Ponovno lep pozdrav vsem kolegicam poslankam in poslancem ter ostalim vabljenim in prisotnim na današnji seji!

Pričenjamo 47. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Jaz se vsem zahvaljujem za udeležbo, ker je bila seja sklicana v bistvu res na hitro, zato ker smo danes šele dobili tudi vsa gradiva, potrebna za sklic današnje seje in jutri zjutraj Ustavno sodišče že odloča o zadržanosti, in v bistvu je to edini čas, ko lahko to sejo izvedemo, zato res iskrena hvala, da ste si vzeli čas in da smo danes tukaj.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: poslanec Felice Ziza, medtem ko kot nadomestni člani danes sodelujejo: doktor Tatjana Greif, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič, Andreja Rajbenšu, ki nadomešča Tereza Novak, Bojan Čebela, ki nadomešča magistra Rastislava Vrečka, Tomaž Lah, ki nadomešča Dušana Stojanoviča in poslanec Franc Medic, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic.

Naj pa napovem, da je Poslanska skupina SDS napovedala obstrukcijo današnje seje odbora na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik točke, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Zato prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA SINDIKATA FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije - ZA OCENO USTAVNOSTI 1. TOČKE ČETRTEGA ODSTAVKA IN TRETJE ALINEJE PETEGA ODSTAVKA 3.A ČLENA TER 5., 51.A, 53., 53.B, 53.C IN 53.D ČLENA ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI - OBRAVNAVA PREDLOGA ZA ZAČASNO ZADRŽANJE IZVRŠEVANJA PREDPISA.

Obravnava te točke poteka na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kot gradivo z dne 20. junij 2025 ste članice in člani odbora zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis, medtem ko na spletni strani Državnega zbora je objavljeno naslednje gradivo, torej mnenje Vlade z dne 2. julij 2025 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. 7. 2025.

K 1. točki so bili vabljeni predstavniki Vlade in Zakonodajno-pravne službe in najprej dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Gospa Barbara Gerečnik, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo v pisni obliki pripravili odgovor Državnega zbora na predlog za začasno zadržanje izvrševanja prej navedenih določb Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je vložil Sindikat Fides.

V predlogu za začasno zadržanje izvrševanja morajo biti navedene konkretne škodljive posledice, ki bi jih povzročilo izvrševanje izpodbijanih določb in vsebovan prikaz škodljivih posledic, ki bi nastale zaradi njihovega neizvrševanja. Poleg škodljivih posledic mora biti v predlogu za začasno zadržanje posebej izkazana tudi njihova težka popravljivost. V odgovoru po posameznih izpodbijanih določbah navajamo argumente, s katerimi utemeljujemo, da predlagatelju ni uspelo izkazati škodljivih posledic izpodbijane ureditve oziroma njihove težke popravljivosti ter navajamo razloge zaradi katerih bi zadržanje izpodbijane ureditve lahko povzročilo nepopravljive škodljive posledice na področju zagotavljanja in krepitve javne zdravstvene mreže ter večje dostopnosti zdravstvenih storitev.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavnici Vlade, v njenem imenu predstavnica Ministrstva za zdravje, Jasna Humar, generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo.

Izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani člani!

Vlada Republike Slovenije primarno opozarja na neizpolnjevanje procesnih predpostavk za vložitev zahteve za začasno zadržanje, saj predlagatelji niso uspeli izkazati pravnega interesa oziroma reprezentativnosti. Podredno pa meni, da predlogi za začasno zadržanje izvajanja posameznih določb obravnavanih zakonov tudi materialno niso utemeljeni. Vlada Republike Slovenije namreč meni, da z izvrševanjem izpodbijanih določb ZZDej, ne bodo nastale težko popravljive škodljive posledice za predlagatelje, kot jih navajajo predlagatelji v predlogih za zadržanje izvrševanja posameznih izpodbijanih odločb. Nasprotno, morebitno zadržanje lahko vodi v nadaljnjo razgradnjo in šibitev javnega zdravstvenega sistema oziroma mreže javne zdravstvene službe. Iz zahteve Fides ne izhaja, da bi bil sindikat v trenutku vložitve zahteve reprezentativen, kar pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za dopustnost zahteve za presojo ustavnosti. Zahteva se namreč še vedno opira na podatke o reprezentativnosti iz leta 1993, torej na obdobje več kot 30 let pred vložitvijo predmetne zahteve. Poleg tega mora sindikat izkazati, da izpodbijani predpisi posegajo v pravice članov sindikata, ki so praviloma zdravniki in zobozdravniki, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih. Kot že omenjeno, novela ZZDej krepi javne zdravstvene zavode in spodbuja delovnih, vključno z motiviranjem njihovih zaposlenih.

Glede predloga za začasno zadržanje izvrševanja prve točke, ki se nanaša na zahtevo, da je odgovorni nosilec zaposlen za vsaj 8 ur na teden, zahteva Fides navaja predvsem, da izvajalci ne morejo opravljati dejavnosti, če ne najdejo fizične osebe, ki izpolnjuje ta pogoj, kar neposredno vpliva na organizacijsko fleksibilnost, delovno aktivnost zdravnikov in dostopnost storitev. Vlada Republike Slovenije opozarja, da zahteva Fides pregleda prehodne določbe prvega odstavka, ki vsem obstoječim imetnikom dovoljenj oziroma obstoječim zasebnim zdravstvenim delavcem omogoča še nadaljnjih 12 mesecev dela brez tveganja za odvzem dovoljenja.

Glede predloga za začasno zadržanje 5. člena ZZDej, ki ureja možnost sodelovanja javnih zavodov z drugimi pravnimi subjekti, zahteva Fides navaja škodljive posledice v imenu zdravnikov z zasebno prakso, ki naj ne bi več mogli pogodbeno sodelovati z javnimi zavodi. Vlada Republike Slovenije opozarja, da je v njej zgolj na kratko in splošno, ne pa konkretizirano navedeno, kakšen učinek naj bi imela določba osmega odstavka 5. člena. Vlada Republike Slovenije opozarja tudi, da zasebni ponudniki zdravstvenih storitev lahko še vedno sodelujejo z javnimi zavodi, med drugim na način sklenitve podjemne pogodbe ob pogojih, ki jih ureja ZZDej v 53. členu. Tako da se število oziroma obseg razpoložljivega zdravstvenega kadra, ki lahko sodeluje z javnimi zavodi, ni ZZDej v ničemer zmanjšal.

Glede predloga za začasno zadržanje izvrševanja členov, ki urejajo vključevanje v neprekinjeno zdravstveno varstvo. Ravno tako Vlada poudarja, da predlog ne konkretizira, v čem bi bile težko popravljive škodljive posledice. Opozarjamo, da zaveza velja za zdravstvene delavce v javni mreži, s čimer se bolj enakomerno obremeni vse udeležence, kar pomeni, da je v neposredno korist vseh zdravstvenih delavcev in ni razumljivo, kako bi lahko prišlo do škodljivih posledic za člane Sindikata Fides.

Kar se tiče 53.b in 53.c člena. Ravno tako Vlada meni, da ni izkazano, zakaj bi omejitve lahko vplivale na člane Sindikata Fides, ki so v večini primerov zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih. Glede 53., 53.d člena, torej dopolnilnega dela brez izkazane deficitarnosti. Ravno tako ni konkretnega pojasnila, zakaj bi lahko nastale nepopravljive posledice, saj gre samo za spregled izkazovanja pogoja deficitarnega poklica. Vemo, da poklici v zdravstvu niso deficitarni, obstaja pa pomanjkanje zdravstvenih delavcev, zato smo tudi vnesli ta spregled.

Skratka, če povzamem, Vlada meni, da Sindikat Fides niti ni izkazal reprezentativnosti niti ni izkazal težkih škodljivih posledic, ki bi zahtevale zadržanje zakona.

Sedaj odpiram razpravo o mnenju Zakonodajno-pravne službe. Želi kdo razpravljati? Ne…

Ja, izvolite gospod Medic, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa za besedo.

Lepo vsi pozdravljeni!

Kot smo že dejali na razpravi, splošni, tudi o zdravstveni dejavnosti in menimo, da je ta zakon, ni, dovolj dober, da ne bi prišlo do uhajanja zdravnikov iz javnega zdravstva v zasebno in to pomeni, razgradnja javnega zdravstva. Jaz mislim, karkoli bi naredili, zadržati izvajanje tega zakona je dobrodošlo. Zdravniška zbornica Slovenije, vemo, da se posamezniki odločijo za odhod že tudi pred njenim sprejetjem, to že februarja. Nekateri zdravniki so tako že v obdobju sprejemanja, javno denimo preko družbenih omrežij ali v izjavah sporočili svojo odločitev. Drugi so delali preko pogodb ali delno in so z delom že prenehali. V zdravniški zbornici dodajajo, da je najbolj kritično na področjih, kot so dermatologija, plastična kirurgija, oftalmologija, radiologija in maksialna kirurgija(?). Dodali so še, po naših informacijah so se v določenih bolnišnicah te dejavnosti že danes na robu zmogljivosti. In to je tisto, kar nas najbolj skrbi. Ne govorimo o množičnih odhodih vseh zdravnikov, temveč o odhodih tistih, ki že danes pokrivajo zelo občutljive segmente zdravstvene oskrbe. Potem beremo, da je bilo deset odhodov v enem mesecu, zdravnikov, od tega tri dermatologi in dva oftalmologa in tudi en oftalmolog o tem razmišlja. Danes imamo že skoraj 600 tisoč ljudi brez osebnega zobozdravnika, v tem času, v zadnjem času je deset zobozdravnikov že vrnilo koncesije, več kot 30 jih o tem se razmišlja.

Ne vem, kaj želite bolj jasnega, kot pa ta pričanja teh profesionalcev, ki odhajajo, odhajajo v zasebni sektor.

Tako da ja, tako je naše mišljenje, da je ta zakon uskladi. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ker ni drugih razpravljavcev, se k besedi javim še sama. Torej, jaz absolutno se podpišem pod mnenje Zakonodajno-pravne službe, skratka, ga v celoti delim, prav tako predstavljeno mnenje Vlade in tudi jaz menim, da v primeru, da bi se zadržalo izvajanje predlaganih členov, ki jih bomo še naknadno danes obravnavali, mislim, da bi prineslo večje škodljive posledice za naš javni zdravstveni sistem. Seveda pa imamo lahko različna mnenja in bomo o tem sedaj glasovali.

Torej, ker ni drugih razpravljavcev, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za zdravstvo podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. julij 2025 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

In sedaj o tem mnenju glasujemo. In pričenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. 11 navzočih poslank in poslancev, deset jih je glasovalo za predlagano mnenje, proti je bil en poslanec.

(Za je glasovalo 10.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga bo posredoval Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266 členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču. s tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In sedaj prehajamo na 2. točko dnevnega reda - pobuda pobudnikov - Romana Kralja, doktor medicine, zasebna ambulanta splošne medicine in drugih - za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti - Predlog za začasno zadržanje izvrševanja predpisa.

Obravnava te točke poteka tudi na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Gradivo z dne 20. junij 2025 ste zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis, na spletnih straneh Državnega zbora pa je objavljeno tako mnenje Vlade kot mnenje Zakonodajno-pravne službe. Obe meni smo dobili, tako kot že uvodoma, danes, torej 2. julija 2025.

K 2. točki sta bili vabljeni tako predstavniki Vlade kot Zakonodajno-pravne službe. In najprej dajem ponovno besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Gospa Barbara Gerečnik, izvolite.

Hvala za besedo.

V Zakonodajno-pravni službi smo v pisni obliki pripravili tudi odgovor Državnega zbora na Predlog za začasno zadržanje izvrševanja drugega odstavka 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ker pobudniki začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe utemeljujejo samo glede tretje povedi drugega odstavka 3. člena zakona in samo v razmerju do zdravnikov, ki javno zdravstveno službo opravljajo na podlagi koncesije v statusni obliki samostojnega podjetnika, smo tudi odgovor na predlog za začasno zadržanje izvrševanja podali v tem obsegu. V njem smo izpostavili, da je Ustavno sodišče že leta 2018 glede vsebinsko enake določbe zakona s sklepom zavrnilo pobudo za začasno zadržanje njenega izvrševanja, saj ni videlo možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic. Hkrati smo izpostavili, da tretja poved drugega odstavka 3. člena Zakona za samostojne podjetnike sploh ne more povzročiti nepopravljivih škodljivih posledic, ki jih zatrjujejo pobudniki.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo generalni direktorici Direktorata za zdravstveno varstvo Ministrstva za zdravje, Jasna Humar, ki govori v imenu Vlade.

Izvolite.

Ja, hvala lepa.

Tudi mnenje vlade je, da pobudniki niso izkazali nepopravljivih posledic, ki bi jih izvajanje zakona prineslo. Spodbijajo zadržan drugi odstavek 3. člena, in sicer reinvestiranje presežka prihodkov nad odhodki nazaj v zdravstveno dejavnost. Z vsebinskega vidika Vlada poudarja, da predmetna določba ne posega v lastninsko pravico koncesionarja, saj mu ne odvzema sredstev, temveč zgolj regulira njihovo namensko uporabo, dokler izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja to dejavnost v okviru koncesije, reinvestiranje, krepi in veča vrednost premoženja koncesionarja in glede na navedene ukrepe menimo, da ti v celoti podpirajo javni interes, ki je močnejši od parcialnega interesa posameznikov, pri čemer tudi ta parcialni interes ni dovolj konkretiziran in ustrezno izkazan, da bi bila, da bi bilo zadržanje tega člena izkazano, kot utemeljeno.