Dober dan, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 33. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 33. seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 30. junija. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. 77 poslank in poslancev navzočih, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 77.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 33. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 21.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 133. seji 30. junija sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo obravnava po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija, zato zdaj dajem besedo predstavnici vlagatelja zahteve Alenki Jeraj za predstavitev stališča. Izvolite.

Lepo pozdravljeni.

Kolegij predsednice Državnega zbora je odločil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo obravnava po skrajšanem postopku. V Poslanski skupini SDS temu nasprotujemo in menimo, da moramo zakon obravnavati po rednem postopku. Poslovnik Državnega zbora v 142. členu namreč določa: predlagatelj zakona lahko predlaga, naj Državni zbor obravnava predlog zakona po skrajšanem postopku, če gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali njegovih posameznih določb, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravnim ali s pravom Evropske unije, spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem oziroma z odločbo ustavnega sodišča. V času te koalicije ima človek občutek, da živimo v izrednih razmerah, še hujših od časov covida, ko je bil cel svet v krču. Vse se dela v ihti, na hitro, nepremišljeno in nedomišljeno, kar potem povzroča težave. Lotite se popravljati stvari, ki ne potrebujejo popravkov, na primer dohodninske lestvice ali evidentiranje oziroma štempljanje na delovnem mestu ali Zakon o dolgotrajni oskrbi. Z vsako svojo intervencijo stvar poslabšate in nato ustanavljate komisije, ki proučujejo, kako bi popravili, kar ste zavozili. Na koncu pridemo do rešitve, ki smo jo morda že mi predlagali, pa ste jo zavračali, nato pa jo prodajate kot svojo, na primer da bodo dolgotrajno oskrbo lahko izvajali tudi upokojenci. In še veliko je takih primerov. Zakoni, za katere bi si morali vzeti dovolj časa in bi morali biti obravnavani po rednem postopku, se obravnavajo po skrajšanem postopku, kar prinaša slabe rešitve, ki jih je na to koalicija prisiljena popravljati. Kar nekaj takih zakonov smo imeli. Nekatere ste popravljali celo večkrat in to samo zato, ker se vam vedno mudi in rešitve niso domišljene. Občutek je, da želite o zakonih čim manj razprave in da jih čim prej spravite z mize, da ni niti dovolj časa za reakcijo vseh zainteresiranih, potem pa se hvalite, kako učinkoviti ste. Rešitve pa, kot rečeno, slabe, nedomišljene in jih je treba popravljati. V tem mandatu smo imeli veliko več izrednih kot rednih sej, kar je značilno za izredne razmere, ne pa za obdobje, ko govorite, da vse teče normalno in da nam rezultate, tako se hvali predsednik, predsednik vlade celo vsi zavidajo. Dejstva pa so drugačna; na vseh področjih so rezultati slabi, padamo na vseh mednarodnih lestvicah, ohlaja se gospodarstvo, prekomerno se zadolžujete, črpanje evropskih sredstev je praktično na ničli, smo na zadnjem mestu od držav članic Evropske unije.

Citiram: "Predlagana novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je deseta po vrsti in prva obsežnejša sprememba po več kot 20 letih od uvedbe zakona. Spreminja se 55 členov in dodaja pet novih, izboljšuje se pravni okvir za delovanje javnih zavodov, skladov in agencij ter nevladnih organizacij in modernizira ureditev socialne varnosti za samozaposlene v kulturi in zaposlene v javnih zavodih". Tako ste zapisali na spletni strani Ministrstva za kulturo in sedaj želite, da ta pomemben dokument obravnavamo po skrajšanem postopku. Nelogična odločitev, če pravite, da gre za prvo obsežnejšo spremembo po več kot 20 letih od uvedbe zakona in ne za manj zahtevne spremembe. V Poslanski skupini SDS menimo, da ni nobenih razlogov za skrajšani postopek obravnave Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, zato zahtevamo ponovno glasovanje o postopku.

O tej zahtevi ni razprave in ni obrazložitve glasu, zato prehajamo na odločanje. Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo se obravnava po skrajšanem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 46, proti pa 32.

(Za je glasovalo 46.)(Proti 32.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo Državni zbor navedeni predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 34 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljenih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika. V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja odgovarjali ministrice in ministri. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo predsednik vlade odgovarjal v torek, 15. julija, ob 9. uri.

Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno večim ministrom ,imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja - prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra; o tem odločimo brez razprave in obrazložitve glasu. Še posebej vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se potem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morata ministrica in minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru; v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: doktor Robert Golob, predsednik Vlade; Klemen Boštjančič, minister za finance; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; ter magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, ki bo odsoten od 16. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In v skladu z 247. členom Poslovnika prehajamo na poslansko vprašanje, postavljeno na 32. seji Državnega zbora. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić bo odgovorila na vprašanje Jožefa Horvata v zvezi s pomočjo o posledicah toče na Goričkem s 3. junija 2025. Ministrica, izvolite.

Najlepša hvala. Lep pozdrav, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, kolegi ministri.

Na pretekli seji, tako kot je bilo povedano, je bilo naslovljeno vprašanje, pa bi ga morda samo ponovila, tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, vezano na konkretno pomoč, ki jo bodo deležni občani omenjenih občin na Goričkem ter o datumih zagotovitve pomoči. Strehe hiš je namreč potrebno popraviti takoj, krmo za živino je potrebno zagotoviti takoj. Absolutno, v tisti prvi fazi, ko se je naravna nesreča zgodila, je bila prisotnost tudi Ministrstva za kmetijstvo na terenu. Sicer je odšel moj sodelavec, državni sekretar. Ravno zato smo tudi ekipirani, kljub temu, da je bilo očitano, da ministrice ni bilo s strani poslanca, pa vendar je pomembno, da poudarimo, da v vsakem primeru spremljamo budno, kaj se na terenu dogaja in kako lahko našim kmetom, pridelovalcem pomagamo.

Na drugi strani pa samo še, kot jasnejšo obrazložitev, ker je v ustnem poslanskem vprašanju bilo navedeno, da v vseh proračunih Republike Slovenije, ki jih je sprejela ta Vlada oziroma koalicija, dobiva statistična regija Pomurje z naskokom najmanj denarja per kapita za investicije. Pomembno pa morda tudi v naslednjih mesecih, v kolikor bo potreba po dodatnih obrazložitvah, da Ministrstvo za kmetijstvo zagotavlja iz skupne kmetijske politike oziroma iz PRP-ja prejšnje perspektive, finančna sredstva za investicije na kmetijskih gospodarstvih, od tega zadnje statistike kažejo, da vzhodna regija je bila tista najbolj deležna vseh, črpanja EU sredstev, tako, da se veselim nadaljnjih razprav, koliko si bomo želeli statistiko pogledati, kam so in v kateri del Slovenije je namenjena finančne spodbude in podpore s strani resornega ministrstva. In absolutno, absolutno, vzhodna regija je v tem delu bila najbolj uspešna, počrpala največ sredstev in verjamem, da se je zgodil tudi največji razvoj, za kar je tudi v vprašanju razvidno, da je izredno razvito kmetijstvo tudi v zadnjih 20 letih.

Morda samo za občutek, tudi minister, na kakšen način želimo pomagati in spodbujamo tudi naše pridelovalce skozi različne investicije, skozi naložbe za mreže, rastlinjake. Od tega je bilo v prejšnji perspektivi namenjenih več kot 50 milijonov in na ta način menimo, da je tista / znak za konec razprave/ preventiva glede na čas, kateri je pred nami in so naravne nesreče na žalost nekaj rednega, s katerimi se soočamo, da je to tisti vzvod, kjer bomo na ministrstvu še vedno namenili največ pomoči, podpore, s strokovnega vidika in iz tega, da se morajo kmetje preventivno zavarovati in zaščititi.

3. 6. smo prejeli informacijo, kakšna je ocenjena škoda, do danes pa po nam znanih informacijah nobena lokalna skupnost ni aktivirala / znak za konec razprave/ komisij, ki popisujejo dejansko oceno škode.

Hvala.

Hvala lepa.

Vidim, da poslanca ni v dvorani, tako da se vam zahvaljujem spoštovana ministrica.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj ministricam in ministrom v prvem krogu.

Kolegica Alenka Jeraj bo postavila poslansko vprašanje ministru za vzgojo in izobraževanje, doktor Vinku Logaju.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav!

Na redni julijski seji bomo obravnavali novelo Zakona o vrtcih, ki prinaša nekaj novosti. Med drugim je izrazito nenaklonjena zasebnim vrtcem, tudi tistim s koncesijo, katerih dejavnost bo praktično onemogočala na dolgi rok. Vsaka leva vlada ima težave z vsem, kar je zasebno, pa naj bo na katerem koli področju, ta vlada pa še posebej. Slovenska Ustava staršem zagotavlja, da vzgajajo otroke po svojih željah in da jim je to potrebno omogočiti. Zato se je v preteklosti ustanovilo nekaj zasebnih vrtcev s posebnimi pedagoškimi načeli ali vrtcev s koncesijo, ki izvajajo javni kurikulum. Teh vrtcev, ni veliko in Slovenija je med državami članicami EU, kjer je sicer povprečno 25 odstotkov otrok vključenih v zasebne vrtce, različno seveda po državah, mi pa smo na repu po zasebnih vrtcev, le 5,2 odstotka slovenskih otrok je vključenih v zasebne vrtce, in še te želite onemogočiti. Ministrstvo je v posebnih pedagoških načelih prepoznalo obogatitev in raznolikost teh vrednost teh vrtcev potrdilo z umestitvijo v 34. člen. Problem pa so določila, ki se nanašajo na zasebne vrtce, ki delujejo po javno veljavnem programu kurikula. In na novi tretji odstavek 10. člena Zakona o vrtcih, ki določa, da občine ne bodo razpisovale koncesij, v primeru prostih mest v javnih vrtcih oziroma zmanjšanja števila oddelkov v javnih vrtcih. Ob tem pa ohranjate povišan normativ, torej plus možnosti povišanega normativa, plus 2 otroka na oddelek.

To, ne, to pomeni, da se koncesije že obstoječim koncesijskim vrtcem ne bodo podaljšale, ker vemo, da imamo pač nižjo rodnost in manj otrok se rodi vsako leto, kar ogroža njihovo delovanje. Do 31. avgusta 2035 to bo možno, naprej pa seveda ne. In druga stvar, prehodne določbe določajo, da zasebni vrtci, ki imajo na dan veljavnosti zakona sklenjene pogodbe z občinami, prejemajo financiranje le do 31. avgusta 2035. Če pogodba na dan sprejetja zakona ni sklenjena, starejši in starši in otroci izgubijo pravico do sofinanciranja. To pomeni, da bodo na primer otroci, vpisani po 1. septembru 2031, postopoma izgubili pravico do sofinanciranja,, kar bo ogrozilo delovanje vrtcev in zaposlitev strokovnih delavcev. Sprašujem, torej, dejali ste, da, zanima me, ali želite ukiniti oziroma onemogočiti delovanje zasebnih vrtcev. Dejali ste, da ste prisluhnili lastnikom s tem, da ste obdobje pet let podaljšali na deset let. Končni rezultat bo še vedno zapiranje zasebnih vrtcev. Ali se vam zdi to primerno?

Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke.

Morda najprej nekaj podatkov v zvezi z delovanjem zasebnih in javnih vrtcev. Torej nikakor ne gre za ukinjanje zasebnih vrtcev. V vrtce v Sloveniji je vključenih približno 86 tisoč otrok, 95 procentov v drugo starostno obdobje, približno 85 procentov pa je vključenost v predšolsko vzgojo. Res je, da smo imeli leta 2003 v Sloveniji 11 zasebnih vrtcev, leta 2025 pa je 94 zasebnih vrtcev, v katere je vključeno nekaj več kot 5 tisoč otrok. 24 je takih zasebnih vrtcev, ki imajo trenutno koncesijo in izvajajo kurikulum za vrtce, to je javno veljavni program, 58 pa je vseh vrtcev, ki izvajajo javni, javno veljavni program, kurikulum za vrtce, zasebnih vrtcev. Ko smo pripravljali novelo zakona, smo upoštevali tudi pobude občin, da v 34. členu Zakona o vrtcih, ki določa pridobitev pravice do financiranja zasebnega vrtca iz občinskega proračuna v višini 85 procentov, uredimo na način, da bomo upoštevali tudi avtonomijo občine, ki je izvirno pristojna za dejavnost predšolske vzgoje in za zagotavljanje javne službe na področju predšolske vzgoje. Po razpravi, ki je bila na eDemokraciji, smo opravili številne sestanke z različnimi deležniki, s predstavniki združenj občin. Imeli smo, mislim, da štiri sestanke s predstavniki zasebnih vrtcev in pa sestanke s predstavniki združenj javnih vrtcev in zato je ta predlog, ki je v predlogu novele Zakona o vrtcih, ki določa, da je možna koncesija za obdobje od 7 do 15 let in da je financiranje zasebnih vrtcev po sedanjem sistemu financiranja 85 procentov v obdobju, še v obdobju desetih let, to je do leta 2035. In sicer, v usklajevanjih je bilo tudi dogovorjeno, da ne na podlagi trenutnega izvajanja dejavnosti v obsegu, kot jo izvajajo zasebni vrtci danes, ampak na podlagi vpisa v mest v vrtcih v razvid vrtcev, ki izvajajo zasebni program, torej ne glede na ta del, ker izvajanje kurikuluma kot javno veljavnega programa v programskem delu ne pomeni popestritve, pa novela predloga zakona upošteva spremembe pri izvajanju, izjeme pri izvajanju programa po posebnih pedagoških načelih. Gre za program po Montessori pedagogiki in pa program po Valdorfski pedagogiki, ki še naprej ostajata v možnem obsegu 85 procentnega financiranja. To pomeni, da zasebni vrtec je z zasebnim vrtcem občina dolžna skleniti pogodbo za 85 procentno financiranje. Je pa omejitev tam, kjer pada število rojstev za izvajanje kurikuluma za, ki ga izvajajo tudi javni vrtci, ker tukaj pa ne gre za posebno oziroma dodatno programsko ponudbo. Hvala lepa.

Hvala lepa. spoštovana poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Ja, hvala za besedo še enkrat. Zdaj, niste mi odgovorili, kako bomo rešili to z otroki, ki bodo vpisani v vrtec po 1. septembru 2031, ker če se samo do leta 2035 sofinancira, kaj bo potem z njimi? Torej, oni v nekem trenutku izgubijo sofinanciranje. Ali bodo morali tudi v drug vrtec oziroma bo vrtec takrat prenehal, če ne bo seveda plačila za zaposlitve strokovnih delavcev. To je eno moje vprašanje.

Drugo vprašanje. Rekla sem, da je v redu to, da se pač razumete te posebna pedagoška načela in da za te Montessori in druge vrtce pač stvari ostanejo. Niste mi pa tudi odgovorili v zvezi s tem normativom plus2 otroka na oddelek. Kolikor vem, je sindikat sviz zbral podpise proti temu, ker pač seveda manj otrok v skupini je, bolj kvalitetno delo lahko in več se lahko posveti otroku in je tukaj nelogično. Nekje prepoveš, da ne smejo ustanavljati vrtce, zato ker je manj mest, istočasno boste pa v javnih vrtcih dovolili normativ plus 2, ki ga verjetno pa zagovarjajo občine, kar pa tudi razumem, ker sicer morajo ustanoviti potem nov oddelek in je to spet povezano s stroški.