5. redna seja

Odbor za obrambo

16. 5. 2019
podatki objavljeni: 16. 5. 2019

Transkript

Lepo pozdravljeni!  Pričenjam 5. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. pozdravljam vse prisotne, še posebej ministra za obrambo, Karla Erjavca; načelnico Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorko Alenko Ermenc; državnega sekretarja za Ministrstvu za okolje in prostor Aleša Prijona; župana občine Postojna, Igorja Marentiča in ostali vabljeni.  Obveščam vas, da so svojo odsotnost, sejo opravičili naslednji člani odbora, pravzaprav samo eden, to je poslanec in podpredsednik odbora Miha Kordiš.  Nisem dobil obvestil, da bi kdo sodeloval na sejo kot nadomestni član odbora, tako da lahko nadaljujemo. Svojo odsotnost sta sejo opravičila predstavnika Kabineta predsednika Vlade in Urada predsednika Republike.  Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:  1. Problematika osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna.  2. vprašanje in pobude članic in članov odbora.  Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma umik posameznih točk, je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA OSREDNJEGA VADIŠČA SLOVENSKE VOJSKE POSTOJNA.  Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste tudi prejeli informacijo ministrstva za obrambo o problematiki osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna z dne 19. aprila 2019. Informacijo Ministrstva za okolje in prostor, v zvezi s problematiko osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna z dne 19. 4. 2019, predlog sklepov v zvezi s 1. točko dnevnega reda 5. seje Odbora za obrambo, ki jih je predlagal poslanec ion član odbora, dr. Matej T. Vatovec. Člani odbora ste prejeli tudi zgoščenko z rezultati monitoringov, ki so bili opravljeni na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna. K točki so bili vabljeni: Karel Erjavec, minister za obrambo; generalmajorka Alenka Ermenc, načelnica Generalštaba Slovenske vojske; Ministrstvo za okolje in prostor; Igor Marentič, župan Občine Postojna,    (nadaljevanje) Erico Velenje – Inštitut za ekološke raziskave, Inštitut Jožef Štefan, Civilna iniciativa a Pivško kotlino brez streljanja, Urad predsednika republike, Kabinet predsednika vlade. Besedo pa najprej dajem ministru za obrambo, gospodu Karlu Erjavcu. Izvolite, gospod minister.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa za besedo. Tudi iz moje strani vse lepo pozdravljam! Poslance, člane Odbora za obrambo in seveda tudi vse goste, zlasti tudi župana občine Postojna, civilno iniciativo in vse ostale prisotne. Moram reči, da to točko razumem kot nadaljevanje točke, ki smo jo pravzaprav že imeli, ko smo imeli terenski ogled. Pripravili smo za člane Odbo0ra za obrambo ogled tega osrednjega vadišča Slovenske vojske in rad bi izpostavil naslednje. Ko sem opravljal prvič funkcijo ministra za obrambo v obdobju 2004-2008 moram reči, da je bilo to sodelovanje na dokaj visoki ravni. Da ves čas smo aktivnosti usklajevali sproti z občino, tudi z županom in kolikor se spominjam takrat ni bilo nobenih napetosti, nobenih posebnih tenzij. Vedno smo sproti razreševali tudi določene zadeve, zlasti zato, ker smo se zavedali, da je potrebno vedno najti ravnotežje med zagotovitvijo pogojev za usposabljanje in urjenje Slovenske vojske in pa seveda hkrati omogočiti prebivalkam in prebivalcem, občankam, občanom, da normalno živijo, da se čim manj posega v njihovo vsakdanje življenje. Moram reči, ko začel novi mandat, drugi mandat lansko leto, da sem bil presenečen, ko sem videl, da so se ti odnosi nekako zaostrili, skalili in moja prva naloga je bila, kako in na kakšen način urediti te odnose in priti na tisto raven, ki smo jo že imeli, ko govorimo o odnosih med Ministrstvom za obrambo in pa občino Postojno. Res je, da je obstajal dogovor. Mislim, da prvi dogovor je bil celo sklenjen v času mojega prvega ministrovanja, potem mislim, da je bil sklenjen še en dogovor, kasneje je bila pa ta dogovor preklican, to je bilo v lanskem letu in moram reči, da na nek način obžalujem, da je prišlo do preklica tega dogovora, ker povzroča na obeh straneh določene probleme. Tam smo določili, kakšne naj bodo pravice in tudi kakšne so obveznosti. Zlasti obžalujem, da ne moremo poravnati še zadnjega dela, ko gre za sofinanciranje t.i. centra za reševanje, ki je bil zgrajen. Moram pa zelo jasno povedati – tega ne moremo poravnati, zato ker nimamo nobene pravne podlage. Tukaj ne gre za to, da Ministrstvo za obrambo ne bi želelo izpolniti svoje obveznosti, vendar s tem, ko je bil preklican ta dogovor, seveda te možnosti, te pravne podlage nimamo. Zato sem se odločil, da imenujem delovno skupino in to je bilo februarja 2019 in sicer glavni namen in cilj te delovne skupine je, da skrbi za konstruktivni dialog z občinami. Treba je vedeti, Slovenska vojska, ko gre za tovrstna vprašanja, seveda nima v mislih samo občino Postojno, ampak tudi, ko gre že samo osrednje vadišče Slovenske vojske Poček, vemo, da je tukaj več občin, s katerimi moramo imeti dialog in doseči tudi ustrezne rešitve. Ker kot rečeno, to vadišče je ključnega pomena za razvoj in tudi za delovanje Slovenske vojske, ampak kot tak je opredeljen tudi v vseh strateških dokumentih. To ni nekaj, kar bi se mi izmislili, ampak je to del dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih dokumentov. Zato moram reči, da moja pričakovanja so zelo visoka, ko gre za delo, delovne skupine in bi rad tudi povedal Odboru za obrambo in vsem prisotnim, kaj pravzaprav je moj cilj, kaj je naš cilj, kot Ministrstvo za obrambo. Najprej, mi bi si želeli, da bi uredili te odnose, mi bi si želeli, da skupaj poiščemo rešitve. To se pravi, da niso enostranske, da ne bi bile to rešitve, ki jih predlaga samo Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska, ampak da skupaj v dialogu z Občino Postojna pogledamo, kaj so tiste možne skupne rešitve. Jaz moram reči, sedaj, ko sem se malce bolj poglobil v to problematiko, da pravzaprav ugotavljam, da ko govorimo o naših pogledih, da niti niso tako različni. Občina želi čim večjo zaščito, ko gre za ta prostor, ko govorimo o zaščiti vodnih virov, ko govorimo o hrupu, o zaščiti zraka, živali. Poglejte, ta interes ima tudi minister za obrambo, ima Ministrstvo za obrambo in tudi Slovenska vojska. Naš cilj ni, da bi tam izvajali dejavnosti, ki bi lahko poškodovale te vodne vire, ki bi motilo vsakdanje življenje ljudi in tukaj mislim, da smo skupaj in na tej točki mislim, da je glavna naloga delovne skupine, da skuša skupaj z občino najti ustrezne skupne rešitve in jaz moram reči, ker, seveda, teh sestankov je že nekaj bilo, o tem bo lahko več povedal župan in pa gospod Šefic, ki vodi to skupino za dialog. Jaz sem prepričan, da nismo tako oddaljeni, da bi lahko skozi dialog našli nek okvir, na kakšen način bi izpostavili to sodelovanje. V zvezi s tem bi tudi rad opozoril člane Odbora za obrambo, da se mi zdi ključnega pomena tudi državni prostorski načrt. Državni prostorski načrt je v korist ljudi, zato ker ta bo natančno določil, pod kakšnimi pogoji bo lahko delovala Slovenska vojska, kako bo delovala, kakšen je pravzaprav sploh okvir tega delovanja in zato, jaz bi pozval občino, da naj aktivno sodeluje tudi ko gre za sprejem tega akta. Jaz sem prepričan, da v okviru državnega prostorskega načrta, je treba natančno opredelit monitoringe, ne samo zato, da imamo stalno kontrolo, da se izvaja monitoring, ko gre za zaščito vodnih virov, ko gre za živali, ko gre za zrak. Seveda, državni prostorski načrt mora tudi predvidet sanacijo. Mi vemo, da ta prostor se ni začel obremenjevati z obstojem, z nastankom Slovenske vojske leta 1991. Ravno včeraj smo praznovali dan Slovenske vojske – 15. oziroma predvčerajšnjim, čas mi hitro mineva, ali je 15. bil predvčerajšnjim?
Praznik je 15., 24. je bila pa prireditev…
Karel Viktor Erjavec
Okej, ne, 15. Je praznik, aja, prireditev, prav. Ampak kaj hočem reči, ne? Te stvari se niso začele dogajati leta 1991. Vemo, da ta prostor ima to vojaško tradicijo, da v preteklosti pač je vojska nekdanje države tam delovala, da verjetno so tudi posledice in da so bremena v tem prostoru in zato v tem smislu mislim, da je treba tudi za nazaj pogledat, kako opraviti določeno sanacijo, ker prepričan pa sem, da gotovo se v okolju poznajo te aktivnosti, ki so se izvajale mnoga mnoga desetletja, ki ne gre za aktivnosti samo Slovenske vojske. In seveda, če mi želimo te stvari na nek urejen način urediti, je po mojem ključ, da pridemo tudi do državnega prostorskega načrta. Moram tudi obvestiti člane Odbora za obrambo, da jutri bo potekala javna obravnava. Tam bodo lahko vsi deležniki dali svoje pripombe, tako da, jaz sem tudi zagovornik nekega demokratičnega, transparentnega procesa.  Morda v zvezi z monitoringi. Tukaj mene tudi moti, da ves čas je nek dvom ali so ti monitoringi, ki so bili opravljeni od leta 2016 pa do danes, ali so verodostojni, ali je to to. Jaz mislim, da tukaj bi se morali tudi pogovoriti in dogovoriti, da bi to skupaj določali. To se pravi, z lokalno skupnostjo, da se pove kateri so tisti, ki bodo to izvajali, tudi zaradi tega, da okrepimo zaupanje, ker nima smisla, da Ministrstvo za obrambo naroča, se izvaja, potem pa nihče ne verjame tem rezultatom oziroma se vzpostavlja dvom. In zaradi tega jaz mislim, da tukaj bi morali skupaj sodelovati z lokalno skupnostjo, seveda stroške pa vemo kdo bi nosil, pač bi to šlo v sklopu Ministrstva za obrambo.  Da ne bom predolg, ker imam občutek, da bo danes dolga seja, bi za konec morda samo še to povedal, ker se tudi pojavljajo dvomi ali ima Slovenska vojska potem, ko je bil razveljavljen državni prostorski načrt, sploh pravico delovanja na tem prostoru. Jaz moram še enkrat zelo jasno povedati, da ta vadišče ima uporabno dovoljenje po 118. členu gradbenega zakona, v povezavi s 198. členu Zakona o graditvi objektov, ki določajo, da imajo objekti s področja obrambne uporabno dovoljenje, če so z dnem uveljavitve zakona v uporabi, se jim namembnost po 25. juniju 1991, ni spremenila, da pač je podlaga za delovanje. To želim poudariti zlasti zato, ker ne bi želel, da se v javnosti izvaja, odvija razprava, da vojska nima pravnih podlag zato, ker v tem trenutku počne na vadišču Poček. Res pa je, da je občina v zvezi s tem sprožila pravne postopke. Bomo videli kakšen bo izid teh pravnih postopkov. Jaz pa trdno verjame, da tukaj ne kršimo zakonodaje.  Za konec bi se zahvalil, da je ta seja sklicana tudi v takem obsegu, da so prisotni tudi tisti, ki so tako imenovana zainteresirana javnost, ker mislim, da skozi takšen dialog lahko pridemo do skupnih rešitev. Toliko morda z moje strani.  Zdaj, če bi načelnica kar takoj…
Bom kar jaz vodil sejo, gospod minister…
Karel Viktor Erjavec
…če boste pa vi vodili, pa tudi sem zelo vesel.  Hvala lepa predsednik.
Hvala lepa za predstavitev in dialoški pristop gospod minister.  Sedaj pa dajem besedo načelnici Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorki Alenki Ermenc. Izvolite, gospa generalmajorka.
Alenka Ermenc
Gospod predsednik Odbora za obrambo!  Glede na to, da smo organizirali obiska za člane Odbora za obrambo na poligonu Poček oziroma osrednjem vadišču Postojna, smo izkoristili ta obisk tudi, da smo predstavili zelo podrobno vlogo in namen osrednjega vadišča Postojna za slovensko vojsko. Verjetno bodo tekom razprave zahtevana mogoče kakšna pojasnila. Vendar mislim, da je bila predstavitev v času obiska Odbora za obrambo zelo celovita in z vsebinskimi poudarki glede rabe. Hvala.
Za magnetogram bi rad povedal, da poslanec Jani Prednik na današnji seji nadomešča poslanca Matjaža Nemca.  Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za okolje in prostor državnemu sekretarju Alešu Prionu. Izvolite, gospod državni sekretar.
Aleš Prijon
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni! Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister in gostje!  Na Ministrstvu za okolje in prostor pripravljamo uredbo o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Gre za uredbo s katero se bo z vodovarstvenim režimom varovalo 35 zajetij, ki se rabijo ali pa so namenjeni javni oskrbi s pitno vodo v teh občinah. Zaradi odločbe Ustavnega sodišča smo postopek priprave uredbe začasno prekinili, saj je bilo za nadaljevanje priprave uredbe potrebno pridobiti študijo Geološkega zavoda Slovenije in analizo tveganj, ki jo je naročilo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. V tej študiji so bili tudi predstavljeni meritveni ukrepi in to ukrepi med gradnjo in obratovanjem, interventni ukrepi in drugi ukrepi. Glavni zaključki študije so, da je kemijsko stanje kraške podzemne vode je bilo preverjeno v vseh razpoložljivih merilnih mestih. Vrednosti razstreliv so pod spodnjo mejo določanja, kovine se pojavljajo nad mejo določene, vendar ne presegajo mejnih vrednosti za pitno vodo in pri vseh scenarijih, razen pri najslabšem scenariju uporabe razstreliv, razlitja goriva izračunane koncentracije ne presegajo relativne občutljivosti. Do te študije se mora sedaj še podrobno opredeliti Direkcija za vode… / nemir v dvorani/
Gospod državni sekretar, tam imam pripombo, da mogoče premalo razločno in na glas predstavljate svoje poročilo. Pa bi prosil, če mogoče vsaj te parametre, ki ste jih nazadnje glede Geološkega zavoda …
Aleš Prijon
Mogoče sem predaleč od mikrofona…
Tako ja, pa malo bolj počasi.
Aleš Prijon
To pomeni, v tej študiji so bili tudi predstavljeni omilitveni ukrepi med gradnjo in obratovanjem in interventni ukrepi, ki so potrebni. Glavni zaključki študije so, da je kemijsko stanje kraške podzemne vode je bilo preverjeno na vseh razpoložljivih merilnih mestih. Vrednosti razstreliv so pod spodnjo mejo določanja, kovine se pojavljajo nad mejo določene, vendar ne presegajo mejnih vrednosti za pitno vodo. Pri vseh scenarijih, razen pri najslabšem scenariju uporabe razstreliv in razlitja goriva izračunane koncentracije ne presegajo relativne občutljivosti. Do te študije se mora sedaj še podrobno opredeliti Direkcija za vode Republike Slovenije. In če se bo izkazalo, da so ta tveganja sprejemljiva, potem sledi dopolnitev osnutka in nadaljujemo s tem postopkom. V grobem zaenkrat kaže, da ti rezultati so taki, da so sprejemljivi in da je vpliv vojske na to območje relativno majhen, predvsem pa manjši od kmetijstva in gozdarstva, precej manjši. Jutri Ministrstvo za okolje in naše ministrstvo, Ministrstvo za okolje Republike Slovenije pripravlja javno predstavitev te študije širši javnosti. Na osnovi te predstavitve se bo potem začel postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta. Pomembno je tukaj mogoče samo to poudariti, da bo ta DPN, da bo zvišal okoljske standarde na osrednjem vadišču Slovenske vojske in da bodo v DPN predvideni tudi ukrepi v ta namen. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, državni sekretar. Besedo pa dajem županu občine Postojna, Igorju Marentiču. Izvolite, gospod župan.
Igor Marentič
Hvala lepa, predsedujoči. Gospod minister in vsi ostali gostje! Lepo pozdravljeni! Hvala za povabilo. Najprej naj povem malo zgodovine. Tudi jaz se bom dotaknil zgodovine. Namreč, vadišče je resnično na tem področju že nekje okroglih sto let. Prvič so ga zagnali takratna italijanska vojska s popolnoma drugačnim orožjem kot je danes, s popolnoma drugačnim obsegom, in naj povem, da v tistih časih v letih 1930 je občina Postojna štela nekje 5 tisoč prebivalcev. Danes jih šteje nekaj manj kot 17 tisoč. Poleg je tu še občina Pivka s svojih 6 tisoč ljudmi. Skratka, govorim o tem, da je današnja postavitev oziroma umestitev samega vadišča verjetno nesorazmerna s takratnim orožjem in s takratnim živežem na tem področju. Namreč samo vadišče je s svojimi gabariti, prepričani smo, premajhno za tovrstne obsežne vaje in pa veliko preblizu prebivalstva. Najbližja vas je nekje 500 metrov zračne linije, centra Postojne kilometer od centra vadišča.  Vemo pa, zavedamo pa se, bom pa po vrsti, zavedamo pa se, da pač Slovenija kot taka je v zgodovini svojega naroda prvič pridobila svojo lastno vojsko na katero smo zelo ponosni in je prav, da jo imamo, moramo imeti, vsak svoj narod ima vojsko, tudi morajo nekje vaditi, vendar ponavljam, ne v takih obsegih. Leta 2011, ko se je sprejel takratni državni prostorski načrt, je bilo notri očitno zavedeno, da to ne bo vadišče, Osvad ne bo vadišče in ni nikjer na kartah Natovih poligonov in tudi drugi ne bodo vadili, ko Slovenska vojska z občasnimi vajami posameznikov do velikosti voda ali čete zavezniških sil. No, danes je tega veliko več, govorimo najprej o zmanjšanju nekih aktivnosti in pa predvsem o zaščiti vodnega zajetja Mali, vodnega vira. Mi resnično pričakujemo že več kot 20 let, 15 let uredbo, da se sprejme uredba o zaščiti tega vodnega vira, tako kot je verjetno tudi drugod po Sloveniji. Namreč vodno zajetje je javno dobro in z njim upravlja država in država mislim, da je tudi dolžna sprejeti to uredbo, ker tudi ko bo uredba sprejeta ja, potem bomo vedeli tako občani kot Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, kaj se sme početi oziroma kaj se ne sme počiti, kaj je dovoljeno, kaj ni dovoljeno na tem področju. Dokler te uredbe ni se je težko kakorkoli pogovarjati in dogovarjati.  Leta 2004 je bil podpisan dogovor med občino in Ministrstvom za obrambo. In sicer ta odgovor, sam naj povem, da ga ne bi podpisal, ker ima notri napake, ki so škodljive tako lahko za občino predvsem. Ampak dogovor je bil podpisan, resnično nekaj časa, pa kljub temu, da smo leta 2000 izvedli referendum na katerem se je izrazila večina občanov oziroma prebivalcev regije, da je proti temu vadišče, je bil ta dogovor 2003, 2004 podpisan in dejansko nekaj časa je bilo stanje umirjeno, status quo. Eskaliralo je. Zakaj? Zakaj je eskaliralo? Zato, ker nekih dogovorov se morda v lanskem letu ni spoštovalo, to govorim na vaji, mislim, da je bila v mesecu aprilu, streljanje pozno v noč. Letos se je to ponovilo, streljanje pozno v noč.  Gledam spisek vaj, ki se bodo izvajale v letošnjem letu. Mislim, da je skoraj pri vsaki poudarjeno: ponoči, ponoči, ponoči, ponoči, ponoči. Berem v medijih, da pripadniki ameriške vojske nasprotujejo temu, da ne bi streljali ponoči, ker oni morajo streljati ponoči, ampak ne vem kakšna razlika je med ponoči avgusta ob enih, dveh ponoči, ali 6. decembra ob 7. popoldan. Tudi je tema, če je potrebna noč, naj bo noč.  Teh vaj se bo v letošnjem letu izvedlo, mislim, da z 214 dni, če se ne motim, vseh skupaj 218 dni. To je zelo, zelo velika številka, namreč kadar so vaje morate vedeti, da je območje zaprto za uporabnike na tem območju. Imajo tudi fizične osebe svoje parcele, tako gozdne, kakor tudi kmetijske površine. V bližini je športno letališče, ki več ali manj polčasi, počasi stagnira. To je športno letališče, ki je ekonomsko naravnano. Pač izgublja klientelo. Zračni prostor se zapira ob vajah, o tem smo govorili, resnično zdaj s pogajalsko skupino. To je tudi pereč problem. In da se dotaknem še tistih dogovorov, ki so bili takrat podpisani v dogovoru 2004 in sicer o nadomestilu za uporabo oziroma za, ne bom rekel uporabo, ampak streljanje na tem nesrečnem Počku, namreč Občina Postojna je takrat podpisala v dogovoru, da dobi letno nadomestilo do 250 tisoč evrov. Do, do pomeni, da smo se vsako leto posebej pogovarjali kaj ta do pomeni, ali je to evro, dva, tri, 100, 200, tisoč. Skratka, v vseh teh letih, torej mislim, da je 15 let, ja, 15 let od takrat, so vse tri občine Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica dobivale nadomestilo in sicer v 15 letih skupaj lahko rečem, da je bilo tega finančnega dela, bom najprej finančni del, 11 milijonov 600 tisoč evrov. To pomeni za tri občine 286 tisoč evrov na leto. Namenska sredstva za urejanje infrastrukture, v občini se je uredila cesta proti Počku, asfaltirala se je cesta proti Počku, to je Javorniška cesta predvsem, tudi drugi manjši posegi in pa seveda poleg so bile pa še predane nepremičnine v last občin. V last občine Postojne je bilo predanih 1,5 milijona nepremičnin, tukaj so te številke, ki so v gradivu, ki smo ga prejeli.  Torej Občina Postojna je vse skupaj dobila z 1,5 milijona vrednimi nepremičninami, to so bivši prostori kasarne, stanovanja, je dobila poleg še 3 milijona 100 nadomestila. Občina Pivka je dobila 0,8 milijona evrov finančnega nadomestila, 2,8 evrov v vrednosti nepremičnin, skupaj 3 milijone 600. In Občina Ilirska Bistrica je dobila 0,4 milijona evrov v financah in pa 4 milijone evrov v nepremičninah, torej 3 (?) milijone 400. Občina Postojna, lahko tukaj odkrito povem, ki gosti 90 procentov tega strelišča, strelišče je tudi na Baču, to je v občini Ilirska Bistrica, ampak centrali del, tam kjer se izvaja streljanje, sama površina je veliko večja, ampak centrali del, kjer se izvaja streljanje je pa pretežno v Občini Postojna. In lahko tudi razumem morda izjave sosednjih občin, da, v redu, da smo prejudicirali zadevo, ko je občinski svet tudi sprejel sklep lansko leto v mesecu juniju, da bomo odstopili od dogovora. Njih razumem, ker tudi, tako kot berem iz tega poročila, v letošnjem letu Občina Pivka in v naslednjem letu dobi dvakrat po 300 tisoč evrov, to je 600 tisoč evrov za infrastrukturo in pa Občina Ilirska Bistrica 300 tisoč evrov. To so bili naknadno podpisani dogovori.  Jaz mislim, da tak dogovor, ne vidim razloga, tukaj se ne morem strinjati, da ni vzroka oziroma pravne podlage, da se izplača še preostali del 252 tisoč evrov za poplačilo gasilsko-reševalnega centra. Lahko bi se z dobro voljo. Res, odstopili smo od dogovora takrat. K dogovoru je bil podpisan dodaten dogovor o sofinanciranju tega centra, 300 tisoč evrov je bilo izplačano v letu 2017, naknadno še poplačilo s stanovanjem. Skratka, 252 tisoč evrov pa pač ni bilo realizirano. V Občini Ilirska Bistrica, ki ima vadišče Bač, Občina Pivka, ki mislim, da nima nekega vadišča pa pač je bilo oziroma bo še dodatno poplačano to nadomestilo.  Predvsem pa bi rad poudaril še enkrat: Mi pričakujemo in čakamo uredbo, da zaščiti vodno zajetje Malni. To je vedno zajetje, ki ne samo pokriva dve občini, Postojno in pa Pivko, torej 22 tisoč prebivalcev, je tudi rezervni vodni vir. Nekoč je bil rezervni vodni vir tudi za smer proti Krasu. V te vode se iztekajo tudi vode, ki tečejo v Občino Cerknica in pa Loški Potok.  Skratka mislim, da je najbolj varovana ustavna kategorija v tej državi voda. In če ne bomo najprej vode zaščitili, najprej vode, potem ne vidim smisla, da se pogovarjamo o drugih projektih okrog po Sloveniji, ki so tudi morda sporni. Mislim, da je voda predvsem in številka ena tista, ki mora biti najbolj varovana kategorija. Zato dokler ne bo sprejete neke uredbe, katera bo govorila kaj smemo, kaj ne smemo, bomo karkoli težko podpisovali in se zavezovali.  V naslednjih mesecih pričakujemo to uredbo tako občina kot Ministrstvo za obrambo, tako eni kot drugi. Tudi sama občina brez uredbe v tem trenutku ima zavezane roke pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta, jasno in glasno nam je dano vedeti, da moramo za vsak poseg izvesti celotno presojo vpliva na okolje, kar pomeni - nadstrešek pri podjetju že zahteva celotno presojo vpliva na okolje. Skratka, resnično si želimo in pričakujemo to nesrečno uredbo, ki bo zaščitila ta vodni vir. Morda bo pa tudi neka verižna reakcija, drugod po Sloveniji pa bodo tudi drugje pristopili k sprejetju zaščite svojih vodnih virov. Za enkrat toliko. Če bi karkoli, bomo potem še razpravljali. Ampak še enkrat izražam pa, mislim da mnenje večine občanov in sicer, nismo proti Slovenski voski, niti blizu ne tega, vendar če je že ta Poček bil in če je Poček, naj bo Poček, vadišče Slovenske vojske v veliko, ne v takem obsegu kot je sedaj, v manjšem, torej govorim o manjših kalibrih orožja. Vemo, da je potrebno sodelovati tudi z zavezniškimi silami zaradi vaj, ki nadomeščajo znanje oziroma opremljenost ene in druge, vendar še enkrat, dajmo razumeti, da dejansko premajhen prostor blizu urbanega središča za tovrstne obsege, tovrstno silovito, ne vem, vadbo, ki se prši v zadnjih letih in še enkrat, imate v gradivu, 218 dni vaj v letu, niso vse enakega obsega, resnično da ne, vendar vsaka zahteva neko zaprtje, neke ukrepe, neke zaščite, ki pač posegajo v vsakodnevno sfero, življenje občanov. Torej, dajmo sprejeti neko razumevajočo, neke cilje, ki nas bodo, ne vem, spravili na ena realna tla tako, da bo za ene in za druge sprejemljivo.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Besedo pa dajem predstavnici inštituta za ekološke raziskave, Eriko, d. o. o., gospe dr. Nives Vrbič Kugonič. Izvolite.
Nives Vrbič Kugonič
Pozdravljeni!  Prihajam iz podjetja Eurofin Sariko. Sem Nives Vrbič Kugonič. In sicer, mi smo izvajalci projekta monitoringa na območju Počka oziroma vadišča Poček in pa Bač, skupaj s podizvajalci oziroma našimi sodelavci, ki prihajajo iz biološkega inštituta Jovana Hadžija, inštituta za raziskovanje Krasa, z gozdarskega inštituta Slovenije, KOVA, d. o. o., in pa Aquarius Ljubljana.  Kaj obsega izvajanje monitoringa na Osvat. Obravnavamo sklope kot so tla, vode, zrak, hrup, gozd, travniki, divjad, ptice, sesalci in plazilci, dvoživke, Inštitut Jožef Štefan pa izvaja oziroma je izvedel meritve osiromašenega urana. Zdaj, da bi šla po posameznih segmentih, ne vem, če je smiselno, glede na to, da je zelo izčrpno gradivo podano v prilogi k vabilu oziroma se nahaja na spletni strani. lahko rečem, da se je ta projekt pričel izvajati v letu 2016.  V prvi fazi so bile opravljene raziskave oziroma izveden monitoring tal. V nadaljevanju pa potem vsakoletno še izvajanje monitoringa vod in minitoring vod je najbolj ovsežen in se z letošnjim letom tudi zaključuje. V umestnih obodbojih oziroma v vmesnih letih pa še za posamezne preostale segmente, ki sem jih prej navedla, da se izvaja monitoring. Kot sem omenila, z letom 2019, je predviden zaključek tega projekta, ki se je pričel v 2016, smo pa pripravljeni tudi na morebitna vprašanja oziroma pojasnitve, v kolikor bi se pokazala potreba.
Hvala lepa za vaš predstavitev. Prosim, če se izklopite. Sedaj pa dajem besedo predstavnici Inštituta Jožef Štefan, izvolite, dr. Milena Horvat.
Milena Horvat
Spoštovani, hvala za besedo. Jaz bi samo podprla to, kar je, pač, Inštitut Jožef Štefan je deloma pomagam pri izvedbi določenih meritev in lahko samo povem, da kredibilnost teh meritev zagotovo drži, podatki so zbrani in povezani v poročilo, ki ga je pripravil Erico, tako da, nekih dodatnih pojasnil v zvezi s tem, pravzaprav, ne bi jemala časa, tako da, če bo pa kako specifično vprašanje, pa seveda z veseljem tudi kaj dodam. Očitno tukaj ne gre samo za to, da se na eni strani izvajajo neke meritve in podatki, po drugi dvom, da so ti podatki verodostojni in primerljivi, mislim, da tukaj dvoma ni, saj so metode in metodologije, ki so za to potrebne, zares kredibilne, sledljive in zagotovo jim je verjeti kot kredibilne in na podlagi tega pa seveda, vse to kar je v razpravi, te meritve, namreč niso verjetno tiste, ki so najbolj pomembne pri tem odločanju, kajti, veste, če se pojavljajo te snovi v okolju, ki so lahko tam prisotne zaradi naravnih danosti ali drugih antropogenih dejavnosti ali dejavnosti Slovenske vojske, je seveda zelo pomembno, ali te snovi prehajajo in kakorkoli ogrožajo ljudi, zato pa obstajajo seveda tudi druge metode, vendar tudi, če bi te meritve izvajali, bi verjetno videli, da teh kemikalij in strupenih snovi, za katere ljudje pač ne bi želeli imeti v svojih telesih. Verjetno velja, seveda, preučiti predvsem to sprejemljivost, ki je povezana s to dejavnostjo, tako da je verjetno treba naredit nekaj več na področju opolnomočenja prebivalstva v vseh teh občinah, kjer se ta zadeva dogaja. Tako da, tukaj bi jaz mogoče končala z mojo izjavo. Hvala lepa.
Ja, najlepša hvala tudi vam oziroma obema predstavnicama inštitutov. Če se bo v nadaljevanju postavilo še kakšno vprašanje, ki bo naslovilo stroko, vaju bom prosil za dodatna pojasnila. Hvala lepa še enkrat. Sedaj pa dajem besedo predstavniku civilne iniciative Za Pivško kotlino brez streljanja. Gospod Valentin Šajn, izvolite.
Jože Smole
/ nerazumljivo/ Jože Smrdel bom prvi.
. Ali se lahko predstavite za magnetogram…
Jože Smole
Ja, saj bom, ja.
Prosim.
Jože Smole
Jaz sem Jože Smrdel, predstavnik civilne iniciative Pivška dolina brez streljanja. Mi imamo tudi svoje mnenje o teh vojaških aktivnostih na tem področju. Namreč, če pogledamo to poročilo, ki je tukaj zdaj dodatno napisano, je napisano od začetka tako in na koncu, kot da vojaške vaje sploh ne vplivajo nič na okolje in na vodo in na prostor. Tukaj najprej na nek način, navedene so neke neresnice, če jih velikokrat ponoviš pa postanejo resnice. Namreč, v / nerazumljivo/ je napisano, da so to vojaške vaje že tako rekoč od nekdaj, 100 in več let, kar pa ni res. Na Počku in Poček sam, je zemljišče, ki je bilo last pod Avstrijo državi, na njemu so se vzgajali konji, objekt, ki je na Počku, ni kasarna, ampak je hlev za konje in to se je paslo, ta prostor se je koristil za košnjo, za travo, vse do konca 40. let, dokler je bila kobilarna (nadaljevanje) v Prestranku. Namreč, to je del posestva Prestranek, Prestranek je pa bil del Lipice, Kobilarne Lipica in vojaških vaj takrat ni bilo, pod Avstrijo tudi ni bilo vojske, ne v Postojni, ne v Pivki. Vojska se je začela v 30. letih, ko so Italijani naredili kasarne in šele takrat je prišla vojska na ta teren in ni res, da so bile vojaške vaje. Tudi strelišča je ta vojska imela bližnje kasarn, takoj nad Postojno oziroma ob Pivki, tudi gor za kasarno in strelišč v tem območju ni bilo, tudi kasneje ne. Ta prostor se je uporabljal za pašo in vzrejo živine do 70. let. V 60. letih, ko je imela kmetijska zadruga to v upravljanju, so gor imeli prosto rejo telic. Bilo je nekaj 100 telic – na Počku, na Bilah, na Trešnji ravni in na Vlačnem – in, ta objekt je gor narejen, zajetje za vodo, nad Počkom, proti Trešnji ravni, je bil narejen takrat, zato, da se je zajemala voda za živino. Vojaških vaj takrat, ni bilo tako, kot so danes oziroma strelišč in vsega tega. Bile pa so vojaške vaje na celem področju, od Postojne do Bača, potem je imela to JNA nekajkrat v letu in to običajno ob koncu »vežbanja«, ob koncu tega vojaškega usposabljanja, so bile večje taktične vaje, to so bile nekajkrat v letu, dvakrat, mogoče trikrat in res so bile, neke večje vaje. Ni bilo pa tukaj kontinuirano strelišč in teh aktivnosti vojaških, da bi bile tako kot so zdaj, v zadnjih letih, v zadnjih desetletjih. Zdaj, tukaj, so narejene meritve in primerjave, češ da je v 100 in več letih, ni bilo zaznati oziroma zdaj, po tolikem času ni zaznati nobenih vplivov vojaških aktivnosti. Saj jih ne moreš, ne moreš primerjati tiste vojaške aktivnosti, s tistim orožjem in s tistim, ko se zdaj dogajajo, že zadnja desetletja, praktično noč in dan, ko ni samo Slovenska vojska, ampak so tukaj vojske Nata, noč in dan in primerjati rezultate s tistimi, ki nastajajo danes, je to neprimerljivo. Bomo videli kaj bo, če se ta plan uresniči, ko bodo aktivnosti še večje, ker ne dela se to kar samo zato, da se dela, ampak zato, da bo to izkoriščeno. Kakšni učinki bodo potem? Ali bomo čakali, kdaj bomo dobili učinke, ko bomo ugotovili, da voda ni več pitna? To ne gre. Poleg tega, ob vseh teh vajah, je treba vedet, da so tudi drugi učinki. To hodijo tuja vojska, nam hodi okupirat to ozemlje, 100 kvadratnih kilometrov približno, ti omejijo, zastražijo in ne moreš na svoje lastne parcele. Zdaj sicer samo Slovenska vojska straži, ampak nekaj časa nazaj so tudi tujci. Postavijo stražarje, ti ne moreš na svojo parcelo. »Amerikanec« ti zastraži. Ljudje, pa veste kakšen je to odbor ljudi? V februarju in marcu, v velik predel skoraj nisi mogel, ne, ne skoraj, nisi mogel, skoraj 1 mesec in to na veliko področje, na svoji parceli. Mislim, to je nevzdržno in to postaja, kar straži to tam, kjer ni treba, kjer ni nobene logike. Zračne linije / nerazumljivo/ do 8 kilometrov stran, vmes sta dva hriba, oni streljajo pa s puškami, mislim, to se dogajajo nemogoče stvari, pa še stražarja tam pozabijo. Tako da, je treba le imet v vidu, da imamo samo to vodo, da je tukaj 20 tisoč ljudi in več, odvisno, da rezultati, ki so zdaj vzeti, so nastali šele v zadnjih, bom rekel nekaj letih, 10. letih, 15., če so in da prej ni bilo teh aktivnosti, ni. Zdaj, če mogoče še rečem, kar se tiče, marsikdo reče, pa ko je Jugoslovanska vojska bila, pa se ni nihče »puntal«. To ni res. Vaščani vasi Palčje, so v spor postavili z JNA, ker so vadili na njihovem privatnem zemljišču in ropotali tik za vasjo in so tudi uspeli. Vojska ni smela tam več vaditi, JNA, mislim tam ni več vadila, recimo, kadar so pač bili. Saj niso bili nikoli …/nerazumljivo/ in / nerazumljivo/ na Počku, to je bilo malo vaj. Več so bile tam, kamor… Tudi taktične vaje, ki so bile, so bile bolj locirane na Petelinjsko in Baško jezero, kadar so bile velike vaje. Tudi kasneje že leta 1991 je bil sprejet sklep, da skupščina občine Postojna, da naj se s temi vajami preneha. Tukaj imam dokument, ki je bil takrat poslan oblastem in je prišel takrat predstavnik vojske oziroma takrat Teritorialne obrambe, gospod Bogataj, nas je prosil, da pa le vendar pustimo to in obljubil, da bo to naredili neko strelišče za pehotno orožje. Ko sem mu to oporekal je to nelogično, nenormalno je to sveto obljubil, da bo to tako. No, danes vidimo kaj je, da sem že takrat njemu rekel, da to je nemogoče. Danes ne samo, da Slovenska vojska vadi. Tukaj vadijo tuje vojske, vaje noč in dan in nam okupirajo ozemlje. Ampak še nikoli v zgodovini nas nobena tuja vojska ni varovala, pa smo vsi služili našo vojsko, mi, naši starši in naši stari starši. Našo vojsko takrat, pa nobena nas ni varovala, vedno smo jo morali sami. In sedaj odgovarjanje tu Nata kaj je to, da gre tukaj za obrambo državo. Tukaj ne gre za nobeno obrambno države. Tisti, ki komaj čakajo kdaj bodo prišli na Rapalsko mejo nas ne bodo branili, hodijo nam sedaj mazati okolje. To so take. Tisti nas ne bodo branili. In jaz nisem nikoli / nerazumljivo/  Tukaj je narejeno vse, češ, da vojska nič ne škodi, nič ni, ampak mi pravimo, in ko smo pregledali ves ta material, da ni ravno vse tako, mogoče bi moj kolega povedal tudi glede monitoringa in izsledkov, ki so navedeni v tem materialu, kaj več še, jaz bi pa zaenkrat mogoče toliko.
Gospod Valentin Šajn.
Valentin Schein
Dober dan tudi v mojem imenu. Par stvari o Počku. Ta segmentarna obravnava vsako leto nekaj in vsako leto nekaj in vsako leto nekaj vsiliti nekomu se meni zdi že malo pod nivojem, bom rekel, naše države. Sem bom držal samo monitoringa, ki se mi zdi, da je, bom rekel, korektno izveden, ampak njegovi izsledki so pa nekorektno uporabljeni. Dolgo rabiš, da pogruntaš za kaj gre. Mi smo imeli včasih na občini enega, ki je rekel, dajmo mu 400 listov papirja, noben jih ne bo prebral, pa vsi bodo za. In to se dogaja tudi pri nas. Polno nekih stvari tu notri prekopiranih od povsod, zmetanih skupaj in skoraj neprebavljivo za normalnega poznavalca terena. Gre pa za nekaj. Monitoringi sledenja vod se začnejo na Počku leta 1997. To se pravi, šele v času te države. Prej se niti ni gruntalo o tem in ni poznalo terena tako dobro, da oziroma se ni niti vedelo, so bili posamezniki, Habič, Gospodarič in še drugi in Inštitutu raziskovanja Krasa, ki so predvidevali, da se ta voda pretaka tudi iz smeri Javornikov, Bil, Počka v Malne. To je približno dobrih 40 kilometrov zračne linije. Kako pa potekajo ti vodni viri po notranjosti zemlje pa ni nobenemu jasno. To dajo vedeti vsi, ki so te monitoringe delali. Imamo neke izsledke, ne vemo pa, kako smo do njih prišli oziroma vemo, da so na koncu izsledki pač taki. Kaj se nam dogaja pa v 40 kilometrih zračne linije iz Malno, Postojne proti …/ nerazumljivo/ gor ali pa Snežniku pa ne vemo. Mene pa samo nekaj moti, da te monitoringe, pa bomo dali najprej tistega, ki je bil narejen 16, 17, korektno izveden monitoring,   (nadaljevanje) dokler ne pridemo do tistih posameznih podrobnosti, ki te pa potem malo zbodejo v – pa ne v oko, v glavo, zadaj, tukaj te prikurijo zadaj v možgane. Zakaj varčevalne lokacije, ki so oštevilčene T1, T2, T3, T4, T5, jim manjka številka 4, jim manjka številka 10, jim manjkajo številke 13, 14, 15, 16 in tako naprej? To so tiste najbolj problematične, to so vzorci tal na Počku, ki so najbolj problematični. Mi smo pobrali 1, 2, 3, 5, 6, 7, 7a, 8, 9, 11, 12, 17, 18, 19. Vse kar se nahaja okoli teh najbolj kritičnih ciljev na Počku in tudi v Biljah. Zakaj to naredimo? In potem rečem: »zame so ti rezultati korektni, so pa malo prirejeni«. Zakaj rečemo, da je osrednja točka poligona, zakaj se tam vzorcev ne jemlje? Jemlje se jih 400 metrov gor proti vrhu Počka, ali ima človek kakšen kaj prikriti, meni ni treba nič. Jaz Poček poznam bolj kakor vsi tukaj notri in najbrž še bolj kot marsikakšen soldat. To je to. Te rezultati za glavne točke, kjer so najbolj onesnažene s svincem, cinkom, bakrom, srebrom, niso niti vzorčene oziroma vzorčene so, ni pa rezultatov v rezultatih monitoringa iz leta 2017 in 2016. Normalno, Ustavno sodišče je reklo, da morate nekaj z vodo narediti. Naredili smo to, da smo začeli vzorčevati vodo, to se pravi H2O, ki priteče iz zemlje takrat, ko je najbolj čista – november, december. Mogoče so bili izvedeni štirje monitoringi, pa ne vem, če so bili. Po datumih, pa zelo slabi… slabi časovno izbrani datumi, kadar je voda najbolj čista, ne takrat, ko je najbolj umazana in bi lahko tudi pritekla iz Počka dol.  In še nekaj je. Zavedajte se, da s tem, ko boste karkoli sprejeli za Poček brez pravega monitoringa, ki bo trajal 10, 15 let, vsak mesec – košta, košta, ne boste dobili takih rezultatov, da bi vam omogočili, da to lahko tam naredite. Pred desetimi leti, ko smo se šli začetek Počka. Jaz sem eno razpravo v Cerknici zamudil o DPN, bom kmalu nehal. Sem šel v spodnji konec, v Knežak, ali katera je bila tista prva / nerazumljivo/ in so se mi ljudje iz Juršč in tistega okoliša tam, malo začeli smiliti, zato, ker so še celo Juršče vklopili v ta poligon Slovenske vojske, ki sega vse do, skoraj do začetka pogorja Snežnika. Ampak oni si niso vedeli kaj pomagati. In smo se zunaj menili s temi fanti, so rekli: »kaj naj naredimo? Pomagati si ne znamo, nas bodo oziroma čez nas bodo streljali«. bilo je izrečenih toliko laži pri teh Počkih, da jaz ne verjamem nobenemu več. Sebi verjamem, ne verjamem, ne verjamem, ne verjamem, tja dol pa že kar verjamem, verjamem, najbrž je tudi še kakšen poštenjak tukaj notri. Ampak ti rezultati monitoringov so narejeni na način, da Slovenska vojska ohranja to vodo tako kvalitetno, da bi jo skoraj lahko prodali izvir v / nerazumljivo/ Radenski oziroma Čehom, ki zdajle Radensko polnijo. A se zavedate, da ste spravili ob vodo čez 10, 15 let s tako intenziteto vadbe na Počku, Biljah in Baču, 30 tisoč ljudi? Zato, ker ta voda bo čez toliko časa neuporabna / oglašanje iz dvorane/. Takrat se ne bo nobeden sekiral več in jaz ne, ker bom že umrl. Ampak, dajmo si naliti čistega vina. Če nimamo nekih monitoringov, ki so primerljivi, ki so vsakoletni, ki so… tako kot nam reče Ustavno sodišče, tako kot nam reče tisti, tako kot nam reče tisti, potem pa mi z enim monitoringom »šopnemo«, zato, da zadostimo potrebam nekega višjega organa, ki vam to dopove, ne pa ljudje. Marsikaj ima še zapovedati, pa bom raje nehal, zato ker pridite tja dol, z veseljem vas bomo sprejeli, z veseljem bomo pokazali tudi tistim naročnikom, kje naj se monitoringi tal, sedimentov, izvirov in vode vzamejo in kdaj.  Hvala.
Hvala lepa gospod Šajn.  Mislim, da je prej gospod minister povedal, da je zainteresiran, da bi skupaj z lokalno skupnostjo pripravili program monitoring in to skupaj nadzirali, tudi financiralo pa naj bi to Ministrstvo za obrambo.  Prosim podpredsednika, če lahko za pet minut prevzame vodenje seje.
Hvala gospodu Šajnu.  K besedi se je, oziroma besedo bi želel tudi podžupan občine postojna, Andrej Poljšak.  Gospod Poljšak, izvolite.
Andrej Poljšak
Hvala za besedo. Lep dan vsem skupaj!  Se bom trudil, da se ne bom ponavljal z mojimi sogovorniki. Želel pa bom poudariti določene zadeve, ki bodo mogoče, ki so z mojega vidika potrebne, da se na tem odboru tudi povedo oziroma, da se seznanimo s temi zadevami.  Mogoče tam, ko je zdaj predstavnik civilne iniciative končal, bom jaz mogoče tam nadaljeval, pa bom mogoče malo bolj…  Analiza, ki je bila narejena leta 2017, natančneje predstavljena 4. 7. 2017, je pokazala, da je vsebina tal, ki je bila takrat analizirana, vsebina svinca, kadmija, bakra, kroma in niklja, nekajkrat presega mejno vrednost. Svinec celo 4-krat. Moje vprašanje za Slovensko vojsko. Od 4. 7., ko je ta analiza znana, pa do danes, ali je bil narejen kakršnekoli ukrep, da bi se te snovi iz teh zemljin odstranile. Ni bil. Trije vidiki najbolj pomembne stvari tega Počka so. Tukaj imam skico vodovarstvenih območij. Poček sega tukaj nekje v vodovarstveno območje na celotnem območju. Se pravi, tukaj nekje je umeščen Poček, če imamo tukaj zajetje Malni, imamo Poček v celotnem obsegu. Se pravi, celotni obseg je v vodovarstvenem območju. Mi od leta 1987 nismo uspeli narediti uredbe o vodovarstvenem območju. Le zakaj ne? Se je kakšen vprašal zakaj ne? Jaz vem zakaj. Zaradi tega, da se bo DPN Poček sprejel pred uredbo o vodovarstvenem območju. Okoljevarstveni vidik je prva stvar, ki se jo moramo držati. Se pravi, če ne bomo tega zajetja ohranili, se bo zgodilo to kar so povedali, mogoče še prek kot v desetih letih, pa natočimo si čistega vina, jaz pravim, natočimo si čiste vode. Mogoče, o tem je bilo že dosti rečenega.  Druga stvar, ki je tudi pomembna, je hrup. Analize hrupa v času vaj, ni narejenih. Se pravi, takrat kadar nekdo ustreli s 122 milimetrsko granato, to bi mene zanimalo, kaj pomeni to za krajane Žej, Prestranka tam kjer sem jaz doma, pa Postojne. Ta hrup bi jaz želel vedeti. In ko to udari, ob drugi uri pa 17 minut, ne spi cela Postojna.  Ena stvar je bila še dodana. V februarju smo imeli en tak primer, in ko so streljali ponoči, so zvonili telefoni na občini in povsod, ni da ni, in nam in vsem skupaj, župan je logično takoj povzel pri ministru prepoved streljanja ponoči, minister je tudi ukrepal. In glej ga zlomka, tisto noč vsi smo veseli, ne bo več streljanja, super, bomo spali, tolčejo do pol treh.   (nadaljevanje) Zdaj, okej, to se je zgodilo že drugič, v tem mandatu prvič, v prejšnjem mandatu je tudi bil nek tak primer, pri drugem ministru oziroma pri drugi ministrici, podoben primer. Se pravi, mediji niso zatajili ali pa, ne vem, nismo imeli telefonov, da bi poklicali. Minister ni, ne vem, dobil pravega na zvezo. Jaz ne vem, sploh si ne znam predstavljati, kako to sploh gre, ker to je zame skoraj mini državni udar. Jaz ne vem, mislim, kako to deluje. In v tem sendviču se nahajamo mi v Postojni. In kako naj zdaj verjamem tistemu papirju, ki ga je gospod sprintal - jaz se ga niti ne upam printati, ker se bojim, da bom porabil en gozd papirja, da bom sploh lahko karkoli prebral, ga imam še na računalniku -, da bo to res to. Se pravi, če smo ugotovili, da presegamo štirikrat svinec v neki zemljini, naredili nismo še nič. Čakamo DPN, čakamo Poček. Ni mogoče.  Še par besed glede tega obsega državnega prostorskega načrta. Ta DPN ureja območje Počka, res je, ampak na tem območju je vse skupaj predimenzionirano. Se pravi, predvideva tako pralnico za pranje vojaških vozil, pri čemer vemo, da je na vodovarstvenem območju sploh ne sme biti. Okej, pa smo rekli, da bomo dali spodaj lovilce olj; ne vem, kako, pač, okej, jih bomo dali. Predvideva kasarno, objekte, 23 objektov v tretji gradbeni fazi, sem prebral, za vadbo vojakov. Si predstavljate, 23 novih objektov na tem območju, se pravi, z ureditvijo vsega tega. In ti vojaki, ki bodo gor, mogoče jih bo 400, mogoče jih bo 500… / oglašanje v ozadju/ Mogoče 4 tisoč, ja, ne vem, pač, kakorkoli. Bodo imeli neprobojno greznico, se pravi, tuširali se bodo v neprobojnih - se pravi, voda ne bo smela iztekati iz teh greznic in tako naprej. Kakšno bo moralo biti to zajetje, da bodo zajeli to vodo / smeh/, da bo lahko kakorkoli funkcioniralo na tem območju. Skratka - mogoče se bom potem še naknadno vključil -, moje razmišljanje je tako: če hočemo obdržati pitno vodo na tem območju, se bomo morali držati drugačnih dogovorov in drugačnih stvari.  Z mojega vidika je zdaj toliko. Hvala za besedo.
/ oglašanje v ozadju/ Ja, postopkovno ima prednost pred vsemi. Izvolite, kolega poslanec Žan Mahnič.
Hvala, predsednik. Gospod podžupan je povedal nekaj bistvenega. Ko je šlo - verjamem, da je govoril za to streljanje, ki je bilo marca zjutraj, ko smo bili tudi obveščeni iz medijev, je rekel, da je župan govoril z ministrom in minister je dejal, da bo zadevo uredil. Naslednji dan se je streljanje zgodilo zopet. Predsednik, jaz bi vas prosil, da pozovete ministra in načelnico generalštaba, da do konca razprave nekje, še preden končamo, poslance seznanita s tem. Predvsem bi rad videl pisni ukaz načelnice Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorke Alenke Ermenc, ki je na pobudo župana in kasneje potem verjetno po intervenciji ministra izdala pisni ukaz, da se s temi kalibri ne sme več streljati. Če do tega ukaza ni prišlo, če tega ukaza nimamo, pomeni, da ukaza ni bilo moč izvesti, kar je potem vprašanje, zakaj načelnica generalštaba tega ni naredila. Oziroma, da vidimo pisno usmeritev ministra za obrambo, da mora generalštab to urediti. Če ni bilo pisne usmeritve, potem načelnica ni mogla izdati pisnega ukaza poveljstvu sil. In bistveno je to, kar je danes podžupan povedal, kdo v tem primeru zavaja in kdo je lagal ter zavajal Občino Postojna.  / oglašanje v ozadju/
Hvala lepa.  Ja, sem opazil, dva postopkovna predloga sta. Zdaj ne vem, po kakšnem vrstnem redu. Morda… / oglašanje v ozadju/ Potem pa   (nadaljevanje) poslanka Jerca Korče, nato pa Franc Jurša, oba imata postopkovni predlog; na voljo imata po poslovniku vsak po tri minute.
Bom zelo kratka.  Jaz bi pa prosila načelnico generalštaba, predsedujoči, da kolegu Mahniču pojasni, ali v vojski veljajo samo pisni ukazi ali obstajajo tudi kakšni drugi ukazi. Pa glede na to, da ste šolan obramboslovec, verjamem, da na to vprašanje poznate tudi sami odgovor.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Kolega Franc Jurša, izvolite.
Gospod predsednik, moj postopkovni predlog je, da v drugem primeru gospoda Žana Mahniča opozorite, da danes ni na vrsti interpelacija zoper ministra.
Dobro. Če bom lahko, bom upošteval vaš predlog. Se pa politični razpravi ne bomo mogli izogniti, niti danes, kaj šele na interpelaciji.  Želi kdo od predstavnikov Vlade oziroma Slovenske vojske v tem trenutku besedo? Postopkovno, kolega Mahnič.
Moj postopkovni predlog je, da mi odgovorite na moj postopkovni predlog.
Jaz vam nimam kaj odgovarjati. Jaz sem samo vprašal, ali želi kdo od Vlade odgovoriti na vaše vprašanje. Izvolite, gospod minister.
Karel Viktor Erjavec
Glejte, ta točka ni točka interpelacije. Ampak glede na to, da se neresnica govori s strani enega od poslancev, ki ima sicer postopkovne težave, moram reči, da jaz nisem nikdar govoril z županom po telefonu. Tistega dne sem bil v New Yorku, to se da tudi preveriti. Glede na to pa, da je župan tukaj, pa da ne bom že spet bral po časopisih, da dajem lažnive in ne vem kakšne zavajajoče izjave - to so ponavadi izjave, ki jih daje podpredsednik Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb -, bi prosil, da to zadevo razčistimo.
Hvala lepa, gospod minister. Če želi gospod župan…
Igor Marentič
Ja, bi prosil, čisto kratko.
Izvolite.
Igor Marentič
Ja, to je lapsus. Nisva govorila z gospodom ministrom, minister je bil res takrat v Ameriki, tudi s predsednikom države. Ne, nisva govorila, niti približno, po telefonu. Tudi v lanskem letu, ko se je zgodil ta incident, nismo govorili. Pač, napisali smo protestno noto ministrici, to je bilo tudi vse.
Hvala lepa. Preden gremo na razpravo članic in članov odbora, je besedo želel še gospod Andrej Berginc iz Postojne.
Andrej Ferlinc
Lep pozdrav tudi v mojem imenu! Poklicni podžupan Občine Postojna, Andrej Berginc je moje ime.  Ja, jaz upam, da se ta razprava ne bo tako burno nadaljevala, kot se je začela. Ne nazadnje smo tudi mi del volivcev in vi ste pač izvoljeni z voljo ljudstva. Tako bi bilo lepo, no, da izrazite spoštovanje, imate pa že vsi mojega osebnega, vsi, ki ste tukaj.  Pa še enkrat iskrene čestitke, načelnica, ob dnevu Slovenske vojske. Tako. Včeraj sva se z županom udeležila primopredaje poveljstva v vojašnici barona Andreja Čehovina in vam povem, da sem ponosen na Slovensko vojsko - to iskreno govorim in to tudi povem -, na Slovensko vojsko, zato ker sem tudi sam bil pripadnik skoraj tri desetletja takratne slovenske Milice in danes slovenske Policije in vem, kaj pomeni nositi uniformo. To je častno za vsakega, ki jo nosi, tako za vojakinjo, policistko, vojaka in policista.  Postojna je zgodovinsko vedno bila, je in bo gostoljubna do slovenskega vojaka. To smo dokazali v preteklosti in na nek način dokazujemo tudi danes. Minister je omenil, da smo nekako zaostrili oziroma da so se zaostrile debate in skalili odnosi. Seveda so se, ampak jaz to pripisujem pomanjkanju komunikacije, ker enostavno, tako kot je gospod kolega Jože Smrdelj iz civilne iniciative povedal, da je treba priti med ljudi in jim zadevo razložiti, ker je več vprašanj, kot imamo danes odgovorov. Zato je treba priti med ljudi. In naj vas spomnim, tudi Postojna, Občina Postojna, Občina Pivka-Cerknica je del slovenske države, samostojne. Nekateri boste odšli v neke druge kraje, to se vam lahko zgodi tudi jutri. Zato je prav, da poslušate nas, ki smo prišli sem, da vam povemo, da so določeni problemi, ampak jih bomo rešili mi sami, znotraj naše čudovite dežele, s komunikacijo. To bo treba narediti, tako ali drugače.   (nadaljevanje) Vsi ste govorili o vodi, zato ne bom dosti izgubljal besed. Vam pa, minister, verjamem vse, kar boste povedali, zato ker ste minister Republike Slovenije in vam zaupam, ker to je pač kultura in zato smo danes tudi tu, karkoli se bo delalo. Tudi povedali ste, da lahko kadarkoli delamo monitoringe, tudi to vam zaupam. Seveda, ljudje potrebujejo te rezultate. To so strokovnjaki, predvidevam, tudi naši, to so strokovni strokovnjaki, razni doktorji znanosti, povedali bodo, kaj se sme, kaj se ne sme, do kje lahko gremo in na kakšen način. Da ne bom govoril potem o hrupu in tako naprej.  220/2, če se ne motim, ca, je župan prej omenil, je znatno preveč. Ne bom govoril o bivši jugoslovanski vojski, ampak se bom osredotočil na leta od 1991 pa vse do danes. Smo člani zveze Nato, zaradi tega absolutno - in Slovenska vojska je profesionalna vojska - nekako mora biti del tega, teh vaj za jutri, za obrambo domovine in tako naprej; pač, vsi za to mizo vemo, o čem govorim. To pomeni, da je Poček ostal isti, kot je bil, vsa zgodovinska dejstva, ki jih je tako lepo orisal kolega Smrdelj. Aktivnosti je pa vse več. Aktivnosti na tem območju je vse več, več je modernega orožja, kot ga je bilo pred 30 leti, da ne rečem še kaj nazaj in tako naprej, in tega ljudje enostavno več ne trpijo. In ni nič narobe, nič ni narobe, spoštovani, če ljudje izrazijo svoje želje, svoje potrebe in svoje mnenje na tem območju. Samo prisluhniti jim je treba, povedati, za kaj gre, in bo dosti lažje, tako za vas kot za nas. In skupaj rešujemo zadeve. Ne pozabite tudi, da vse te občine, ki sem jih prej omenil, pa še kakšna, to so turistične občine. Mi smo odvisni tudi od turizma, ki prihaja; o tem nismo nič govorili, pa verjetno se bo kaj v nadaljevanju govorilo. Nekoč, pa ne dolgo nazaj, to sem parafraziral, mi je nek starejši gospod v Postojni rekel, da v Postojni imamo dve zlati jami, ampak prva jama ni bila Postojnska jama, ampak je bila voda, torej voda, za katero ne bom nič rekel. Pa v prihodnje bo verjetno še kakšna vojna, čez tisoč let, upam, da ne. Dajmo zdaj to vodo zaščititi. Dajte nam argumente na mizo, dajte z nami komunicirati, saj smo vendar Slovenci, kajne, zaenkrat. Imamo Gasilsko-reševalni center narejen, lep, čudovit, verjetno takega objekta ni v Republiki Sloveniji. Vas vabim, pridite pogledat, boste videli, kaj se tam dogaja, kako so ti ljudje ponosni. Vsak dan praktično imamo obiske, tudi iz tujine, na ta GRC. In ta GRC je vezan tudi na Poček, ko pridejo te vaje, in je prav tako. Vojska ima interes, verjetno pa nima alternative v tem trenutku, zato je Poček kot osrednje vadišče tako pomemben za Slovensko vojsko.  Torej, bom končal. V bistvu sem povedal, kar sem imel povedati. V glavnem, ko slišim besede, da je Slovenska vojska negativno ocenjena, jaz ne vem, pod kakšnimi kriteriji pride do tega, do teh ocen, ampak - bom karikiral - že zaradi tega, da Slovenska vojska uri tako sebe kot članice zveze Nato na Počku, bi že s tega vidika morala biti vsaj zadostna, potem pa gremo gor. In s tem končam. Hvala.
Hvala lepa gospodu podžupanu Bergincu za njegov prispevek. Zdaj odpiram razpravo… / oglašanje v ozadju/ A, še ena želja po razpravi je. Prosim, da se predstavite in priglasite k besedi.
Florijan Poljšak
Sem Florijan Poljšak, član civilne iniciative, eden od tiste peščice, ki je pripravljena dajati mnenje 17 tisoč ljudi, ki so podpisali peticijo, naprej na občino in državo.  Prejle so lepo povedali o tem monitoringu, o tem aktu, ki je bil tule napisan. Povedali so tudi o zgodovini. Večkrat slišimo tudi, da je morda rešitev samega Počka oziroma rešitev v dobro vojske ta, da bi dobili nek vir, nov vir vode.  (nadaljevanje) Sam imam kar dolgoletne izkušnje na tem. Bil sem prisoten pri projektiranju vodooskrbe za Postojno, Kras, koprsko – vsaj prisoten sem bil povsod kot spremljevalec, kot gledalec. Bil sem v službi 23 let na firmi, ki zdaj skrbi za vodooskrbo, bil sem na občini Postojna.  Veste, vire vode se je pregledalo že za časa Italije, ki je zasedla naše ozemlje slovensko in Italijani ne glede kakšni so bili, so dobro pripravili vodooskrbne zadeve v načrtih in nikjer niso našli drugega vira kot Malne. Postavili so sicer vodolovilce po celih Javornikih. Zdaj ne funkcionirajo ali pa le v Malne-ju za lokalno zadevo, ampak vira, da bi nadomestil Malne, ga niso našli. Zdaj je raziskava novih virov, da bi šli v postopek ponovno in le našli. Ja, našli so tri točke oziroma četrta je še v rezervi in bo raziskana ali pa ne bo raziskana glede na možnost investiranja, ampak vsi tisti viri, ki so najdeni, so nezadostni in so tudi odvisni od površine Javornikov, od površine tiste, ki se o njej pogovarjamo. To je eno. O zgodovini so govorili. Jaz sem toliko star, da se spomnim tudi JLA, tudi se spomnim časov, ko je občina prodajala zemljišče Jugoslovanski ljudski armadi ali pa ministrstvu, kolikor želimo to smatrati za uporabo pri celih pogovorih. Tako kot je povedal tukaj kolega, je bilo rečeno, da se gre tu za pehotno, eventuelno v vajah, ko so generali delali svoj čin, je bila to tankovska pešadija še zraven in pa tanki. Nikoli ni bilo govora niti o avionskih napadih na zemljišče, ni bilo nikoli govora o težkemu orožju, takemu kot zdaj strelja. Sam sem doma iz vasi Selce. Selce je na obrobju tega področja. Čez našo vas prihajajo iz Aviana avioni. Ko je prelet, se spustijo na najnižjo točko možno, pišejo nekje, da je 300 metrov – dvomim, da jih je, čeprav ljudje radi pretiravamo, ampak resnici ljubo zvok je malo grozen. Spustijo se na najnižji nivo, tam se postavijo potem pokonci, zato da lahko v Poček streljajo. Nadaljujejo pot na cerkniško, ne vem še do kje, naredijo čez Brkine krog in ponovno nad našo vasjo spet streljajo. Če si zamislite, šest avionov letos, dve leti nazaj je preletelo vsake dve minuti do pet minut cel dan. Zamislite si, kako se počutijo prebivalci, živali na paši ali pa v hlevu – to je neznosno. In ljudje na JLA so se pritoževali kot ste slišali, vendar so se pritoževali v redkih primerih, ker skoraj da ni bilo potrebe. Ta se je streljalo s puškami. Vojaki so tekali po tisti gmajni, se skrivali za tiste velike objekte, ki imajo zdaj gradbeno dovoljenje kot pravijo, čeprav jaz v to gradbeno dovoljenje dvomim in streljali eden na drugega s patroni, ki niso nikamor nesli. Zdaj je pa to drugače. Strelja se cele dni s takim orožjem, da trese šipe, da trese hiše. Mi, ko streljajo na Baču ali pa na Počku s takimi bombami, bo rekel, čutimo potres. Pa dajte si zamisliti, da »bum«, pa čez dve minuti »bum«, pa »bum«, »bum«, pa to cel dan, pa celo noč. Pa kaj smo državljani ali nismo. Jaz poznam doktrino vojske. Navsezadnje en kratek čas sem jo tudi služil, čeprav pod   (nadaljevanje) drugo državo. Doktrina vojske je uničiti sovražnika, ga onemogočiti, če ga je treba, tudi ubiti. Ampak, dragi moji, ne lastnega naroda, niti ne z zvokom, niti ne s prisotnostjo toliko ljudi na cestah, na vseh terenih, kolikor jih je, v gozdovih, kjer ne moremo niti do svojega drevja ne. / oglašanje v ozadju/ No, do svoje parcele, ki bi jo morali ljudje obdelati, ki bi jo morali tudi po žledu očistiti, pa je še do danes niso utegnili, ker ne morejo gor. Jaz ne vem, kaj je politika te vojske ali pa ministrstev, kaj je politika te Vlade, da se spravi na lasten narod, s tem da uvede dejavnost vojske v tako močnem obsegu na Počku, v tako močnem obsegu, da že laik - strokovnjaki pa tako in tako vejo - ve, da bo sčasoma zastrupljena površina in zastrupljena voda in da bomo takrat komaj spoznali, da nimamo česa več piti. Je hrup. Da se ne menimo o strupih, ki gredo v zrak, in kamor veter piha, tam jih tudi dobijo, tu ni dvoma. Nikoli nismo slišali od vojske ali pa od ministrstev, kakšne snovi se proizvajajo pri streljanju, pri raznašanju teh projektilov. Saj ne vemo niti, kakšne snovi so lahko noter. In ker poznam analizo vode, sem jo imel čast dolgo let spremljati, vem, da se analizira tiste stvari, za katre slutiš, da bi lahko bile noter. Ne analiziraš snovi, ki jih ne poznaš, ker niti ne veš zanje. In v tem primeru, kdo ve, kakšne snovi se sproščajo pri eksplozijah, kdo ve, kakšne gredo v tla. Ali jih potem lahko analiziramo? Ne moremo jih. Pa še nekaj. Analiziraš lahko, ko se zlije neka snov noter, pa lahko pričakuješ, kaj bo šlo ven. Kaj pa, ko pride neka mešanica teh snovi, kaj pa koktajl vseh strupov naredi v organizmu. In za konec, vsi tisti podatki, da je pod mejo - pod mejo, pod mejo, čeprav vidim, da pri najhujšem scenariju bodo nad mejo -, no, pod mejo pomeni za eno normalno uživanje vode v tem primeru ali pa zelenjave in sadja na tem območju, ne pa za uživanje celo življenje, od dojenčka do smrti, ki je lahko normalna, lahko je pa tudi zaradi vseh bolezni, ki jih dobimo od teh snovi.  Hvala lepa.
Jože Smole
Predsedujoči, če lahko še en stavek dopolnim. Če lahko en stavek še dopolnim, kot zanimivost vsem poslancem, če lahko.
Samo trenutek. Glejte, mislim, da smo že dobili kolikor toliko široko…
Jože Smole
Še en stavek, bi prosil.
Ali lahko dokončam najprej jaz kot predsedujoči. Prosim, da ugasnete mikrofon.  Jaz mislim, da smo dobili še dokaj celovito informacijo, da bi lahko končno začeli tudi razpravo članice in članov Odbora za obrambo, vendar bom vseeno vam dal besedo, predstavniku civilne iniciative, tako kot ste sami rekli, za en stavek. Izvolite.
Jože Smole
No, samo še ta stavek. Namreč, to vadišče je eno redkih v Evropi. Namreč, pilot, ki je tam sodeloval, na katerem se lahko strelja z bojno municijo, on je to izjavil. In bojna municija se pelje iz Aviana z vlakom v Cerklje, ker se po Italiji ne sme voziti po zraku, se v Cerkljah naloži na avione in se jo pride metat na Poček. Mogoče samo za eno sliko, za en detajl, da boste vedeli, kaj vse se dogaja.
Hvala, gospod Smrdelj.  Za besedo prosi še gospod - prosim, da se predstavite.
Rudi Fatur
Fatur Rudi iz Občine Ilirska Bistrica, vas Bač, to je strelišče Bač.   (nadaljevanje) Strelišče Bač je na meji Bača, meji z Bačom, to je metaj proč. Strelišče takega kalibra, kjer vadi Nato pakt, je zraven. To bi rad povedal, naredil sem sam monitoring… Noče slišati… / oglašanje v ozadju/ Sliši se nonstop, poslušajte, nonstop se tu strelja z bojno municijo, z browningom in ne vem še kaj, in to vaščani poslušajo cele dneve. Stvari se zadnje čase potencirajo, vsak dan. Kdo bi živel v taki vasi? / zvočni posnetek streljanja/ Mi smo primorani in naši potomci bodo tudi. Poskušali se bomo na vsak način upreti, da bomo to omejili, ker to ni normalno. / zvočni posnetek streljanja/ Je slišati? Browning, toliko metkov na sekundo, toliko gramov svinca, to pride toliko in toliko ton. Kar se tiče omejitev posesti, tega ne bom govoril, je bilo že povedano. To strelišče je velikokrat zgorelo, ali namerno ali ponesreči, zgorelo je, … / nerazumljivo/ so bili ogromni, ekosistemi, habitati določenih vrst ptic, celo rjavi srakoper, ki je zaščitena vrsta, rjavoglavi srakoper, so ga pa zadnjič videli v Sloveniji leta 2004…
Ali lahko samo nekaj. Ko bodo pisali magnetogram, bodo težko med tem streljanjem vaše besede napisali. Tako da…
Rudi Fatur
V glavnem, slišali ste streljanje. To poslušamo cele dneve! Ja, in točno tako… / govorita oba hkrati/
Kar nadaljujte, izvolite.  Hvala lepa tudi vam. Prosim, da izklopite mikrofon.  Zdaj predlagam, da začnemo razpravo članice in članov Odbora za obrambo. Prvi, ki se je prijavil k besedi, je poslanec dr. Matej T. Vatovec. Izvolite, gospod Vatovec.
Najlepša hvala, predsedujoči.  Mislim, da je ta uvodni del predstavitev mnenj oziroma stališč vabljenih kar pomenljiv. To, kar smo slišali, je seveda posledica dolgoletnega oziroma več desetletij trajajočega sobivanja s tem vadiščem in me ne preseneča, da so odnosi med Občino Postojna in Ministrstvom za obrambo takšni, kakršni so, in tudi to, da je klima oziroma občutek prebivalcev Postojne, pa tudi Pivke takšen, kakršen je.  Bom nekoliko začel z odnosi, ker je tudi minister začel z odnosi, če malo karikiram. Vemo, kakšen sklep je sprejel Občinski svet Občine Postojna junija lani in kakšen je tudi cilj tega sklepa. Cilj je ne samo prekinitev tega dogovora, ki je bil sklenjen med občino in Ministrstvom za obrambo, ampak tudi da je občina takrat pooblastila gospoda župana, da se pogaja z Vlado za zaprtje vadišča na Počku. Mislim, da je popolnoma razumljivo, da je občinski svet takšne sklepe sprejel, ker ko ljudje več let nenehno poslušajo - kot smo tudi tisti, ki smo slišali -, poslušajo te detonacije, prelete reaktivnih letal, in ne nazadnje to, da se omejuje pravzaprav gibanje v naravi. Večkrat smo slišali in brali, kako pohodniki naletijo na vojake, in to ne pripadnike Slovenske vojske, ampak tujce, v bistvu vojake Nato pakta, ki ustavljajo in prepovedujejo krajanom, da se sprehajajo po tamkajšnjih gozdovih ali pa celo po lastnih parcelah, kar je seveda popolnoma razumljiv šok za človeka, ki se znajde v takšni situaciji. Ampak je tudi popolnoma nedopustno s strani države, da takšne prakse dopušča. Tudi gospod župan je povedal, pozno v noč - in ravno včeraj ali danes, mislim, da je bil objavljen   (nadaljevanje) ta članek, da sedaj ameriško veleposlaništvo oziroma odpravnica poslov razlaga, da v bistvu ameriška vojska potrebuje te termine, tudi nične termine, in da so zelo nezadovoljni, ker jim ne omogočamo, da streljajo nad glavami Postojnčanov tudi po 23. uri, in to več kot pol leta na leto. To so resni opozorilni znaki. Jaz tudi razumem sklep občinskega sveta ali pa pritisk krajanov kot nek zadnji klic obupa ministru ali pa Ministrstvu za obrambo, Vladi, da se nekaj premakne, da začne nekaj delati, zato da se situacija izboljša, zato da se razmere tam spremenijo. Ampak očitno to ni tako. Kaj naredi Ministrstvo za obrambo, ko ljudje kličejo na pomoč oziroma skušajo nekaj doseči od ministrstva, zato da bi boljše in lažje živeli - odgovori z represalijami. Govorim o dogovoru, ki je bil sklenjen, o tem, da bi za te dejavnosti na Počku Ministrstvo za obrambo financiralo ta gasilsko-reševalni center. Minister Erjavec je uvodoma rekel, da je občina odstopila od tega dogovora in da ni več pravne podlage za to, da se to financiranje sploh zgodi. Ampak jaz mislim, da v resnici ni to nič drugega kot povračilni ukrep za nezadovoljstvo, ki so ga zelo jasno izrazili občani oziroma občinski svetniki Občine Postojna. Tisto, kar lahko razumemo iz tega odziva ministrstva, je, če malo karikiram, če Postojnčani niste ali pa niso zadovoljni s tem, da se ponoči nažiga s 120-milimetrskimi minami ali pa 155-milimetrskimi havbicami, potem pač MORS ne bo plačal posodobitve gasilskega centra. In kaj je absurdno? Gasilsko-reševalni center je bil zgrajen z namenom predvsem krajših in učinkovitejših intervencij, in to poudarjam, ki rešujejo življenja, ki zmanjšujejo škodo, ki nastaja ob požarih, poplavah in drugih naravnih nesrečah. Gre za investicijo, ki po našem mnenju bistveno bolj pripomore k obrambi države, predvsem pa h kvaliteti življenja ljudi, ki živijo na tem območju, kot pa je sodelovanje Slovenske vojske v ekspedicijah Nato pakta, za kar se urijo na Počku. Slovenski vojaki se ne urijo za obrambo države, zato ker Slovenska vojska v tem trenutku in v takšni sestavi, kakršna je, ni sposobna braniti te države. Slovenska vojska načrtno uri vojake za to, da sodelujejo v ekspedicijah Nata po svetu, in vemo, čemu služijo te ekspedicije. In druga stvar, ob tem kriku obupa ali pa klicu na pomoč poleg kaznovalnih ukrepov ni MORS naredil nič drugega, da bi vsaj zmanjšal aktivnosti Slovenske vojske na Počku, kar bi bilo, recimo, prvi korak proti krajanom, zato da bi na nek način skupaj uspeli doseči nek dogovor o sobivanju oziroma da bi se na nek način dalo preživeti to situacijo. Tako je v zadnjem tednu meseca marca 2019 Slovenska vojska v sodelovanju z vojskami Nato pakta na Počku izvajala vaje z močnimi detonacijami in preleti letal, in vse to se je dogajalo ponoči, pravim, dober mesec nazaj, sredi delovnega tedna, orožje pa je šele tam okoli tretje ure, kot smo tudi slišali, potihnilo. In zdaj ne vem, sprašujem vas, ali si predstavljate, kako je živeti v takšnem okolju. Ne vem, danes bomo z odborom končali tam okoli osme ure, devete, potem boste prišli domov, verjetno tudi utrujeni po celodnevnem delavniku in potem vam začne pokati nad glavami ali pa letala preletavati nad vašimi strehami. Mislim, da je tu popolnoma razumljivo, da je to neko stanje, ki je postalo nevzdržno. Zaradi tega je, kot smo slišali, Občina Postojna poslala protestno pismo na Ministrstvo za obrambo. Jasno so tudi v tem pismu zapisali, da si želijo, da se tuja vojska, ki, kot razumem, so glavni generator teh prekomernih dejavnosti, umakne s tega majhnega vadišča pri Postojni. Jaz se tudi sprašujem, ali to delajo v Postojni, ker verjetno kje drugje niti ne dovolijo, da se izvajajo takšne vaje.   Kar je bilo še pri marčevskem dogajanju najbolj zanimivo je to, da se je Ministrstvo za obrambo in tu se vračam k odnosom pri pojasnjevanju, da ravno tega nočnega streljanja, sklicevalo na kaj? Na dogovor z Občino Postojna. Za tisti dogovor, ki za vas, minister, ne velja, v primeru izplačila tistega denarja za gasilski center. To je bilo tudi v Primorskih novicah 28. marca letos zapisano. Na Ministrstvu za obrambo so na naše vprašanje glede nočnih streljanj pojasnili, da so upoštevali omejitve, zapisane v sporazumu med MORS in občino. Tako da, to je tudi, ne nazadnje, neko selektivno razumevanje pravnega reda in seveda tudi veljave dogovora, ki samo še enkrat dokazujejo to, da je odtegnitev sredstev zgolj povračilni ukrep za, bom rekel, državljansko nepokorščino, če želite. Pa to ni prvič, spomnimo se recimo tudi neplačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od leta 2013 dalje, ki ga je potem moralo ministrstvo plačat in tako naprej. To je, kar se tiče odnosov in to je tudi, kar se tiče odnosa, ki ga ima Ministrstvo za obrambo do naših državljank in državljanov. Druga stvar, ki je seveda ključna in najpomembnejša v tej celotni zgodbi je pa zaščita okolja. Zdaj, jasno je, da je eden glavnih kamnov spotike med MORS in občino, ravno vodni vir. Ta vodni vir oskrbuje približno 23 tisoč ljudi, 23 tisoč prebivalcev in v ta vodni vir se iztekajo tudi vode iz vadišča na Počku. Zdaj, občina je dolga leta prosila Ministrstvo za obrambo, da se aktivnosti prilagodijo na tak način, da bi se ta vodni vir zaščitil pred onesnaževanjem, ampak vse je bilo zaman. / nerazumljivo/ je, spomnimo se leta 2014, občina zahtevala ustavno presojo Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in Zakona o vodah in oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe v državnem prostorskem načrtu za OSVAD in slednje je Ustavno sodišče leta 2017 tudi razveljavilo in dalo tisto eno leto časa Vladi, da te zadeve sanira. ARSO je dvakrat dal negativno mnenje na to zadevo, Ustavno, mislim in te stvari so dokaj jasne no, da se pač tu gre z glavo čez zid in za nek vodni vir, ki je očitno resno ogrožen, ministrstvo se pa na vsak način želi prebit preko vsakršnih ovir, ki so na tej poti. Zdaj, kar se tiče gradiva, ki smo ga danes dobili, ne? Lahko se vsi strinjamo, da je to gradivo zelo obsežno, da traja tudi nekaj časa, da se ga pregleda, ampak, nekaj mislim, da je zelo jasno že iz teh povzetkov, ki so bili narejeni – to je ta in to bom citiral: »Na vadišču Poček so povečane vsebnosti svinca, kadmija, bakra, niklja, mineralnih olj in mestoma cinka. Na večini lokacij vadišča Poček so povečane vsebnosti kadmija, še zlasti pa na območju tabornega prostora ter stez vadišč za terenska in oklepna vozila. Na vadišču za terenska in oklepna vozila smo zaznali povečane vsebnosti mineralnih olj, ki so bile statistično značilno večje, v primerjavi z letom 2005.« Potem, tisti, ki ste si vzeli čas in pogledali grafe, vidite, da sta na lokacijah T7 pa T7A, se pravi na pohodnem strelišče bile na površju te, se pravi, v teh nič do 5 centimetrih prsti, presegale kritične emisijske vrednosti za skoraj oziroma več kot štirikrat, tudi v globlji plasti prsti, se pravi, 5 do 20 centimetrov, tudi čez kritične emisijske vrednosti. In kaj Ministrstvo za obrambo »poizpostavi« v tem povzetku? Da je primerjava med letom 2005 in 2016, se pravi v enajstih letih, za to pehotno strelišče kaže, da so v letu 2016 vsebnosti svinca in kadmija celo nekoliko nižje, kar pomeni, da v desetih letih Slovenska vojska onesnaževanja ni povečevala, ni ga pa niti bistveno zmanjšala. Se pravi, onesnaževanje je in bistveno presega kritične vrednosti. Zdaj, takšna primerjava s tem letom 2005 se ponavlja pravzaprav skozi celoten povzetek in za začetek je verjetno treba najprej poudarit glede tega, da imamo prostor z močno prekoračenimi kritičnimi emisijskimi vrednosti svinca in kadmija in ministrstvo se pač brani s tem, da ga ni povečevala, ampak mislim, da so vsebnosti teh snovi kritične, že dovolj zgovorno samo po sebi.  (nadaljevanje) Tudi primerjava teh dveh let je bistveno neustrezna. Zdaj, dejavnosti so bile bistveno različne. 2004 smo še imeli naborniško vojsko oziroma se je Slovenska vojska popolnjevala z naborniki in vsako leto sta bili vpoklicani dve generaciji nabornikov in to je do leta 2001, ko je bil v veljavi polni vpoklic, pomenilo več tisoč vojakov vsako leto in jih je bilo treba dejansko izurit. Največ jih je bilo leta 1994 – to je bilo nekje čez 12 tisoč – leta 2001 samo še dobrih 5 tisoč. Ampak, tisto, kar je ključno je to, da je takrat imela Slovenska vojska v uporabi precej starega orožja, še iz bivše JNA, predvsem oklepnike M-80, tanke T-55 oziroma nadgrajene različice M-55, S-122 milimetrske samohodne havbice, gvozdika in tako dalje, kajne? Zdaj, to orožje se je v času profesionalizacije Slovenske vojske počasi opuščalo in danes z izjemo nekaj tankov M-84, v bistvu tega orožja se več ne uporablja. Tako da, jasno je bilo tudi, da je v tistih letih že zaradi obsega ljudi, ki jih je bilo potrebno izurit, kot tudi zaradi samega uporabljenega orožja, onesnaževanje v preteklosti večje oziroma vsaj na enaki ravni kot je sedaj, ko se manj ljudi, z manjšimi količinami orožja tam strelja. Ampak, če sem mogoče malo sarkastičen – takrat smo potem, po koncu tega procesa, vsaj dobili vojake, ki so bili izurjeni za obrambo države, danes pa se na Počku uri poklicna vojska, ki ni, še enkrat, sposobna braniti slovenske meje, skupaj z vojskami Nato pakta, pa se uri za to, da gre v misije po svetu, teptat puščavski pesek in tudi tamkajšnje prebivalce, ampak dobro, to je druga stvar. Zdaj, kar se tiče vode. Podobna situacija pravzaprav, ker zapiše, da v »količih«, vsebnost kadmija v sedimentu sicer presega mejno vrednost za onesnaženje, potem pa s krepkim testom zapiše ministrstvo še, da je iz rezultatov razvidno, da analizirani parametri v vodnih vzorcih izvira Malenščice in tudi na vseh ostalih lokacijah ne presegajo mejnih vrednosti za pitne in površinske vode. Še, še ne presegajo. Tu je treba povedat, da ni bilo nikoli govora o tem, da je vodni vir že uničen ali pa da je že do takšne mere onesnažen, da ni uporaben, ampak da se ogroža vir pitne vode in to je tisto, kar je ključno in edini ukrep za to, da se to »ogroženje« odpravi, je to, da se preneha uporabljat strelivo oziroma orožje na tem območju. Mimogrede, orožje je eden večjih onesnaževalcev okolja na svetu, poleg ostalih emisij. Hrup – tudi to je bilo že omenjeno. Hrup sicer je po uredbi, hrup iz vojaških vadišč, je sicer po uredbi izvzet iz določb, ki urejajo onesnaževanje s hrupom, ampak, tudi če temu tako, hrup je hrup, enako vpliva na ljudi, če prihaja iz industrijskih obratov ali če prihaja iz vojaškega vadišča in dokazano je, da hrup negativno vpliva, ne samo na ljudi, vpliva negativno na živali, ne samo pašna, ampak tudi tiste, ki živijo v naravi, vpliva pravzaprav na okolje v resnih razsežnostih. Tako da, tudi tu je to neka resna stvar, ki bi jo bilo potrebno naslovit in naslovimo jo lahko zgolj na tak način, da se pač s hrupom preneha. In tudi to je pomemben podatek, da se v bistvu meritev hrupa sploh ne dela. Mislim, da je bila narejena zgolj v primeru dveh vaj in sicer Jadranski urad, leta 2017 in AGOS. Tretja stvar, ki je zanimiva in tu bi res rad odgovor na to vprašanje – v tej analizi tal se omenja tudi osiromašen uran. Okej, vemo da, pač ta referenčna vrednost ni višja, kot na primerljivih območjih, me pa zanima, da se, mislim, zakaj je osiromašen uran sploh omenjen v tem poročilu? Ali je kadarkoli na Počku se streljajo z osiromašenim uranom? Če da, kdaj in predvsem zakaj? In me zanima ali se tudi namerava nadaljevati s takšnimi dejavnostmi, če so  (nadaljevanje) bile, ker vemo, da se naboji iz osiromašenega urana uporabljajo za napade na oklepljene cilje, ker imajo 68 % gostejšo maso od svinca, je pa njihova uporaba seveda precej kontroverzna, ker ko ostane to strelivo v okolju, ima resne posledice rakotvorne tudi na zdravje ljudi, na uporabnike takšnega orožja in seveda tudi na tiste, ki pridejo v stik s takšnim strelivom. Tako da to bi rad od MORS odgovor, ali se je kdaj uporabljalo to strelivo? Tu gre predvsem za izstrelke iz avtomatskega orožja v letalih, se pravi v letalskih mitraljezih, ki imajo zelo visoko kadenco, tudi do 3 tisoč 900 nabojev na minuto in jasno je, da če se uporablja takšno strelivo, je to zelo močno razpršeno v tem območju in ima tudi to resen vpliv.  Zdaj, tretja stvar, ki mogoče na koncu prikaže celotno absurdnost tega vadišča je v bistvu oprema, s katero se urijo naši vojaki na Počku. Zdaj, kar se tiče Slovenske vojske, če začnemo z opremo. Tu imamo tanke. M84 je edini, ki je še v uporabi in je izvedenka jugoslovanskega T72 iz začetka 70-ih let prejšnjega stoletja. To je pol stoletja star tank, ki je za današnjo bojno rabo popolnoma neprimeren, popolnoma neuporaben. To ste lahko videli tudi še pred kratkim leta 2003 v Iraku. Nazadnje tudi v Siriji, kjer so v bistvu takšni tanki mala malica za letalske napade oziroma za protitankovske enote in je res nesmiselno, da se sploh po tistem terenu, po Počku vozimo s takimi tanki in se jih sploh še uporablja, ker so popolnoma neprimerni za kakršnokoli sodobno bojevanje. Tudi 155 milimetrske haubice, ki so vlečne haubice so velike, počasne in lahko tarče, tako da jaz imam vedno bolj občutek, da je to streljanje neko takšno otroško igranje – samo, da poka in samo zato, da vojska nekaj počne, na žalost. Predvsem problematično pa je – to še enkrat poudarjam, da se v bistvu uri pomožne milice Nato pakta oziroma se naši vojaki predvsem tam znajdejo kot neke pomožne enote za tisto kar so cilji te zveze. Tako da glede na to, da iz vsega tega sledi, da je v bistvu nesmiselno, da naša vojska to počne tam. Predvsem pa to, da ima vadišče resne vplive na zdravje ljudi, na počutje ljudi, na sploh kvaliteto bivanja v teh krajih, smo predlagali tri sklepe za to sejo odbora. Prvi je ta, da Odbor za obrambo poziva Ministrstva za obrambo, da nemudoma prekine z vsemi do sedaj načrtovanimi vojaškimi aktivnostmi na vadišču. Drugi sklep, da Ministrstvo pripravi načrt zapiranja in okoljske sanacije osrednjega vadišča in tretji sklep, da pozivamo Ministrstvo za obrambo, da poravna vse v preteklosti dogovorjene finančne obveznosti do občine Postojna. Mislim, da če je volja, lahko najde ministrstvo tudi način, kako to izpolniti.
Hvala lepa, dr. Vatovec. Naslednji prijavljen za besedo pa je podpredsednik poslanec Robert Pavšič. Izvolite, gospod Pavšič.
Hvala, gospod predsednik. Najprej naj lepo pozdravim vse danes zbrane tukaj in tiste pred televizijskimi sprejemniki. Jaz verjamem, da v naših krajih je to verjetno danes ena najbolj gledanih oddaj, najbolj gledanih prenosov, ker dejansko se dotika skoraj vsakega Postojnčana, Cerkničana, Pivčana, Bistričana, Loško Dolinčana, skratka ogromno ljudi in že več kot 20 let ljudje okoli Počka čakajo, da bi jim država prisluhnila in jaz sem vesel, da sem ravno po 20 letih med tistimi, ki lahko prisluhne vsem argumentom, vsem pomislekom in tudi potencialnim   (nadaljevanje) rešitvam. Vprašanje Počka in Slovenske vojske pa pravzaprav posega že v ustavno ureditev naše države, zato moramo o statusu Počka razmišljati skozi več aspektov in skozi več prizem. Ni to tako enostavno, ni vse črno belo – to smo že večkrat videli, slišali in razumeli. Včasih so vmes tudi odtenki sive barve, naj si bodo bolj temni ali pa bolj svetli, je vprašanje lastne percepcije. Kaj smo pa danes lahko oziroma kaj sem jaz lahko osebno ugotovil iz razprave in predstavitev stališč vseh vabljenih je to – prva ugotovitev, da so prebivalci ponosni na svojo vojsko in tega ne smemo nikoli pozabiti in enačiti status slovenske vojske z vprašanjem osrednjega vadbišča Poček, se ne sme tega početi in tega tudi ne počnemo. Slišal pa sem poziv in to večkraten, da se omejijo aktivnosti in da se do njih pristopi predvsem zdravorazumsko. In kaj je še najbolj važno? Da se odpravi vsak sum na vplivanje aktivnosti s Počka na zdravje ljudi. Gospod minister je na začetku že v uvodni predstavitvi povedal, da sta ministrstvo in minister pripravljena financirati, ker zdravje sploh ne sme biti vprašanje financ, financirati monitoring, v katerega bo vključena civilna javnost, torej v katerega bodo vključeni prebivalci okoli Počka. Jaz bi to predlagal, da tudi dodamo, da o tem sklepu tudi glasujemo, ga bom še oblikoval. Da se oblikuje takšen sklep, ki bo ministrstvo zavezal, da se pristopi k izbiri izvajalca okoljskega monitoringa, skupaj z občinami okoli oziroma občino Postojna oziroma vsemi, ki bodo izrazile ta interes, občine pa potem v to komisijo, ki naj bo vključena potem – po moje bi bilo smiselno tudi v izvajanje monitoringa, v vzorčenje in v vse postopke in da se potem ovrže popolnoma vsak dvom in če se izkaže, da dejansko aktivnosti vplivajo na zdravje ljudi, potem se pa nimamo več o čem pogovarjati. Potem aktivnosti morajo ugasniti tisti trenutek, ko se ugotovi vplivanje na zdravje ljudi.  Kaj sem še ugotovil? Da je pomanjkljivo komuniciranje. Upam, da bom mogoče ravno s tem, da se vzpostavi neka stalna navezava s civilno sfero, vzpostavila tudi nove komunikacijske kanale in da potem ne bo prišlo do očitkov, ki so upravičeni in tudi resnični. Kadar so tam aktivnosti – jaz vem, se zapre celo območje, zakaj? Zato, ker je to najlažje. Včasih je treba tudi malo zdrave pameti uporabiti, pa ljudem pustiti, da gredo pa delajo na svojih območjih. Predvsem pa, da se dejansko omeji frekvenca delovanja, ker 218 dni od 365 se… pa živim zelo blizu Počka, pa nisem niti opazil, da je tega toliko. Verjetno smo se tudi mi že malo desenzibilizirali in ne spremljamo vsake vaje tako intenzivno. Kadar pa poči »ornk«, tisto pa poči »ornk«.  In še nekaj je. Mislim, da vprašanje osrednjega vadbišča Slovenske vojske presega samo vprašanje ene občine. To smo ugotovili v bistvu že s tem, da je umeščeno v vodovarstveno območje, ki zajema sedem občin, če se ne motim in državni prostorski načrt, ki bo to urejal, naj bi postavil strožje pogoje delovanja, naj bi – spet pravim, vse je to v povezavi z dejansko kredibilnostjo obeh sogovornikov, tako države kot tudi tistih, katerih to dejansko območje tangira vsak dan. Zato bi bilo mogoče ob tem, da se urgentno, tukaj pa tudi jaz osebno pozivam Ministrstvo za okolje, urgentno sprejme Uredba o zaščiti vodnega vira, ker to je to.   (nadaljevanje) Mi moramo poskrbeti za vodo, to je ustavna kategorija in pravica vsakega Slovenca, da ima dostop do zdrave pitne vode. To je pa nujno potrebno narediti, ne glede na to, ali je DPN sprejet ali ne, ker to ne sme biti v neposredni povezavi. Mogoče bi bilo pa smiselno razmišljati tudi o nekem zakonu o Počku, da se mi ne bomo parcialno pogovarjali oziroma, da se ne rabi MORS vsako leto pogovarjati z vsako posamezno občino, ampak da je to rešeno sistemsko. Smiselno bi bilo potem razmišljati dejansko, da se oblikuje nek zakon o Počku, v katerem bodo določena vsa odprta vprašanja. Če seveda zadostimo prvo vprašanju okoljskega monitoringa in vplivov izvajanja aktivnosti na zdravje prebivalcev okoli Počka, pa tudi malo dlje. Tako da jaz se vam zahvaljujem, da ste… sicer večino teh zadev itak sem že slišal, poznal in vse, ampak, mislim pa, da širša Slovenija pa dejansko tega ni videla ali pa doživela, še posebej streljanja na Baču, ampak to ni samo na Baču, to tudi mi slišimo v Postojno. Ne tolikokrat kakor vi na Baču oziroma na »Bču«, da se ne bom delal finega, slišimo pa tudi mi, tako da.  Jaz bom še spisal torej predlog sklepa, da se ustanovi oziroma najde nek mehanizem. S tem se tudi minister strinja, v bistvu je sam ponudil roko, da se najde način in ustanovi tak okoljski monitoring, ki bo enkrat dokončno razjasnil vse, potem pa se lahko naprej pogovarjamo o tem, kaj se bo dogajalo na Počku. Toliko z moje strani, hvala.
Ja, hvala lepa. Predlagam, da čim prej oblikujete v pisni obliki predlog dodatnega sklepa, kajti glede na prijavljene bomo kmalu prešli na razpravo in glasovanje o predlaganih sklepih. Prijavljena za razpravo pa sta najprej… oziroma samo dva. Naj prej poslanec Jožef Lenart, pripravi pa naj se poslanec Žan Mahnič. Izvolite, kolega Lenart, beseda je vaša.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim, spoštovana načelnica! Potrebujemo torej to vadišče in je državnega pomena. Takole bom rekel. Tole je neka slepa ulica sedaj okoli tegale državnega prostorskega načrta in zavedamo se, da je tole potrebno rešiti z večjo odločnostjo kot se je do sedaj reševalo. Smo torej v neki blokadi, v neki slepi ulici, dejansko bom rekel tudi manjšem konfliktu med lokalno skupnostjo in seveda ministrstvom in Slovensko vojsko, kar si ne bi smeli privoščiti in vsekakor sem za to, da se držimo reda. Je pa res, da mogoče s tudi danes občani včasih mogoče preveč privoščimo, ker naša vojska in tudi ministrstvo nima več takšnega ugleda kot je bilo to včasih. Jaz sem včasih bil sosed od vojašnice, v kateri je jugoslovanska vojska imela magazin. Seveda mi ni preveč pasalo, ko so nas ponoči včasih ustavili, ko smo šli mimo. Neposredni mejaši smo bili, ampak tako je, smo se morali privaditi. In če bi tole bilo vadišče v javno dobro, potem bi tole zadevo lahko imeli rešeno hitro. Se pravi zakonske osnove so kakršne so, ne bi rad delal panike, ampak takrat, ko ste nas dejansko popeljali, da smo ga videli še iz zraka, od tistega časa sem 100 %, da v Sloveniji ni primernega, niti primerljivega okolja, kjer bi lahko imeli takšno vadišče. Se pravi, tudi bom zdaj vprašal lokalno skupnost, kaj želimo, imeti vojsko ali ne? In razumem pa lokalno skupno, če se bojijo, če je to zaradi tega, ker se ne držimo reda, potem je nekako upravičeno. Razumem tudi ljudi, ki niso nikoli bili vojaki, pa dejansko gledajo preletavanje letal oziroma streljanja s težkimi bojnimi sredstvi.  Tako da, še enkrat pravim, mislim, da ni druge primerljive lokacije. Nekaj moramo narediti, če želimo Slovensko vojsko imeti, sicer bo imela še 10 let negativne ocene.   (nadaljevanje) Iz tega se ne gre norčevati, ker država brez vojske je tako, kot da bi bila gola in bosa. In zdaj ne vem, če je bil že kdo zbolel, potem razumem, drugače pa, če smo nekaj ptičev preplašili pa nekaj plazilcev, mislim, da ni najbolj primerna razprava, vojsko pa pač potrebujemo. Pravim še enkrat, da tu moram podpreti ministra odločno, za naprej, reda se pa moramo držati. Tisto pokanje ponoči, sem se takrat, ko smo bili na Počku, tudi spraševal, kaj je bilo. Zdaj upam, da bomo to dognali končno, kje so bili vzroki. Argumenti seveda so z naše strani, Slovenska demokratska stranka in jaz kot njen poslanec ali pa, recimo, poslanec te poslanske skupine, nismo nikoli bili proti vojski, nismo nikoli smatrali, da je to naša vojska, ampak da je to naša država in vojska je od nas vseh. In če mi želimo, da nas vojska zaščiti, to pomeni, da ščiti tudi naše zdravje. In zdaj pač, če želiš speči palačinke, moraš nekaj jajc razbiti, kajne. Malo bo včasih treba potrpeti, dobra komunikacija v prihodnje bo tudi koristila. Vsekakor Poček potrebujemo in rešimo primer čim prej.  Hvala za besedo.
Hvala lepa tudi vam, kolega Lenart.  Besedo dajem kolegu poslancu Žanu Mahniču.
Hvala, predsednik, še enkrat. Zdaj moram reči, da smo poslanci danes v zelo nehvaležni vlogi, ko moramo soditi oziroma ko se moramo odločati, komu verjeti. Moram reči, da verjamem tako Slovenski vojski, ki jo podpiram in za katero verjamem, da to vadišče potrebuje, kot verjamem tudi domačinom, ki tam živijo in se s tem dnevno soočajo. Upravičeno tudi dvomijo v rezultate tega monitoringa, kajti sam prihajam iz Poljanske doline, kjer imamo rudnik urana Žirovski vrh. Stalno se tudi izvajajo monitoringi, vsako leto so predstavljeni rezultati in nekateri pač rezultatom verjamejo, drugi rezultatom ne verjamejo. Seveda je pa vedno tudi vprašanje način, kako se monitoring izvaja, pa predvsem kje se izvaja. Tako kot je, mislim, da rekel gospod, ki sedi čisto tamle dol pri kamerah, da bi lahko vzorce vode vzeli drugje, kot jih vzamejo. Seveda je vedno vprašanje samega načina in potem tudi, kako temu verjameš. Moram pa reči, da sem vendar pričakoval nekatere predloge oziroma da sem pričakoval drugačen monitoring, v smislu, da bomo dobili več, več podatkov, na podlagi katerih bi se lahko potem tudi lažje odločali. Dobili smo, lahko rečem, kar primerno dokumentacijo, kar se tiče monitoringa tal, nekaj manj, kar se tiče vode, predvsem pa pogrešam, razen če kaj ni bilo sprintano, niti ni na eni celi strani, kar se hrupa tiče. In še to, kar se hrupa tiče, piše sledeče: »Uporaba minometov se je pokazala kot manj problematična, zaradi manjših uporabljenih količin eksploziva.« Se pravi, imamo napisano nekaj, za kar domačini, ki tam živijo, trdijo nasprotno. »Pri težkih minometih so bile ravni hrupa bistveno nižje, problematične bi lahko postale v primeru velikega števila izstrelkov v nočnem času ter ob uporabi fugasnega streliva z dvojnim pokom.« Zopet piše: »Vpliv lažjih minometov se je pokazal kot neproblematičen. Izračun izmerjenih kazalcev hrupa na letno obdobje je pokazal, da na nobenem merilnem mestu niso bile prekoračene mejne vrednosti kazalcev hrupa in mejne vrednosti količine ravni hrupa za tretje območje varstva pred hrupom.« Zopet nekaj piše, nekaj je monitoring naredil, kje je to monitoring naredil, predvsem pa, kakšno je res tam stanje. Jaz sem trdno prepričan, da ni razlike. Ponoči, ko spiš, če ob dveh zjutraj udari 120 milimetrov ali pa 80 milimetrov, oboje je moteče, oboje se čuti, oboje te zbudi. Tako da to igranje s številkami, kar se tiče tega streljanja,  (nadaljevanje) to je nekega postranskega pomena. Dejstvo je, da kaliber je kaliber in zmoti nočni mir.  Zanima me tisto, kaj je pripeljalo najbolj do tega, no, da se je Občina Postojna odločila, da enostransko odstopi od tega dogovora. In kar se tega tiče, moram reči, da bom podprl tretji sklep Levice, da se pozove Ministrstvo za obrambo, da poravna vse finančne obveznosti, ki so bile do Občine Postojna in niso bile poravnane. V Slovenski demokratski stranki bomo ta sklep podprli, ne moremo pa podpreti sklepa, mislim, da sta prvi in drugi, da se takoj preneha z aktivnostmi na tem vadišču. Mimogrede bi opozoril, gre za podpis, gre za dogovor, gre za nek akt. Nekateri zelo govorijo, Občina Postojna je enostransko odstopila od tega sporazuma, dajmo se zdaj na novo pogajati. To govorijo tisti, ki hkrati govorijo, Hrvaška je odstopila od arbitražnega sporazuma, mi bomo pa na njem vztrajali. Ne gre tako, kajne, moraš biti konsistenten - če zagovarjaš eno, moraš zagovarjati tudi drugo, oziroma če enega ne zagovarjaš, tudi drugega potem ne moreš.  Glede tega monitoringa. Predlog je sledeč, v bistvu se ne predlaga nič drugega, kot da se monitoring še naprej nadaljuje, še nadaljnjih pet do deset let.  Kar se tiče predloga nadaljnjega monitoringa tal, tu piše, da »se predlaga, da se nadaljuje z izvajanjem monitoringa stanja tal v daljših časovnih obdobjih, pet do deset let, z namenom ugotavljanja trendov vsebnosti težkih kovin in organskih onesnažil v tleh. Predlagamo, da se monitoring stanja tal in nabor parametrov izvede v obstoječem obsegu kot leta 2016. Še vedno velja največjo pozornost posvetiti pehotnima streliščema, saj so v talnih vzorcih s pehotnih strelišč na vadiščih Poček in Bač vsebnosti,« potem so našteti kemijski elementi, predvsem je vedno poudarjen svinec, »enako velja tudi za tankovsko strelišče na vadišču Bač.« Iz tega, kar tu piše, predlog, kar smo dobili s strani ministrstva, jaz sklepam, da se vse nadaljuje tako, kot je, edino kar je ukrep, je to, da se še vedno nadaljuje z monitoringom. Lahko pa rečem, da so malo bolj konkretni, no, in tu napisani ukrepi za zaščito tal. In sicer, da »lahko pomembno k preprečevanju nadaljnjega obremenjevanja tal s težkimi kovinami prispeva uporaba nesvinčenih krogel in dosledno odstranjevanje odpadnih tulcev z območja strelišč. Na območjih s povečanimi vsebnostmi mineralnih olj kot ukrep predlagamo redno vzdrževanje motornih vozil in preverjanje puščanja olj iz vozil. Na mestih, kjer se vojaška vozila na terenu zadržujejo oziroma so parkirana, se teren primerno zaščiti z ureditvijo utrjenih površin, ki imajo vgrajene lovilce olj.« To so neki povzetki ukrepov za zaščito tal, ki so na 73. strani tega poročila Monitoring tal na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna, kjer so še nekateri našteti. Recimo, da se na streliščih vzdržuje gosta travna ruša z rednim mulčenjem in tako naprej. In glede na to, da je to poročilo bilo izdano leta 2016, imam jaz vprašanje, kaj od teh priporočil je bilo realizirano s strani Slovenske vojske oziroma s strani Ministrstva za obrambo in kako so bili zadovoljni - oziroma verjetno lahko bolj govorimo o nezadovoljstvu - prebivalci, ki se dnevno tam srečujejo z aktivnostmi Slovenske vojske. Prav tako bi rad slišal, kaj ministrstvo načrtuje za naprej oziroma koliko časa bo ta status quo, če lahko rečemo status quo temu, da se Slovenska vojska še vedno drži istega dogovora. Ne nazadnje je načelnica Generalštaba Slovenske vojske na novinarski konferenci pred nekaj tedni dejala: »Mi streljamo v skladu z dogovorom.« Kljub temu, da je Občina Postojna lani, mislim, da decembra od tega dogovora odstopila.  In kar se hrupa tiče, pa to zadnje streljanje, ki je bilo, to ni res, da je to   (nadaljevanje) ena od točk interpelacije, predvsem ne toliko streljanje kot sam potek. Ampak to, kar je gospod Jurša rekel, da je to točka interpelacije, to samo delno drži. To je tudi točka današnjega dnevnega reda, kajti informacija o problematiki osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna, dokument, ki smo ga dobili s strani Ministrstva za obrambo, glejte, ta vaja Eagle, Sokol, je navedena tule noter. Se pravi, je ta tako imenovana sporna vaja tudi točka današnjega dnevnega reda, kajti točka 1 je Problematika osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Se pravi, to zajema celotno problematiko, tudi hrup. Tu smo dobili nek plan za leto 2017, kjer piše Monitoring hrupa 2017 in 2018. Ko sem tu zadevo pregledoval, tega nisem našel. Recimo, tudi kar se divjadi tiče, samo napišete, da je opaziti srnjad, jelenjad, da je veliko lisic, divjih prašičev in da je številčnost populacije zaenkrat še nadpovprečna.  Jaz upam, no, da bom dobil odgovor predvsem o tem, kako Slovenska vojska usklajuje streljanje na tem vadišču tudi z drugimi vojskami. In kaj, konkretno, se je dogajalo v primeru streljanja na vaji Sokol, ki je potekalo od 22. marca 3. aprila, kar je Ministrstvo za obrambo tu navedlo, in da bodo seveda aktivnosti potekale tudi v nočnem času. Zanima me, če je bil dogovor, da se ne strelja s kalibri 120 milimetrov, ali je načelnica takšen ukaz izdala ali ga ni izdala. Če ne bo odgovora tukaj, ga lahko postavim pod 2. točko, pobude, vprašanja, predlogi, če ga še tam ne bo, lahko še pisno poslansko vprašanje napišem. Ampak zaradi točke dnevnega reda, kjer so tudi vaje in kjer je seveda hrup problematičen, me zanima, ali bo Slovenska vojska še naprej vztrajala pri tem dogovoru. Se pravi, da bo Slovenska vojska še naprej do deset dni v mesecu, se pravi, ostal je samo še ta, kajne, ker junij že zapade glede na dogovor v tisto, da se strelja do 23. ure, ali se bo v mesecu maju še streljalo po 23. uri. In kako bo potem oktobra, ker do septembra je do 23. ure - ta načrt nam je načelnica tudi osebno predstavila -, ali nameravate do takrat sprejeti že kakšen drug dogovor. Skratka, zanima me, ali se tega dogovora Slovenska vojska, glede na povedano, še drži ali se ga ne drži. In če se ga ne drži, me zanima, kakšna so bila navodila za naprej.  Kar se tiče sklepa, ki smo ga dobili, ga moram še prebrati. Lahko pa rečem za tri sklepe, ki jih je predlagala Levica, prvih dveh v Poslanski skupini SDS ne bomo podprli, tretjega bomo pa podprli.
Hvala lepa, gospod Mahnič. Naj povem, preden dam besedo zadnjemu prijavljenemu poslancu Franciju Kepi, še to, da bom potem zaprosil predstavnike Vlade, da odgovorijo na nekatera vprašanja, pa tudi morda da odgovori glede osiromašenega urana dr. Horvatova… / oglašanje v ozadju/ Boste vi, okej, dobro, bo tudi Vlada odgovorila na to vprašanje. Potem pa bomo prešli na razpravo in glasovanje glede na predstavljene predloge sklepov. In sicer, glasovali bomo naprej o treh sklepih Poslanske skupine Levica. Naj povem, da bom tudi sam oziroma Poslanska skupina Socialnih demokratov, da bomo podprli tretji sklep, ki ga je predlagala Poslanska skupina Levica. Da ste dobili na mizo poleg teh treh sklepov Levice še predlog za sklep odbora in da bom predlagal še naslednji sklep, ki je usklajen z Vlado, in sicer: »Vlada Republike Slovenije naj zagotovi preko pristojnih ministrstev preveritev alternativnih vodnih virov na tem območju. O načinu, nosilcih in rokih naj Odbor za obrambo seznani najkasneje do 31. julija 2019. Poleg tega pa bomo razpravljali in glasovali tudi o sklepu, ki ga je predlagal podpredsednik odbora, Robert Pavšič in se sedaj pripravlja tudi v pisni obliki, tako da boste imeli na mizi vse predloge sklepov o katerih bomo seveda opravili razpravo in o njih tudi glasovali.  Sedaj pa dajem najprej besedo še zadnjemu prijavljenemu poslancu, Franciju Kepi.  Izvolite gospod Kepa.
Hvala za besedo, predsednik. Lepo pozdravljam vse prisotne!  Tudi jaz se strinjam, da je verjetno vadišče Poček, osrednje vadišče za vojsko, za vajo vojsk, mogoče kakšna rezerva v kočevskih gozdovih ali pa verjetno, potlej pa samo še tujina preostane. In da je to vadišče verjetno treba ohraniti, ker vojska nekje mora vaditi in imeti vaje. Je pa treba obenem obvezno, mislim še bolj konkretno iti nasproti lokalni skupnosti. Tukaj smo poslušali pripombe lokalne skupnosti, predstavnikih iz sosednjih vasi iz sosednje občine, iz tiste občine kjer so ta vadišča in mislim, da so neke vaje, ki so bile nične, neke izmene ali so bile zavedene ali so bile nenačrtne, verjetno ponoči z nekimi težkimi kalibri 155, 120, verjetno ni primerno tisto poslušati ponoči, po polnoči, ne vem. Tisto, take stvari verjetno je treba izvzeti iz vadišč. Zelo je treba paziti tudi na kvaliteto, tam je vodno zajetje, kakor je rekel župan, čez celotno območje vadišča, vodno območje je povsod zaščiteno, po celi Sloveniji so vodna zajetja zaščitena, je potrebno zaščititi vodo. Tudi tukaj je treba maksimalno k temu pristopiti. Zaradi tega se strinjam, da je treba monitoringe vode in tal še bolj pogostiti. Tako, da je treba iti lokalni skupnosti maksimalno tudi nasproti, da ne bodo verjetno oni, če bodo tudi zadovoljni, zadovoljni verjetno ne bodo, ker je moteče, te vaje so moteče v vsakem primeru, tudi če dobijo skoraj vse njihove zahteve, vendar tudi mogoče zmanjšati v letu dneve vaj, da se te zmanjšajo. Če je zdaj čez 200, jaz ne vem, mogoče se še zmanjša. Verjetno bi bilo dobro , da se število zmanjša, vaj. In da se gre nasproti njim, in da ta nasprotovanja, verjetno bodo tudi manjša. Mogoče tudi kakšne odškodnine okoliškim, najbližjim prebivalcem, da se jim da. Verjetno je tudi prav tako. Ker če oni trpijo, hrup in vaje in vse, je tudi neka, sicer je to nek blažji žegenj in to oni bi raje videli, da tega vadišča ne bi bilo, ne zaradi odškodnin, ampak pač tako je. Toliko.  Hvala.
Hvala lepa za besedo oziroma za predstavitev vašega stališča, gospod Kepa.  Za besedo pa je prosil še poslanec dr. Matej T. Vatovec, potem pa bi dal besedo gospodu ministru, da odgovori še na zastavljena vprašanja.  Izvolite, kolega Vatovec.
Hvala.  Mogoče čisto kratek odziv na razpravo kolega Pavšiča. Zdaj, razumem, da so ta prizadevanja vladnih poslancev, da se skuša priti nasproti ministrstvu oziroma vladi, ampak se sprašujem, ker gospod Pavšič je rekel, dajmo narediti še en monitoring pri katerem bo sodelovala tudi civilna družba in tako naprej, da vidimo ali vadbišče vpliva na zdravje ljudi. Jaz mislim, da v bistvu monitoring, ga niti ne potrebujemo zato, da ugotovimo, da vadbišče vpliva na zdravje ljudi. Če ti 200 dni v letu poka nad glavo, če letijo letala nad tvojo hišo, itn., to so vsi zunanji impulzi, ki vplivajo na zdravje ljudi. Gre za stres, gre za, vemo kakšne so posledice hrupa na človeško zdravje, motnje spanca, da ne govorimo o onesnaževanju, ki ga je že ta monitoring, kakršenkoli pač že je, ugotovil. In še enkrat ponavljam, na dveh območjih, se pravi ta T-7, pa T-7A, so vrednosti svinca, recimo, čez kritično mejo, tako da vpliv, mislim da je zelo očiten, tako da, jaz razumem, da se skuša to razpravo premaknit iz zaprtja tega vadišča na neko omejevanje, ampak v resnici, če želite zares pogledati v oči ljudem, ki živijo na tem območju, je zelo jasno, da bi bila najboljša rešitev, da se tako ali drugače postopoma začne zapirat to vadišča in to je zelo jasno. Tako da, toliko no, mislim, da je pač to prelaganje časa oziroma odločitve, odgovornosti, ne nek drug čas, se pravi na to, ko bo izveden nov monitoring, ampak, okej…
Hvala lepa, kolega Vatovec. Sedaj bi pa prosil gospoda ministra, Erjavca, da odgovori na zastavljena vprašanja. Izvolite, gospod minister.
Karel Viktor Erjavec
Ja, hvala lepa. Bilo je veliko vprašanj, tako da bom tudi dal besedo svojim kolegom, ki so tukaj z menoj. Najprej glede izvajanja poslanca Vatovec – moram reči, da obžalujem, ker smo imeli Odbor za obrambo na terenu. Jaz sem prepričan, če bi sodeloval takrat na tistem Odboru za obrambo, bi morda imel drugačen vpogled na celotno situacijo, vendar spoštujem pač njegovo mnenje, spoštujem njegove ocene, to je del demokracije, ampak, verjetno, če bi se udeležil te terenske seje Odbora za obrambo, pa bi morda malce ublažil ta svoja izvajanja. Zdaj, bil sem vprašan glede streljanja, v zvezi z vajo Sokol, ki se je izvajala od 22. 3. do 3. 4. Na podlagi česa naj bi se ne smelo streljati s kalibri 120 milimetrov? Sem prav razumel vprašanje? Ker, to vprašanje je tudi zelo pomembno vprašanje, ki je povezano z interpelacijo. Mislim, da je povezano z eno točko od interpelacije. Tako bi rad povedal, ni bil potreben noben ukaz, zato ker je bil sklep Vlade z dne 24. 1. 2019 zelo jasen in sicer, da se strela, sicer tudi v nočnem času, ampak s kalibrom do 70 milimetrov, kajne, in ta sklep Vlade, to gradivo, je pripravljal v tistem času Načelnik štaba Generalštaba, ki je kasneje postal tudi poveljnik poveljstva sil. Tako da, res ne razumem teh vprašanj, zakaj se zahteva ukaz v zvezi s tem, ko je pa sklep Vlade povsem jasen. Če ne verjamete, vam lahko ta sklep Vlade tudi dostavim ali pa dam na vpogled. Tako da mislim, da na vaše vprašanje sem odgovoril, glede na to, da so bila pa še nekatera druga, pa zelo specifična, vojaška, bi prosil načelnico, da me dopolni in potem tudi gospoda Kralja, ki je pač generalni direktor Direktorata za logistiko in se posebej tudi operativno ukvarja, ko gre za Osrednje vadišče Poček.
Izvolite, gospa generalmajorka, Alenka Ermenc. Ali se lahko prijavite, da bo magnetogram se lahko izdelal?
Alenka Ermenc
Hvala. Mogoče je za dodati k povedanemu glede Sklepa Vlade Republike Slovenije o izvajanju vaj v obrambnem sistemu in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v 2020, da na podlagi tega načrta nosilec aktivnosti pripravi elaborat organizacijski ukaz za izvedbo takšne vaje, v tem primeru je šlo za mednarodno vojaško vajo EAGLE SOKOL   (nadaljevanje) in da jo odobri, tak elaborat odobri poveljnik sil. Namreč navodilo za streljanje v Slovenski vojski iz leta 2018 določa, opredeljuje taktično vajo z bojnim streljanjem in v tem primeru je šlo za taktično vajo z bojinim streljanjem kot najvišjo obliko strelskega usposabljanja, ki združuje usposobljenosti iz taktike enote strelske učinkovitosti, zmožnosti uporabe bojne podpore ter, da obseg in izvedbo streljanj na 5. stopnji določa poveljnik, ki bojno streljanje določi v elaboratu za enoto dva nivoja višje, v tem primeru poveljnik sil.  Primarni vadbenci, ker se je omenjalo tudi seveda zavezništvo, je potrebno poudariti, da na tej vaji so bili primarni vadbenci, pehotne vodje iz 72. brigade in tako kot je v sklepu Vlade načrtovano, tudi enota iz 173. brigade.  Kar zadeva monitoring, bi želela poudariti, da imamo štiriletni načrt izvajanja monitoringa. Monitoring se je izvajal v letih od 2016 do leta 2019. V tem letu naj bi bil zaključen monitoring za to obdobje, za kar je pogodba sklenjena. In sicer se v tem letu pričakuje še poročilo za vode, ki naj bi bilo predstavljeno 21.5. zdaj v postojni. Potem, ostalo je odprto še poročilo monitoringa za hrošče in metulje in pa glede gozdnih površin. Vsi ostali monitoringi za zrak, hrup, kartiranje in plazilci in vse ostalo kar je bilo danes omenjeno, je bilo v preteklem triletnem obdobju izvedeno. Primerjave so se pa izdelovale na monitoring v letu – mislim, da je bilo 2004, 2005 in so vrednosti… verjetno bilo treba danes tudi povedati glede monitoringov, kaj se je pa izboljšalo glede na prvi monitoring pri drugih meritvah oziroma, da se je vzdrževalo z okoljevarstvenimi ukrepi na Počku oziroma na osrednjem vadišču Postojna, se je izvajalo takšne ukrepe, ki niso poslabšali stanja v elementih, ki so bili predmet monitoringa. Glede urana za monitoring urana je prišla pobuda iz občine Postojna in sicer pred dvema letoma. Monitoring je izvedel Inštitut Jožef Štefan kar je bilo tudi danes omenjeno.  Osrednje vadišče Slovenske vojske je… oziroma ni osrednje vadišče Slovenske vojske, ampak je osrednje vadišče. Je izjemnega pomena za Slovensko vojsko, namreč imajo edini v svoji velikosti obseg, ki omogoča večje aktivnosti od taktične enote čete in urjenje oziroma usposabljanje elementov iz združenega bojevanja. Seveda poka, tudi ponoči poka, zaradi tega, ker imamo sredstva kot so / nerazumljive/ merilne naprave, ki jih je treba tudi preveriti, kako smo usposobljeni za delovanje v manj ugodnem vidljivem delu dneva oziroma ponoči. In ravno tako je treba usposobiti iz uporabe oborožitvenih sistemov posadke ali pa posameznika, za ugodne in manj ugodne razmere delovanja vojaka oziroma pripadnika vojske. V preteklosti je pokalo manj, ker vemo, da smo imeli v preteklosti izzive s finančnimi sredstvi v Slovenski vojski in da smo skupno izvajanje usposabljanj in vaj, ki smo jih imeli z zavezniškimi partnerji, s katerimi smo imeli tudi sklenjene določene dogovore o usposabljanju, da smo te manjke nadomestili ravno z urjenjem skupaj z urjenje skupaj z zavezniškimi vojskami. Tukaj če je kakšno… Ne bi želela operirati s številkami, da ne bi bilo spet kaj narobe povedano in bi mi bilo to čitano, v kolikor je potrebno kakšno zadevo bolj natančno pojasniti bi prosila, gospod predsednik Odbora za obrambo, da pisno pripravimo v Slovenski vojski odgovore, predvsem na tistih vprašanjih, ko se je omenjalo kakšne sledi puščajo določena zrna oziroma vrste streliva pri njegovi uporabi v zemlji. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Na predlog gospoda ministra pa bo imel besedo še Željko Kralj, direktor Direktorata za logistiko iz Ministrstva za obrambo. Izvolite.
Željko Kralj
Hvala za besedo. Glede osiromašenega urana lahko povem, da pri izdelavi projektne naloge, ki je bila podlaga za izvedbo javnega razpisa in izbor izvajalca za izdelavo dopolnilnih strokovnih podlag in v postopku usklajevanja z Direkcijo Republike Slovenije za vode je z njihove strani prišla tudi zahteva po dopolnitvi dopolnilnih strokovnih podlag. In ravno v teh dopolnitvah je bila zahteva po siromašenju urana. Skratka ugotavljanje vsebnosti teh elementov. Drugo, lahko tudi osebno povem, ker sem od leta 92 pa do 2008 sodeloval pri izgradnji in tudi pri vzdrževanju in uničevanju streliva in tako naprej, da se v tem obdobju, tudi sem vodil sam postopek uničevanja več kot 2 tisoč ton starega streliva, niti enkrat se nismo srečevali z osiromašenim uranom. Drugo, glede na to, da sem tudi sam bil vključen v različne postopke nabave, niti enkrat nismo kupili tega streliva. Tako da to s sto procentno zanesljivostjo lahko potrdim. Hvala.   PREDSEDNIK SAMO BEVK: Hvala lepa tudi vam. K razpravi se je javil poslanec Žan Mahnič. Izvolite.
Hvala. Bom kratek, samo za eno razjasnitev. Glede na to, kar je minister povedal bi prosil, če je možno dobiti ta sklep. Me pa zanima, sedajle sem šel pogledati in sem dobil dokument, kjer je glava Ministrstva za obrambo in kjer piše gospod minister v načrtih aktivnosti na Počku za marec 2019, 26. marec, piše: »Od polnoči do treh zjutraj streljanje s težjimi kalibri.« Zanima me, to ni v skladu s tem, kar vi govorite, tu je vaš podpis, Ministrstva za obrambo. Ali v tem sklepu omejitev do 70 milimetrov velja samo za Slovensko vojsko? Ali mogoče v tem sklepu piše, da bo Slovenska vojska streljala do 70 milimetrov, prisotne bodo pa tudi zavezniške vojske. To je namreč bistvena razlika. Po mojih informacijah se je Slovenska vojska te omejitve držala, je streljala do 70 milimetrov, Američani so pa streljali 120 milimetrov, ampak omejitve za to niso imeli. To je bistveno te zgodbe.
Hvala lepa, kolega Mahnič. Jaz verjamem, da boste dobili sklep Vlade glede te vaje. Mislim, da zadostuje iz razprave, da ne bo treba v pisni obliki.  Sedaj pa predlagam, da gremo na razpravo in odločanje o predlogih sklepov.  Najprej …/ oglašanje iz klopi/ Kolega Vatovec, izvolite. Imate proceduralno ali razpravo? Razpravo. Kolega Vatovec razpravljate, izvolite.
Najprej glede odgovora ministra. Vem, da je bila tisto terenska seja, jaz se zaradi drugih obveznosti je nisem mogel udeležiti. Ampak meni je bolj pomembno kot to, da mi vojska razkazuje kakšno je vadbišče, pomemben stik z lokalnim prebivalstvom in tisto, kar sem danes govoril, predvsem izvira iz njihove izkušnje in mislim, da je to bistveno bolj pomembno, ampak vi ste že dokazali, da ne delite tega mnenja. Zdaj, kar se tiče, uporaba streliva z osiromašenim uranom, dobili smo zagotovili, če sem prav razumel, da se ni uporabljalo. Moj odgovor pa je bil še, ali boste zagotovili, da se tudi nikoli ne bo uporabljalo takšno strelivo?
Hvala lepa, kolega Vatovec. Mislim, če želite odgovorit na vprašanje.
Karel Viktor Erjavec
Moram reči, da za enkrat ni v nobenih planih takšna dobava, tako da…
No, potem predlagam, da gremo na razpravo in glasovanje o posameznih sklepih, ki so bili predlagani. Najprej predlagam, da razpravljamo in odločamo o treh sklepih Poslanske skupine Levica in sicer, bomo glasovali o vsakem sklepu posebej. Predlagam, da najprej razpravljamo in odločamo o predlogu sklepa št. 1, ki ga je predlagala Poslanska skupina Levica in sicer: »Odbor za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo, da nemudoma prekine z vsemi načrtovanimi vojaškimi aktivnostmi na Osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku.« Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Ugotavljam, da ne želi, potem predlagam, da gremo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (12 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Predlagam, da gremo na drugi sklep in sicer: »Odbor za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo za pripravi načrt zapiranja in okoljske sanacije Osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku.« Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Ugotavljam, da ne, potem prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (12 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Gremo na razpravo in glasovanje o tretjem sklepu Poslanske skupine Levica in sicer: »Odbor za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo, da poravna vse v preteklosti dogovorjene finančne obveznosti do Občine Postojna.« Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Ugotavljam, da ne, predlagam, da gremo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je bil sklep soglasno sprejet. Potem gremo na predlog, ki ste ga dobili v pisni obliki in je predlog za sklep odbora, dovolite, da ga preberem: »Odbor za obrambo se je seznanil s problematiko Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Odbor poziva delovni skupini Ministrstva za obrambo in Občine Postojna, da nadaljujeta z delovnimi srečanji in s konstruktivnim dialogom do konca leta 2019 rešita vsa odprta vprašanja v zvezi z Osrednjim vadiščem Slovenske vojske Postojna.« Želi kdo razpravljati o tem sklepu? / oglašanje iz dvorane/ Obrazložitev glasu. Se pravi, da prehajamo na odločanje, obrazložitev glasu, poslanec Vatovec, izvolite.
Hvala lepa.  Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. prehajamo na odločanje. Glasujemo.  Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je bil sklep soglasno sprejet.  Sedaj pa odpiram razpravo in glasovanje o naslednjem sklepu odbora, ki je usklajen z Vlado. Naj ga preberem: »Vlada Republike Slovenije naj zagotovi preko pristojnih ministrstev preveritev alternativnih vodnih virov na tem območju. O načinu, nosilcih in rokih, naj Odbora za obrambo seznani najkasneje do 31. julija 2019.« Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Obrazložitev glasu, gospod Vatovec. Izvolite.
Tega sklepa ne bom odprl. Zdi se mi, da je to posmeh prebivalcem. Mislim, iskati vodni vir na območju kjer obstaja že čisto konkreten vodni vir iz katerega se napaja 23 tisoč duš je, mislim, nič drugega kot oprostite izrazu, zajebancija. Tako da, mislim da to ni sklep o katerem bi se lahko pogovarjali. Saj ne moremo si izmisliti vodnega vira.
Obrazložitev glasu ima še poslanec Robert Pavšič. Izvolite.
Hvala.  Jaz bom pa vsekakor ta sklep podprl, pa predvsem zaradi tega, ker ta proces iskanja alternativnih virov že poteka, izvaja ga ZRC SAZU v Postojni, ampak ne zaradi potencialnega onesnaženja, ampak za zagotavljanje virov v prihodnosti, ker verjetno bomo potrebovali z več ljudmi tudi več vode. Ker Občina Postojna že ima rezervni vodni vir, ki je operativen in bi ob izpadu večjega vodnega vira Malni, nadomestil, deloma nadomestil lahko potrebe, sicer zelo omejeno, Občina Postojna. Sicer pa se ne ve od kod oba dejansko dobivata vso vodo, tako da so tudi alternativni viri povezani s celotnim vodonosnikom pod Počkom in na celotnem območju, tako da, ampak vsekakor bom zadevo podprl.
Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne.  Potem predlagam, da gremo na glasovanje. Odpiram glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (1 član.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  In prehajamo še na zadnji predlog sklepa. Tukaj imamo predlog sklepa, ki ga je podal poslanec Robert Pavšič. Dobili ste ga v pisni obliki. S tem da, in to zadnjo varianto, s tem, da bodo črtane zadnje tri besedice, ki se glasijo, »ki izkažejo interes«. Sedaj bom pa prebral sklep, da bo jasno:  »Odbor za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, da do 31. decembra 2019, pripravi in izvede izbiro izvajalca okoljskega monitoringa za Osvad Postojna in v vse procese priprave projektne naloge izbire izvajalca ter izvedbe monitoringa vključi zainteresirane lokalne javnosti.« Tukaj je pika in se črta zadnje tri besede. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Ugotavljam, da ne.  Prehajamo na odločanje. Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem smo opravili vsa glasovanja in končali 1. točko dnevnega reda.  Vsem vabljenim k 1. točki dnevnega reda se lepo zahvaljujem za njihov prispevek k razpravi. Mi pa bomo nadaljevali še z 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDE IN VPRAŠANJA MINISTRU ZA OBRAMBO KARLU ERJAVCU. Malo bomo počakali, da se izprazni sejna soba, potem pa bomo nadaljevali. Predlagam, da nadaljujemo sejo Odbora za obrambo.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJE IN POBUDE ČLANICE IN ČLANOV ODBORA. Želi kdo od članov odbora besedo? Besedo ima kolega Žan Mahnič. Izvolite, kolega Mahnič.
Hvala, predsednik. Imam eno vprašanje s katerim bi dal načelnici Generalštaba Slovenske vojske možnost popravnega izpita. In sicer, načelnica Generalštaba Slovenske vojske mi je zna zadnji seji Odbora za obrambo, ko sem jo vprašal kakšne so številke odhoda iz Slovenske vojske, dala napačne številke. Namenoma ali nenamenoma ne vem, vendar je dejstvo, da mi je dala napačne številke, o tem sem bil obveščen in zato jo danes ponovno sprašujem kakšne so številke odhodov iz Slovenske vojske. Kajti mediji so januar, februar, marec objavili številko 78, načelnica je rekla 22, 19, 21, kar je 62. Zdaj pa povejte gospa načelnica ali ste dala meni napačne podatke ali ste dala medijem napačne podatke? Predvsem me pa zanima kakšni so realni podatki. In v prihodnje upam, da bom na vprašanja dobil prave podatke, kajti temelj parlamentarizma je zaupanje, zaupanje v smislu, da ko dobiš neko vprašanje bodisi ustno bodisi pisno, da na njega odgovoriš takšno kot je realno stanje, ne pa, da z namenom nekega prikrivanja in manipuliranja poveš drugače kot pa je stanje v resnici. Se pravi kakšne so pravilne številke?
Izvolite, gospod minister, potem pa načelnica.
Karel Viktor Erjavec
Hvala. Glede na to, da sem slišal še predavanja o demokraciji in da zaupanje je temelj, moram reči, da eden od temeljev je pa tudi spoštljivost in bi prosil, da se bolj spoštljivo sprašuje načelnica generalštaba Slovenske vojske. To, da ji očitate, namigujete na neka zavajanja, točne številke in tako naprej. Načelnica bo zdaj odgovorila na vaša vprašanja in bomo videli kaj je razlog za to, da številke se niso ujemale.
Bomo počakali, da predstavniki Ministrstva za obrambo celovito odgovorijo na vaše vprašanje, potem pa boste dobili možnost za repliciranje. Najprej bo Ministrstvo za obrambo odgovorilo na vaše vprašanje, potem pa boste lahko replicirali. Izvolite, načelnica general majorka Alenka Ermenc.
Alenka Ermenc
Hvala, gospod predsednik Odbora za obrambo. Namreč vprašanja in pobude poslancev na zadnji seji, bil je sklic 4. seje Odbora za obrambo, je bilo naslovljeno vprašanje na načelnico Generalštaba, da poda številke o prihodih in odhodih za obdobje november-december 2018, januar, februar, marec 2019. Tukaj imam ta /nerazumljivo/ na katerega smo podatke, ker smo hoteli istega dne odgovoriti, verjetno je težko imeti po mesecih za vse številke pravilne odgovore s seboj, sem pridobila pisne podatke in se opravičujem in takoj, ko sem ugotovila ob prihodu v našo hišo, da je prišlo pri dveh podatkih za napako oziroma za odhode za mesec januar in februar, istega dne pripravila dokument, ki ima v zadevi popravek poročanja o številu prihodkov in odhodov Slovenske vojske in za oba navedena meseca ustrezno popravila število odhodov iz Slovenske vojske, gospodu poslancu, ki meni, da je, podatek je bil napačno povedan, ni bilo pa namerno napačno povedano in jaz se iskreno opravičujem za napačno povedan podatek za januar 2019 in februar 2019. Povedala sem, da je bila v prvem primeru številka odhodkov 22, ampak je bila 27, in v drugem primeru sem povedala, da je bila številka odhodkov 19, v resnici je pa šlo za 36 odhodov in se iskreno opravičujem gospodu poslancu.
Hvala lepa za odgovor, gospa načelnica. Repliko želite, gospod Mahnič, izvolite. Imate tri minute na razpolago. Izvolite.
Hvala za te podatke, bom še vseeno pisno prosil, da se jih dobi, bom poslal na Ministrstvo za obrambo. To se pravi se je izkazalo to kar sem rekel in je minister nekaj neupravičeno posredoval, ampak v svojem stilu. Bi imel pa drugo pobudo h kateri me je pa minister za obrambo spodbudil s svojimi besedami, in sicer moja druga pobuda je, da se gospod minister, tudi vi, do načelnice obnašate lepo, korektno in pa tako kot se morate, da ne bo več takšnih dogodkov kot je bil tisti pri vas v začetku marca, ko je bila potem načelnica dlje časa odsotna.
Izvolite, gospod minister.
Karel Viktor Erjavec
Moram reči, da obžalujem takšne izjave, ki jih daje poslanec gospod Žan Mahnič in še enkrat je pokazal, da ne zna biti spoštljiv.
Besedo ima za naslednje vprašanje kolega Jože Lenart. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Jaz bi izpostavil samo eno vprašanje oziroma županja občine Črna na Koroškem je naslovila na Odbor za obrambo, verjetno predsednik ste ga tudi prejel, pobudo za prenos objekta / nerazumljivo/ upravljanje v Slovenski vojski. Verjetno ta zadeva na ministrstvo je prišla, je minister tudi seznanjen? Mene je županja tudi povabila na ta objekt, in sicer čisto iz enega preprostega razloga ekonomskega, da se ta objekt obvaruje, da ne propada, jaz poznam to situacijo že dalj časa, vem, da je tudi ena prvih stražnic na Koroškem bila predana takrat Planinskemu društvu Dravograd, ki je danes v zelo dobrem stanju oziroma ga / nerazumljivo/ uporabljajo in seveda je ta pobuda dana tudi iz podobnega razloga, da bi se ta objekt ohranil. Seveda je pa zanimivo to njeno pismo, da si želi, da se vojska vrne med njih. To je tudi mene presenetilo. V tisti manjši skupini, ko smo bili gor, je bilo tudi zelo konkretno rečeno, da bi s predstavnikom vojske ta objekt tudi lahko ekonomsko uporabljali, seveda v skladu s pravili, ki jih ima. Mislim, da je ta objekt zdaj v lasti Sove, če se ne motim. Toliko. Se opravičujem, predsednik, verjetno ste imel tudi vi v naslednji seji to zadevo dati na dnevni red, ampak jaz ga danes samo izpostavljam   (nadaljevanje) mogoče bi jo potem lažje obravnavali. Zdaj gre tu za največji objekt na Koroškem, kot sem bil seznanjen od teh stražnic, in tudi domačini so res pozitivno naravnani pri tem, da se uporablja in da se vojska vrne; to je zanimivo s tega vidika, mogoče tudi pozitivno, predvsem pozitivno.  Hvala lepa.
Naj povem, da je županja Občine Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak tak dopis poslala tudi na Odbor za obrambo, in mi smo to potem odstopili v reševanje Ministrstvu za obrambo. Na to vprašanje bo pa odgovoril direktor Direktorata za logistiko Željko Kralj. Izvolite.
Željko Kralj
Hvala. Jaz se spomnim, da smo dobili to vlogo, vendar objekt je v upravljanju Sove. Bil je ponujen Slovenski vojski, vendar se Slovenska vojska ni opredelila do tega, da ta objekt potrebuje. Tako je vse možno rešiti verjetno na relaciji Sova oziroma Vlada Republike Slovenije. Ni v upravljanju Ministrstva za obrambo in ga ministrstvo tudi ne more predati. / oglašanje v ozadju/ Ja, to je kar velik objekt, tri, štiri nadstropja. / oglašanje v ozadju/ Velika kapaciteta, ja.
Hvala lepa za odgovor. Naslednje vprašanje ima poslance Franci Kepa.
Hvala za besedo. Jaz bi vprašal dve kratki stvari.  Glede tistih dodatkov 19 % takrat, ko se je vojski - takrat so imeli vsi dodatek, potem se je pa nekaterim vzelo, nekaterim pustilo -, ali je bila o tem še kakšna razprava v vojski, ali ste imeli še kakšno analizo, ali je to pravilno ali ni. Kot druga zadeva je pa, kdaj bo šla nabava, helikopterska nabava, teh načrtovanih helikopterjev.  Hvala.
Želite takoj odgovoriti?
Karel Viktor Erjavec
Kar se tiče tistega dodatka, ki je bil izplačan v večjem delu vsem pripadnikom Slovenske vojske, šlo je pa za dodatek, ki je vezan na 59. člen, moram reči, da je tam pač notranja revizija ugotovila, da se ta sklep ne izvaja oziroma ta člen ne izvaja skupaj s sklepom Vlade v skladu s predpisi. Zaradi tega je bilo to treba uskladiti in smo tudi uskladili, tako je ta zadeva urejena. Natančno smo določili, kateri pripadniki Slovenske vojske so v odzivnih silah, kateri so tisti, ki delajo, na primer, na južni meji, in tako dalje, da ne bom šel pregloboko. Kar se tiče helikopterjev, to je zaveza iz koalicijske pogodbe. Tam je naveden nakup treh helikopterjev za potrebe nujne helikopterske medicinske pomoči. Moram reči, da ta določba iz koalicijske pogodbe še ni realizirana; zdaj je v fazi proučitve, na kakšen način bi to izvedli.
Hvala lepa za odgovore, gospod minister. Naslednje vprašanje ima poslanec Jani Ivanuša.
Hvala, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim, ministru, načelnici! Imam čisto kratko vprašanje. Zanima me, koliko vojakov Slovenske vojske trenutno deluje na meji s Hrvaško, se pravi, na južni meji. Točno me zanima, koliko je teh vojakov in s kakšnimi pooblastili delujejo, točno mi navedite pooblastila, ne glede na teh 35, ki so šli te dni na prošnjo slovenske policije, da ste odobrili dodatne vojake.  Hvala lepa za odgovor.
Izvolite, gospod minister.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa. Dejansko smo okrepili našo prisotnost in delujemo skupaj v mešanih skupinah s policijo, ker vemo, da pripadniki Slovenske vojske nimajo policijskih pooblastil, zlasti ko gre za civiliste. Imamo pa seveda zakonsko podlago, če bi Državni zbor želel povečati pooblastila, če bi bila ta ogroženost višja.   (nadaljevanje) Številka je v tem trenutku 103, toliko pripadnikov sodeluje pri varovanju skupaj s policijo glede južne meje.
Hvala lepa, gospod minister. In še vprašanje, ki ga je naslovil oziroma želi nasloviti poslanec Žan Mahnič. Izvolite.
Hvala. Imam vprašanje za načelnico generalštaba. Bilo je veliko govora o temah na obrambnem področju v zadnjem času. Tudi minister za obrambo je imel intervju za 24 ur in 24ur.com. Tam je bilo rečeno, da se je za intervju zaprosilo tudi brigadirja Škrbinca. Minister Erjavec je rekel, da o tem odloča načelnica Generalštaba Slovenske vojske. Tako glede na to, da od tam še niste prejeli nobenega odgovora, me, gospa načelnica, zanima, ali boste odobrili intervju brigadirju Škrbincu za omenjeni medij; če ja, kdaj, če pa ne, pa zakaj ne.
Izvolite, gospa načelnica.
Alenka Ermenc
11. točka pravil službe govori, da načelnik generalštaba o vsebinah, ki se nanašajo na delovanje Slovenske vojske, odobri pripadnikom, ki so mu neposredno podrejeni, takšen intervju. Res smo prejeli prošnjo za intervju za omenjenega pripadnika Slovenske vojske in je moj predstavnik za stike z javnostmi odgovoril, da načelnica generalštaba tega intervjuja ne odobrava. Na prošnjo smo odgovorili.
Želi še kdo postaviti vprašanje? Mislim, da je bilo odgovorjeno na vprašanja. Če ni več vprašanj, zaključujem 2. točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora za obrambo. Vsem vabljenim, gospodu ministru, gospe načelnici, članicam in članom odbora se zahvaljujem za sodelovanje. Lahko noč!
Ja, hvala. Jaz bom ta sklep podprl, predvsem zaradi tega, ker ga razumem na podlagi oziroma v povezavi z sklepi, ki jih je sprejel občinski svet Občine Postojna. Se pravi, da v bistvu, da se prekine tisti sporazum in predvsem, da se imenuje to delovno skupino oziroma delegacijo, ki bo preučila in čim prej postavila podlage za tisto, kar smo mi predlagali z drugim sklepom, se pravi, za načrt zapiranja in okoljske sanacije Osrednjega vadišča Slovenske vojske. Vsekakor je dialog potreben, mislim pa, da je to prava smer v katero mora iti, se pravi, v zaprtje.