, da zadevo, tako kot to velja za poklicne sodnike, obravnavajo in njej sodijo naključno izbrani sodniki porotniki. Pri dodeljevanju zadev sodnikom porotnikom se zato dosledno sodi pravilom tako imenovanega naravnega sodnika, kar je temeljno jamstvo za dodatno kakovost in v zvezi s tem tudi pošteno sojenje. Prav tako zanje veljajo enaka pravila glede nepristranskosti in izločitve kot za poklicne sodnike. Vloga sodnikov porotnikov pri sojenju je enakovredna poklicnemu sodniku, zato je ključno tudi, da so ustrezno usposobljeni in pripravljeni na svoje naloge.

V letu 2024 je bilo ustanovljeno Društvo sodnikov porotnikov, kar kaže, na željo po organiziranem združevanju in krepitvi enotnega ter učinkovitega delovanja porotnikov v sodnem sistemu. Ministrstvo podpira tovrstne pobude, saj lahko prispevajo k večji sistemski urejenosti in kakovosti dela sodnikov porotnikov. Delovanje tovrstnega društva v evropskem prostoru ni nič posebnega. Znan nam je na primer, primer podobnih pristopov na Poljskem. Tudi vprašanja, ki jih sodniki porotniki odpirajo, vsaj v srednji Evropi, niso nič novega. To se pojavlja tako na Poljskem, v Avstriji in Nemčiji.

Potrebno je poudariti, da veljavni ureditvi nihče ne očita ustavne neskladnosti, niti ni znano, da bi bila vložena kakšna pobuda ali zahteva za oceno ustavnosti. Slednje kaže, da je potrebno izvajati, da je potrebno izhajati predvsem iz tega, da je treba na ustavno skladen način zagotoviti izvajanje veljavne zakonodaje, za kar pa je primeren instrument le usposabljanje. Zato smo na ministrstvu že v začetku februarja letos ocenili, da bomo po zaključku priprave reforme sodniške zakonodaje organizirali sistemsko usposabljanje sodnikov porotnikov. V okviru trenutne spremembe sodniške zakonodaje. Bistvenih sprememb na tem področju ne načrtujemo, saj bi bilo ob pričakovanih spremembah zakonodaje težko hkrati izpeljati dve tako veliki sistemski reformi. Poleg tega, kot že omenjeno, veljavni ureditvi nihče ne očita neustavnosti. Še v tem letu Ministrstvo za pravosodje načrtuje izvedbo posebnega usposabljanja za sodnike porotnike, s katerim se želi izboljšati razumevanje postopkov, pravnih pravil in načel, ki jih morajo sodniki porotniki pri sojenju upoštevati. Usposabljanje bo izvedel strokovno in organizacijsko avtonomni center za izobraževanje v pravosodju in bo namenjeno vsem sodnicam porotnicam oziroma sodnikom porotnikom ne glede na vrsto sodnih postopkov, pri katerih sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. Usposabljanje pa bodo izvedli pretežno strokovnjaki izven izvršne veje oblasti in sodne veje oblasti. Poleg tega bo ministrstvo novoustanovljeni delovni skupini predlagalo v sodelovanju z Društvom porotnikov izdajo posebne zloženke, v kateri bodo zajete vse bistvene informacije za opravljanje nalog sodnikov porotnikov. Na ta način želimo na ministrstvu zagotoviti, da bodo vse ključne informacije, povezane z delom sodnikov porotnikov dosegle najširši krog zainteresiranih. Ministrstvo za pravosodje je aktivno pristopilo tudi k realizaciji sklepa Odbora za pravosodje Državnega zbora, ki je na 28. nujni seji dne 14. 3. 2025 predlagalo Ministrstvu za pravosodje in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ustanovitev skupne delovne skupine, ki bo preučila veljavno ureditev delovanja sistema sodnikov porotnikov ter pripravila usklajene rešitve v skladu z ustavno pravico neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti ter drugimi ustavnimi določbami, ki urejajo delovanje sodnega sistema v Republiki Sloveniji. Vloga laikov v sodnih postopkih je nenadomestljiva oziroma celo potrebna. Prinaša pogled iz družbenega okolja, dodatno skrb za pravičnost in prispeva k zaupanju javnosti v sodstvo. Zato moramo sistem sodnikov porotnikov nenehno nadgrajevati, da bo kar se da učinkovit, transparenten in skladen z najvišjimi pravnimi standardi. Delovna skupina bo proučila tudi širši vidik porotniškega sojenja, in sicer v katerih zadevah oziroma na katerih področjih je najprimerneje, da sodniki porotniki sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. Načrtuje se, da bo delovna skupina oblikovana najkasneje do sredine julija 2025, z delom pa bi pričela ob zaključku poletnega poslovanja sodišč, torej sredi avgusta 2025. Bi pa tudi poudaril, ker moramo ostati zvesta v okviru Ustave in zakonov, da sodniki porotniki kot taki ne morejo zatrjevati problemov z njihovimi pravicami in svoboščinami na tej seji komisije, pri tej seji komisije pa šteti, da jih ne uveljavljajo, ker jih ne morejo glede na to, da so del udeležbe pri izvajanju sodne oblasti, ampak podaja le informacije glede vpliva na pravice strank sodnih postopkov, to pa je vsekakor razumljivo. Še zaključna beseda. 128. člen Ustave Republike Slovenije zahteva določeno sodelovanje državljanov pri izvajanju sodne oblasti, v določenih sodnih postopkih so za kvaliteto sojenja neizbežni. Vprašanja, ki pa so se v praksi pojavila se bodo reševala v strokovni razpravi v okviru usposabljanja za vse sodnike porotnike, morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in neustreznosti porotniškega sistema pa v okviru v ta namen ustanovljene delovne skupine. Hvala za pozornost.

Hvala lepa. Želi še kdo iz Ministrstva za pravosodje besedo? (Ne.) Potem nadaljujemo. Prehajamo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Najbrž najprej Helena Miklavčič, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa predsednik za besedo, spoštovane poslanke in poslanci. Drugi danes tu navzoči.

Sredi marca letošnjega leta smo na Odboru za pravosodje že podajali pojasnila glede porodniškega sistema v Republiki Sloveniji, kot je že bilo omenjeno, je bil tudi sprejet sklep o ustanovitvi skupne delovne skupine o predlogu za sprejem skupne delovne skupine Ministrstva za pravosodje, za pravosodje in Vrhovnega sodišča. Ponovno bi radi poudarili, da gre pri porotniškem sistemu za sodelovanje laične javnosti pri sodnem odločanju. Tako tudi Ustava Republike Slovenije govori o neposredni udeležbi državljanov pri izvajanju sodne oblasti, primere in oblike neposredne udeležbe pa potem ureja zakon in sicer Zakon o sodiščih. v 41. členu določi, da državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih. Njihovo sodelovanje v sodnih postopkih je urejeno v posameznih procesnih zakonih, to sta Zakon o kazenskem postopku in pa Zakon o delovnih in socialnih sodiščih za delovne spore in socialne spore. Po Zakonu o kazenskem postopku pa poznamo že določene omejitve tudi takrat, ko je predvideno senatno sojenje, torej sodelovanje sodnikov porotnikov, da se to lahko delno spremeni. In sicer se lahko obtoženec odpove določenim pravicam, ki jih ima po tem zakonu. Med drugim tudi temu, da mu namesto senata v predpisani sestavi sodi samo sodnik posameznik okrožnega sodišča. To pomeni, da je sodelovanje sodnikov porotnikov v kazenskem postopku v takih primerih izključeno oziroma ga ni, čeprav je na splošno določeno, da sodniki porotniki v kazenskem postopku sodelujejo, kjer je predpisana kazen zapora na treh let. Ker sodniki porotniki pri sojenju sodelujejo in odločajo, to nikakor ne more pomeniti, da bi sodniki porotniki sodnike nadzirali. Kot je bilo že sedaj večkrat v javnosti povedano, se je navajalo, sodniki porotniki ne nadzorujejo sodnikov. Pri njihovem delu, sodnik je namreč pri svojem delu neodvisen, vezan na ustavo in zakon, kar izhaja iz načela neodvisnosti sodnikov, ki je tudi eno od ustavnih načel. 23. člen Ustave Republike Slovenije. Pravilnost odločitev sodnikov pa se lahko presoja le skozi sistem uporabe pravnih sredstev, torej tudi tistih odločitev, pri katerih so sodelovali sodniki porotniki. Nujno je poudariti, da je sojenje obsežno, strokovno zahtevno delo, ki ga ni mogoče poenostavljati, saj to lahko zelo hitro pomeni poseg v ustavne in konvencijsko zagotovljene pravice strank v sodnih postopkih, predvsem ko govorimo o civilnih sodnih postopkih, kamor sodita delovni spori, kamor sodijo delovni spori in socialni spori, gre za reševanje sporov. Ne odločanje in za posege države v neke pravice, temveč za odločanje o sporu. Naj dodam, da izobraževanje sodnikov porotnikov zelo pozdravljamo, ker se nam zdi nujno potrebno. Vendar pri tem ne smemo spregledati, da je namen predsedniškega sistema, da prinesejo sodniki porotniki v sojenje svoj laični pogled, morda osvetlitev zadeve z druge strani, pogosto s kakšnimi praktičnimi vidiki. To je bistvo porotništva, laičnost in praktični vidiki. Ne pomeni pa to nadzora nad delom sodnikov. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Želi še kdo iz kvote Ministrstva za pravosodje besedo oziroma Vrhovnega sodišča? Tudi ne. Okej. Naslednji bi dobil besedo doktor Primož Gorkič, ki ga ni in se ni opravičil. Pa je tukaj doktor Marko Novak iz Evropske pravne fakultete, izvolite.

Ja, lep pozdrav. Jaz sem tukaj kot tudi kot predstavnik Sodnega sveta, zdaj pa ne vem, ali...

Lahko kar tako.

Lahko skupaj združim?

Ja, zdaj, najprej, kar se tiče Sodnega sveta. Seveda podpiramo vsa ta prizadevanja, posebej s strani tudi Ministrstva za pravosodje, da se sodniki izobražujejo, sodniki porotniki izobražujejo. In tudi, da se mogoče ta sistem seveda nadgradi, da se tudi izdela brošura s pravicami in tako naprej. Seveda bi bilo za razmisliti tudi o povišanju nadomestila, ki je sramotno nizko za sodnike porotnike. Tako da, to je nekako uradno stališče Sodnega sveta in da bo Sodni svet seveda nekako pripravljen tukaj absolutno pomagati, da se ta, bi rekel, funkcija nekako nadgradi.

Kot pa Marko Novak, profesor in državljan pa seveda moram priznati, da te pobude seveda, ki je pripeljala do ustanovitve delovne skupine in nadgraditve samega sistema, ne bi bilo, če ne bi bilo gospoda Petra Hartmana. In seveda tukaj bi se jaz seveda strinjal s tem, da je ta institucija bila zanemarjena toliko let, ne. Seveda to ni zdaj samo, če lahko tako rečem, lastnost same Slovenije, ampak nasploh tega kontinentalnega sistema. Osebno seveda sem o tem kar nekaj publiciral v preteklosti. Zdaj seveda nimam iluzij, da bomo tukaj čez noč seveda spremenili ta kontinentalni, bi rekel, predsedniški sistem, ampak vendarle bi seveda bilo za pogledati nekatere dobre prakse mogoče v tej delovni skupini, ki je tukaj napovedana iz ostalih kontinentalnih sistemov. Tukaj imamo, bili so že omenjeni, imamo primere Avstrije, imamo primere Belgije in tako naprej, kjer je ta predsedniški sistem pravzaprav nekako več kot samo predsedniški v smislu, nekje se celo približuje temu ameriškemu sistemu samega delovanja porote, ne. Nimam iluzij, ja, da bomo šli tako daleč, ampak tam je seveda porota kot institut zagotavlja demokratičnost samega sodstva, ne. In seveda ne gre tukaj tudi pri predsednikih, tukaj se strinjam jaz seveda z Vrhovnim sodiščem, seveda ne gre za nek nadzor, gre pravzaprav za sodelovanje. Ampak če bi poslušali društvo potnikov, bi lahko ugotovili, da seveda ja, do zdaj je bilo res zelo podhranjen sistem, četudi zdaj koga tukaj kriviti, težko rečemo posamezni sodniki, številni sodniki podpirajo tudi njihovo funkcijo, vidijo dodano vrednost in tako naprej. Seveda niso vsi tega istega mnenja, ampak seveda v smeri neke brošure, ne, recimo pojavljale so se popolnoma taka elementarna vprašanja, ali ali predsednik lahko pogleda obtožnico v zadevi, v kateri bo sam razsojal in kjer ima po zakonodaji celo isti glas kot sodnik in bi po sami zakonodaji lahko porotnika ali predsednika, če jim natančneje rečemo, preglasujeta sodnika v posamezni zadevi. Ampak kljub temu smo pustili, ne. Po eni strani je to zagata tako za sodnike, seveda tudi, kot tudi same te, kot same predsednike oziroma porotnike. In seveda absolutno pozdravljam. Ustanovitev te delovne skupine in tudi samo nadgraditev zakona najmanj v smeri tega izobraževanja. Seveda bi apeliral tudi na dvig nadomestil. Saj jasno, tukaj bomo rekli ne, seveda zdaj ta, jasno, zdaj včasih pravimo, ja, funkcija častna in tako naprej, ne, pol se pa nekateri temu smejijo, ja, kaj pa je danes še častno in tako naprej. Ampak saj po drugi strani seveda porotniki ne bodo zdaj tukaj ustvarili nek profit in tako naprej, ampak vsaj, da se, bi rekel, malce bolj ovrednoti, da se naredi ta funkcija bolj, bolj relevantna. Kajti na tak način, se strinjam, se dviga zaupanje v sodstvo. Kajti po vseh raziskavah imajo uporabniki sodišč, tisti, ki se pojavijo kdaj na sodišču, večje zaupanje v sodstvo, kot tisti, ki se ne ne. In zdaj, zanimivo bi bilo tudi narediti recimo raziskavo, kaj menijo sami, bi rekel sodniki porotniki v sodstvu in primerjati te številke z neko, bi rekel, drugo laično javnostjo, če lahko tako rečem, ne. Seveda zdaj na drugi strani nek ideal je, pa poznamo, poznamo sistem, saj pravim, zdaj ne rečem, ampak ideali so za to, da se primerjamo s tem, ne, za to so uporabni, ne da jim bomo nujno sledili, ne, ker seveda porota, predsedništvo ima lahko tudi slabe strani. Da se razumemo, ne. Ampak sistem, ko je udeležba v, jaz sem tudi malo o tem publiciral, udeležba v porotniški službi predsedniški obvezna, državljanska dolžnost, kot je recimo v Komonvelta, ZDA, Velika Britanija. Ne, tam so porotniki enostavno izžrebani in moraš priti soditi, ne tako kot ne vem in dobiti nadomestilo od delodajalca, tako kot, ne vem, gasilec, ko gre na intervencijo in tako naprej, ne. Zdaj to je nek ekstrem, ampak seveda, ko razmišljamo o teh, bi rekel, nekih spremembah, nadgraditvah, je je vse treba imeti v mislih.

Tako da, da zaključim, ne bom predolg, podpiram seveda to nadgradnjo sistema in upam, da bomo izbrali neko primerno rešitev. Hvala lepa.