Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam s to 16. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega Gašper Ravnika nadomešča kolega Jurija Lep in kolega, kolegico magistro Almo Intihar nadomešča kolega Jernej Žnidaršič. Kolegic in kolega, lepo pozdravljeni na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

S samim sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI SKUPNEGA SISTEMA ZA VRAČANJE DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV, KI NEZAKONITO PREBIVAJO V UNIJI TER RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 2008/115 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, DIREKTIVE SVETA 2001/40 IN ODLOČBE SVETA 2004/191.

Gradivo k 1. , 2., 3. in 4. točki smo prejeli od Vlade 19. junija 2025 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavano gradivo od 1. do 3. točke v Državnem zboru je danes, za 4. točko pa 11. julija 2025. Gradivo k 1. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno tudi v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, torej kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnem telesu, slednji tega ni obravnaval.

Sedaj bom prosil državno sekretarko, gospo Tino Heferle iz Ministrstva za notranje zadeve, da nam predstavi vsebino predloga uredbe in zlasti predlog stališča. Izvolite.

Ja, hvala lepa predsednik, lep pozdrav vsem.

Zdaj za uvod bom nekoliko na kratko predstavila malo širšo sliko in sicer vsak sistem upravljanja migracij lahko deluje le ob neki verodostojni in učinkoviti politiki vračanja. Zdaj, po zadnjih podatkih, s katerimi razpolagamo, je približno le 24 procentov državljanov tretjih držav, takšnih, ki jim je bilo odrejeno, da zapustijo Evropsko unijo in to tudi storijo. Tako da, zdaj obstoječe razlike med nacionalnimi sistemi vračanja nekako spodkopavajo učinkovit, učinkovitost vračanja na ravni Evropske unije in pa tudi po drugi strani zaradi nesodelovanja državljanov tretjih držav, ki se bodisi upirajo prizadevanjem za vrnitev, bežijo ali pa kako drugače onemogočajo vračanje, je tovrstne odločbe o vrnitvi zelo težko izvesti, izvršiti. Zdaj številna razhajanja med praksami držav članic vplivajo tudi na nedosleden pristop Evropske unije do tretjih držav v zvezi s ponovnim sprejemom, zato je v bistvu namen zakonodajnega predloga povečati učinkovitost postopka vračanja na podlagi jasnih sodobnih poenostavljenih in skupnih pravil. Zdaj od sprejetja direktive o vračanju iz leta dva, osem sta v schengensko območje in migrantska politika Unije doživela znatne reforme. Zakonodaja je prišla iz tistih nekih minimalnih standardov na približevanje praks članic držav, vključno z razvojem operativnih in praktičnih ukrepov. Zato se s tem novim predlogom poskuša zagotoviti, da bodo državljani tretjih držav sodelovali z organi, kar bi pač dosegli s kombinacijo obveznosti, spodbud in pa tudi posledic za nesodelovanje.

Zdaj, trden in sodoben okvir, pravni okvir, ki je na eni strani tudi strog, pa vendar pravičen in spoštuje temeljne pravice ter Uniji in državam članicam zagotavlja vsa potrebna orodja za učinkovito vračanje državljanov tretjih držav brez pravice do prebivanja je na nek način nujen, nujen del resnično evropskega migracijskega sistema. Zdaj, če na kratko povem tiste ključne vsebinske zadeve, ki ga vsebuje predlog uredbe. Zdaj Predlog Uredbe o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje naj bi prispeval k premostitvi nacionalnih vrzeli ter vzpostavitvi hitrejšega in učinkovitega postopka, s tem pa tudi pomembno dopolnil pakt o migracijah in azilu, za katerega vemo, da se pripravlja v državah članicah. Predlaga se tudi oblikovanje evropskega naloga o vrnitvi tako imenovanega enotnega obrazca, s katerim bi se olajšalo medsebojno priznavanje odločb o vrnitvi, ki bi bilo sprva prostovoljne narave, glede na predlog Evropske komisije pa bi potem v nadaljevanju postalo tudi obvezno. Zdaj predlog predvideva strožja pravila za osebe v postopku vračanja, poleg pravic oseb, kjer je poudarek seveda tudi na svetovanju pri vračanju in podpori. Pri prostovoljnem vračanju bi se prvič uvedle tudi obveznosti oseb skozi celoten postopek. Na drugi strani, če te obveznosti ne bi bile spoštovane so predvidene tudi sankcije, vključno z zmanjšanjem ali zavrnitvijo ugodnosti, finančnimi sankcijami z zasegom osebnih predmetov in pa tudi daljše prepovedi vstopa v Evropsko unijo. Zdaj še strožja pravila so predvidena za osebe, ki predstavljajo grožnjo za javni red in varnost. Novi predpisi določajo vrsto ukrepov, vključno z ugotavljanjem morebitnih varnostnih tveganj v zgodnji fazi postopka in tudi jasnimi pravili kaj se lahko sploh razume kot varnostno tveganje? Poleg skupnih prizadevanj v zunanji dimenziji za izboljšanje sodelovanja s tretjimi državami pa se z uredbo tudi predlaga, da bi morala ob vsaki odločbi o vrnitvi slediti tudi zaprosilo za ponovni sprejem preko ponovno standardiziranega obrazca? Vzpostavil pa bi se tudi pravni okvir za vozlišča za vračanje v tretjih državah. Tako da na splošno predlog poudarja spoštovanje načela nevračanja, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, vključno tudi z brezplačno pravno pomočjo v določenih primerih seveda in pa predvideva tudi okrepljene zaščitne ukrepe za mladoletnike in pa tudi za družine z otroci. V tem delu seveda so pa določbe zelo podobne tistim iz pakta o migracijah in azilu.

Zdaj, kar se tiče stališča Republike Slovenije. Naša država seveda prepoznava pomen vzpostavitve takšnega skupnega sistema za vračanje, kot je zdaj ta osrednji steber pakta o migracijah in azilu in zato tudi seveda načelno podpira predlog uredbe o vzpostavitvi skupnega sistema. Zdaj lahko povem, da stališče Republike Slovenije smo pripravljali skupaj v sodelovanju s strokovnjaki, ki imajo izkušnje predvsem iz prakse in so bile tudi naša stališča dejansko oblikovana na način, da smo vsako določbo pretehtali in nekako presodili kaj bi to v praksi pomenilo. Zdaj vendar Republika Slovenija meni skupaj s strokovnjaki, da mora sistem temeljiti na jasnih in seveda izvedljivih določbah, mora omogočati razumno fleksibilnost in pa tudi pravno varnost. Hkrati pa seveda ne predstavljati prevelikega upravnega bremena za pristojne organe držav članic. Vemo, da se s tem v naši državi dnevno soočamo, zato si bo naša država tekom pogajanj o uredbi prizadevala za določene izboljšave. Če nekatere na kratko naštejem. Za namen boljše izmenjave informacij med državami članicami, bo Slovenija podprla uvedbo evropskega naloga za vrnitev, ki bi dopolnjevala določbe oziroma, ki bi dopolnjeval odločbo držav članic o vrnitvi. Zagovarjala pa bo tudi, da morajo biti države članice v zadostni meri vključene v pripravo predvidenega izvedbenega akta ter si tudi prizadevala, da izpolnitev obrazca ne bo pomenila, kot sem že omenila, dodatnega prevelikega upravnega bremena.

Zdaj, na drugi strani obveznemu medsebojnemu priznavanju odločb o vrnitvi, predvsem v primeru prisilnega vračanja, Republika Slovenija ni naklonjena, kot tudi velika večina preostalih držav članic. Prisilno vračanje oziroma odstranitev je zaradi svoje narave pač zahteva zadostno skrbno preučitev in upoštevanje vseh okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo ukrepa. Se pravi, nek, neko osebno obravnavo, zato v bistvu medsebojno obvezno priznavanje odločb o vrnitvi v takem primeru ne bi po našem mnenju zasledovala cilja učinkovitosti in pa tudi hitrejših postopkov k čemur sledi oziroma stremi predlog uredbe. Potem Republika Slovenija se na nek način lahko strinja z daljšim obdobjem pridržanja oseb, ki predstavljajo varnostno tveganje. Vendar pa bomo izpostavili mnenje, da bi pa moral biti ob tem tudi jasno določena zgornja meja trajanja pridržanja.

Zdaj podpiramo tudi odločitev obveznosti za državljane tretjih držav, da sodelujejo z nacionalnimi organi v vseh fazah postopka vračanja in posledic v primeru nesodelovanja. Pri tem pa seveda mora biti državljan tretje države dosledno in v jeziku, ki ga razume, obveščen o stanju postopka, o sprejetih odločbah, ki lahko vplivajo na njegov pravni položaj, o razlogih zanje ter tudi o možnih pravnih sredstvih zoper take odločbe. To se nam zdi nek minimalen standard, ki ga bomo zagovarjali.

Slovenija tudi podpira spodbujanje prostovoljnega vračanja, vključno z obveznostjo držav članic za vzpostavitev svetovnih svetovalnih struktur za vračanje in integracijo. Zdaj, osebe v postopku morajo biti po našem mnenju seznanjene s svojimi možnostmi in tudi obveznostmi v vseh fazah, tudi v najzgodnejši fazi, saj lahko le na tak način spremljajo in so informirani v zvezi z odločitvijo. Glede programov za podporo pri vračanju in reintegraciji se bo Republika Slovenija zavzemala za dolgoročnejše in vzdržnejše rešitve na ravni Evropske unije, predvsem za nadgradnjo že obstoječih evropskih programov vračanja in integracije, ki jih izvaja agencija Frontex. Podpiramo pa tudi, da se oblike, da se med oblike sodelovanja med državami članicami vključi tudi možnost omogočanja tranzita čez ozemlje za namen identifikacije in pridobitve dokumentov za vrnitev tujca. S tem bi po našem mnenju pomembno prispevali k izboljšanju postopkov identifikacije in sodelovanja z nerezidenčnimi predstavništvi tretjih držav.

Republika Slovenija se tudi strinja, se lahko strinja z obveznostjo, da države članice brez nepotrebnega odlašanja začnejo postopek ponovnega sprejema. Seveda ob predpostavki, da se ohranja prožnost in upošteva tudi individualne okoliščine osebe v postopku, kot sem že prej omenila. Glede prenosa podatkov tretjim državam za namen ponovnega sprejema bo Republika Slovenija zagotavljala, da se morajo, da morajo biti rešitve skladne seveda z evropskimi in mednarodnimi standardi varstva osebnih podatkov ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Glede tako imenovanih vozlišč za vračanje pa bo Slovenija zagovarjala nekoliko previdnejši pristop. Zakonodaja bi po našem mnenju morala poskrbeti za zadostna jamstva za zagotovitev spoštovanja mednarodnopravnih obveznosti, zlasti načela nevračanja, pa tudi dostojne obravnave učinkovite možnosti sodelovanja v postopku in tudi ustreznih materialnih pogojev, vključno z zagotovili, da bodo jamstva ohranjena ves čas postopka. Posebno pozornost bi po našem mnenju bilo treba nameniti tudi kategoriji ranljivih oseb, kot sem že prej omenila. Zato si bomo prizadevali za razširitev izjem pri uporabi vozlišč še na ženske in v posebnih okoliščinah tudi starejše in invalidne osebe. Toliko na kratko, predsednik, hvala.

Najlepša hvala. Na 50. seji, 2. julija 2025 je gradivo od 1. do 4. točke je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jih prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki pa prosim članico komisije, doktor Branko Kalenić Ramšak. Torej, da nam predstavi torej samo stališče. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem. Torej, kot je bilo rečeno, 2. julija smo na Komisiji Državnega sveta za mednarodne zadeve in evropske zadeve obravnavali ta predlog stališča Republike Slovenije in naj uvodoma samo povem, da je komisija predlog stališča podprla. Tudi nam je bila predstavljena tematika podobno kot sedaj tudi vam, zato dovolite, da samo na kratko predstavim diskusijo, ki smo jo na komisiji imeli.

Komisijo je v uvodu zanimalo, kakšni so zadnji podatki o nedovoljenih migracijah oziroma prehodih meje. In bilo je pojasnjeno, da je bilo od januarja do maja letos obravnavanih 7655 nedovoljenih vstopov, kar je precej manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo obravnavanih 17440 vstopov. Komisija je potem zanimalo, kakšna so realna pričakovanja glede pripravljenosti prostovoljnega vračanja oseb brez dovoljenja za bivanje v izvorne države oziroma smiselnosti tega ukrepa. Ter v tem oziru problematizirala učinkovitost in hitrost postopka vračanja, ki nezakonito prebivajo v EU in dodatnih bremen za upravne organe. Glede te tematike je bilo izpostavljeno tudi vprašanje financiranja postopkov prostovoljnega vračanja.

Komisiji je bilo pojasnjeno, da se osebi, ko je njeno zakonito bivanje zaključeno, vroči odločba, ki vključuje rok, v katerem mora zapustiti ozemlje Slovenije in držav članic. To obdobje je po zdajšnji ureditvi od 7 do 30 dni. V kolikor se oseba v tem obdobju ne vrne, sledi prisilna vrnitev. V prehodnem obdobju pa ima oseba možnost, da se vključi v programe prostovoljnega vračanja reintegracije, ki so namenjeni trajnostni vrnitvi oseb in preprečitvi ponovne nezakonite migracije v države članice EU.

Ti programi so v celoti financirani iz sredstev Frontexa. Eden izmed ciljev, ki jih zasleduje predlagana uredba, pa je večja učinkovitost in hitrost vračanja brez dodatnih bremen za upravne organe držav članic.

Prav tako je komisijo zanimalo kako nova uredba ureja postopke v zvezi z osebami, ki predstavljajo varnostno tveganje. V tem oziru je bilo pojasnjeno, da v obravnavanem predlogu uredbe za omenjene skupine veljajo strožja pravila, da se zagotovi, da takšne osebe čim prej zapustijo območje EU. Pomembno področje predstavlja tudi identifikacijo oseb, saj brez nje vrnitev ni mogoča, zato je komisijo zanimalo, kako to področje ureja predlog uredbe. Bilo je pojasnjeno, da je tukaj ključno sodelovanje z organi držav izvora, pri čemer predlog uredbe predvideva poenotenje podatkov, kar bo olajšalo izmenjavo podatkov in sodelovanje med državami članicami ter otežilo sekundarne migracije znotraj držav članic EU. Glede časovnega okvirja, v katerem se lahko pričakuje sprejem nove uredbe, pa je bilo komisiji pojasnjeno, da bodo pogajanja dolgotrajna in težavna, zato sprejem prej kot v dveh letih ni pričakovati.

Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlogu stališča izrekla podporo. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Kolega Kosi, potem bo evropski poslanec Tonin. Pa izvolite, kolega Kosi.

Ja, hvala predsedujoči za besedo, lep pozdrav. Torej, ko je govora o ilegalnih migracijah, se pa res moram malo oglasiti. Zdaj v glavnem nekako ta predlog, torej uredbe vzpostaviti skupnost sistema zavračanja državljanov tretjih držav nakazuje na to, da Evropska unija zaostruje politiko glede migracij. Kajti mislim, da je zdaj, letos že deseto leto od tega, ko je Evropska unija nekako odprla svoje meje in množično privabljala ljudi iz tretjih držav v smislu tega, da bo zapolnila ta demografski manko v upanju, da bodo ti ljudje pomagali Evropski uniji. Zdaj, praksa je pokazala ravno nasprotno. Ti ljudje se niso integrirali. Vseh državah, v katerih živijo ti migranti imajo velike varnostne probleme. Torej, ti ljudje živijo na sociali, izvajajo kazniva dejanja in tako in tako dalje. Zelo, zelo majhen odstotek je tisti, ki se pa integrirajo in dejansko delajo in prinašajo nek dobrobit Evropski uniji.

In do sedaj so te države nekako, so začele izvajati zaščito svojih meja vsak po svoje, kar pomeni, da je Schengen padel. In danes smo priča kolonam, ne vem, na avstrijski meji kolonam, zdaj tudi že Nemčija uvaja strožji nadzor in tako dalje in seveda Schengena prostega pretoka preko meja posameznih držav Evropske unije ni več. In Evropska unija je naredila pač veliko napako, da ni zaščitila svoje zunanje meje. Kajti dejstvo je, da nekdo, ki zaproša za azil ta sistem zlorablja. Torej, človek, ki beži iz svoje matične države nekje v boljšo državo sigurno ne bo, tako kot smo sedaj priča, izvajal to kar delajo določeni migranti. Režejo ograje na mejah, napadajo policijske patrulje s provizoričnim orožjem, kot je to na madžarski meji ali pa na poljski meji in tako in tako dalje. Potem tudi na naši meji potem najdemo zavržene osebne dokumente, raztrgane prošnje za azil iz drugih držav in tako in tako dalje. In take ljudi je potrebno takoj deportirati nazaj od koder so prišli, takoj. Žal aktualna politika v Sloveniji pri tem azilnem postopku oziroma pri zaščiti svojih meja ne deluje tako, kot bi morala. Tudi to, da zmanjšujemo neke roke glede združitev z družinami in tako dalje, je jasno, da je to velika napaka. Glejte, tudi Nemčija je začela zaostrovati postopke glede združevanja z družinami in tako in tako dalje. In torej ljudje, ki so prišli iz, ne vem, iz Kitajske, iz Indije in tako in tako dalje, iz teh držav je jasno, da so imeli na tej poti možnost zaprositi za neko varno okolje tudi v drugih državah. In take ljudi seveda se takoj lahko ugotovimo, da gre za zlorabo azilnega sistema. In to, kar se dogaja v Sloveniji, se na tem področju Viča in Ljubljane, kjer imamo azilne domove. Poglejte, število kaznivih dejanj tatvin in vsega ostalega. Koliko je, kolikokrat mora posredovati policija v azilnem domu in tako in tako dalje. In pri tem izstopajo predvsem državljani Alžirije in Maroka, predvsem. Tako, da Evropa se je nagnjena varnostnem tveganju zgodila v nekem čudnem obdobju. Poglejte, vsake večje prireditve po Evropi, tudi, ne vem, božični sejmi ali pa vse so veliko varnostno tveganje. Tega nekoč ni bilo, danes se pa bojimo to organizirati, imamo varnostne ukrepe. In če malo gledamo medije, skoraj ne mine dan v Nemčiji in tako naprej, da nekdo nekje ne zapelje, kakšen migrant avtomobilov v množico ali pa nekje nekoga nekdo z nožem ne zabode in tako in tako dalje. In dejstvo je, da Slovenija bi morala tu zelo odločno podpirati stališča glede vračanja teh državljanov iz tretjih držav, kajti vsak tak prehod meje je nezakonit. Prej, ko je bila recimo meja s Hrvaško, če nisi imel osebnega dokumenta ali potnega lista, nisi mogel preko meje. Torej, jaz kot državljan Evropske unije, če sem odšel na Hrvaško, ko je še bila meja, pa je bila tudi Evropska unija, mislim Hrvaška v Evropski uniji, če nisem imel osebnega dokumenta, nisem mogel preko meje. Nekdo pa pride iz Afrike, kjer koli reče, azil, se ga pelje v azilni dom, se ga tu še da v prenočišče in tako in tako dalje. To je skregano z vsako zdravo pametjo. In take ljudi je potrebno takoj vračati. Zdaj seveda govorite tu o otrocih, ženskam in tako dalje, ampak teh ljudi ni. Največji odstotek ilegalnih migrantov so mladi moški. Zelo malo je otrok, to tudi so uradni podatki, zelo malo je žensk in zelo malo je starejših, kar nakazuje na to, da gre za neko sistemsko, sistemsko migracijo pravzaprav s tem, da se oslabi Evropska unija. In prav nekako podpiram to stališče, da je potrebno zaostriti to politiko, da je potrebno začeti prisilno vračati vse ljudi, ki so prišli, ilegalno prestopili meje. In pri tem bi morala tudi Slovenija to zelo podpirati in tudi Slovenija zaščititi svoje meje, kajti pravzaprav zato, ker Slovenija zelo slabo ščiti svoje meje še imamo vedno nadzor na avstrijski meji in tako dalje, tudi Italijani in tako dalje. In dejansko, vsaj po tem, kar so ti prvi koraki Evropske unije, je pričakovati, da se bo, da se bo torej tudi pot oziroma odobritev nekako te politike do ilegalnih migracij v Evropski uniji iz dneva v dan bolj zaostrovali. Kajti to, kar smo danes priča zadnjih deset let, mislim, da to ni prava politika. Kajti ti ljudje, ki prihajajo na evropska tla, ne prihajajo zato, ker bežijo zaradi slabih razmer, ampak prihajajo predvsem zato, nekako sistemsko, da se potem uničuje ta stabilnost Evropske unije. Pri tem nekateri tudi s tihotapljenjem zelo dobro služijo. Torej, tudi tu bi morala biti tudi strožja politika glede tihotapcev. In seveda nobenemu, ki pride brez dokumenta na mejo, ne sme biti omogočen vstop v Evropsko unijo, razen če gre iz vojnega področja. In se ga je treba takoj deportirati nazaj v državo, od koder je prišel. Hvala.

Naslednji je prijavljen gospod Tonin, izvolite.

Dober dan, lep pozdrav vsem skupaj. Migracije so problem v Evropski uniji. Zelo velikokrat tukaj debata, tudi politična, zaide v medsebojna obtoževanja, kdo je za kakšno stvar in kdo ni. Mislim, da je tukaj treba jasno ločiti med človekovimi pravicami in legalnimi migracijami na eni strani in na drugi strani med ilegalnimi migracijami. In ta današnja vsebina se ukvarja predvsem z ilegalnimi migracijami, torej z nezakonitimi migracijami, ki v Evropski uniji na številnih področjih povzročajo probleme. Eno je bilo danes že omenjeno, to je izčrpavanje naših socialnih sistemov, ki so tako ali tako že obremenjeni zaradi slabe demografske slike. Druga stvar je, da nekatere sosednje države uporabljajo migrantske tokove, zlasti ilegalne migracije, kot hibridno orožje za destabilizacijo Evropske unije. Tukaj je treba izpostaviti zlasti Belorusijo. Na primer, na poljski meji in na baltskih mejah. Treba je tudi izpostaviti Rusijo, kar je poskušala narediti na območju meja s Finsko. Skratka, standarden postopek poskusa destabilizacije držav. In tretji problem, ki ga prinašajo nezakonite migracije, je tudi krepitev kriminalnih združb, ki našim družbam delajo velike probleme. Skratka, to so zgolj tri najbolj izpostavljene stvari, ki so problematične pri nezakonitih migracijah. Zato sam vsekakor pozdravljam trši pristop sedanje Evropske komisije in poskusov urejanja te problematike na način, ki je bolj trd, bolj jasen in tudi bolj odločen. Tukaj se mi zdi predvsem, da gre za sporočilo in sporočilo po migrantski liniji navzdol bi moralo biti zelo jasno, da je ilegalen vstop v Evropsko unijo nemogoč, da kdorkoli bo v Evropsko unijo vstopil ilegalno, bo vrnjen nazaj, od koder je prišel. Šele takrat, ko bomo striktno uveljavili to sporočilo, šele takrat, ko bomo striktno izvajali te ukrepe, takrat se bodo stvari normalizirale in bo interes po ilegalnih migracijah manjši. Dokler pa je vtis in sporočilo, da če prideš v Evropsko unijo, bo že nekako, pa seveda to zgolj spodbuja migrantske tokove.

Zdaj, te spremembe, ki so danes obravnavane, so vsekakor spodbudne. Gre za krajši termin za prostovoljno vračanje. Gre tudi za krajše pritožbene postopke, ki so bili v številnih državah zlorabljeni. zaradi tega, da se je podaljševalo neko stanje oziroma da je nek ilegalni migrant lahko ostal v državi. Tukaj imamo tudi zelo jasno podlago za pridržanje, nekatere vladne nevladne organizacije so bile zelo skeptične s tovrstnim pridržanjem. Zdaj, tukaj se podlaga vzpostavlja tudi možnost daljšega pridržanja za rizične osebe in pa avtomatska prepoved vstopa na območje EU za pet let v primeru, da pač ne greš prostovoljno iz EU, in tudi ukvarjanje tega s schengenskim sistemom. Tukaj moram reči, da me je zaskrbelo stališče državne sekretarke, da je Slovenija zadržana za to, da bi podprli medsebojno priznavanje odločb za vračanje. Meni se pa zdi to ključno orodje. Zlasti zato, ker če se v nekateri drugi članici Evropski uniji ugotovi, da je nekdo vstopil ilegalno in da ga je potrebno vrniti nazaj v državo izvora. Potem jaz ne razumem zakaj Slovenija te odločbe neke druge evropske države ne bi priznavala oziroma obratno, zakaj bi se postavili na stališče, da če Slovenija ugotovi, da je nekdo vstopil na naše območje ilegalno in da ga je potrebno vrniti nazaj v državo izvora. Zakaj bi bili nenaklonjeni sistemu, da tudi druge države članice te odločbe priznajo? Tako da državna sekretarka, jaz vas prosim, če lahko v nadaljevanju nekoliko bolj pojasnite, kje je razlog, zakaj je Slovenija zadržana do medsebojnega priznavanja odločb za prisilno vračanje? Kot sem rekel, meni se zdi to ključen element, ključno orodje za učinkovitost pri soočanju z ilegalnimi migracijami. Ker veste, če mi to medsebojno priznavanje odločb zavrnemo oziroma ga ne podpremo. Potem bo to vse brezzobi tiger in bo vsaka država spet prepuščena samemu sebi. To pomeni, da bomo imeli v nekaterih državah, seveda na podlagi teh novih pravil, možnost, da je daljše pridržanje, da se stvari delajo nekoliko bolj na trdo. Ampak še vedno, če pa ne bo tukaj nekega medsebojnega evropskega sodelovanja in medsebojnega priznavanja, potem seveda ne bomo učinkoviti pri širjenju sporočila, da je nezakonit ilegalen vstop v Evropsko unijo nemogoč. Tako da jaz mislim, da bi morala tukaj Slovenija imeti zelo jasno stališče in podpreti medsebojno priznavanje odločb za prisilno vračanje. Šele na takšen način bomo lahko korenito začeli spreminjati te trenutne pozicije, ki so in ki povzročajo probleme širom Evrope.

Hvala gospodu Toninu, naslednji je prijavljen kolega Hoivik, izvolite.

Najlepša hvala predsednik. Ja, jaz bi kar nadaljeval tam, kjer je magister Tonin končal. Tudi sam sem pri tem stališču zastrigel z ušesi, ko razlagate, da niste naklonjeni medsebojnemu priznavanju odločb in razlog, ki ga navajate je, da se v tem primeru ne bi zasledovala cilje učinkovitejših in hitrejših postopkov. Ravno nasprotno, kot je kolega Tonin dobro izpostavil, ravno ta določba, ki je tudi v specifičnih ciljih uredbe pod številko 1 in piše, da je potrebno z uredbo oblikovati enotnejši pristop po pravilih držav članic o vračanju, bi bilo na mestu, da ravno ta predlog podpremo. Kajti zdaj prvič po dolgem času, da je Evropska unija pri pripravi tega osnutka uredbe, ki je direkten prenos pravnega reda v Republiko Slovenijo in tudi v druge članice, da so enaka merila za vse. Torej, tudi s tem ukrepom bi onemogočili nevladnim organizacijam, ki izkoriščajo vsakodnevno te postopke, da se tukaj zaustavi morda tudi njihov tok denarja se prekine. In jaz tudi res ne razumem zakaj ravno tega ključnega specifičnega cilja v stališču Republike Slovenije ni zaznati. In jaz bom pač glasoval proti temu stališču Vlade Republike Slovenije, kajti uredba je na pravem mestu. Prihaja sicer morda malo pozno, ampak kot je minister Poklukar dejal, varnostne romantike je konec in tudi ta uredba sledi temu načelu. Hvala.