Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE,

ki bo v Bruslju 18. julija 2025. Pri tej točki bom sedaj prosil Jureta Vršnaka, namestnika generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, torej, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospod Vršne.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi, da predstavim na kratko izhodišča za udeležbo državnega sekretarja Marka Kacina na zasedanju sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 18. julija v Bruslju.

Gre za krajše zasedanje. Pravzaprav dve točki, ena točka razno. Najpomembnejša točka bo vsekakor predstavitev predloga novega večletnega finančnega okvira. Tako da, morda bi kasneje namenil kakšno besedo več o tem. Druga točka na dnevnem redu bo tako imenovana Uredba številka ena o jezikovnem režimu v Evropski gospodarski skupnosti. Tukaj gre za že dolgoletna prizadevanja Španije, da doda k uradnim jezikom Evropske unije tudi regionalne jezike, se pravi katalonski, galicijski, jezik. Debata ni nova, poteka že nekaj let. Potrebno je soglasje. Tako da v tem primeru pravzaprav nimamo še situacije, ko bi vse države podpirale. To Slovenija, kot veste, je bila temu naklonjena, smo tudi podpirali prizadevanja Španije in upamo, da se bo v bistvu čim prej uspela tudi vsa ta preostala pravna odprta vprašanja razrešiti v korist teh treh jezikov. Točka razno bo namenjena samo pregledu stanja glede dosjeja poenostavitev. Tukaj je tudi že vodja predstavništva Evropske komisije Ješe Jug izpostavila v bistvu pet omnibusov, šesti na poti. Tako da bo dansko predsedstvo pravzaprav predstavlja, kako si je zamislilo delo. Glavna točka, glavna jed bo pa seveda predlog novega večletnega finančnega okvira. Prejšnji teden smo imeli priložnost že eno kratko razpravo o tem opraviti, ko je Vlada predstavila v bistvu temeljna izhodišča, na katerih bo delovala v času do in v začetni fazi po sprejemu predloga Evropske komisije. Zdaj, tukaj Slovenija, kot veste, se bo zavzemala za ambiciozni večletni finančni okvir, to pomeni tudi večji večletni finančni okvir, ker z omejenim obsegom je enostavno nemogoče doseči to, da se ohrani pomembna vloga kohezije in skupne kmetijske politike, da se financirajo nove prioritete, kot so konkurenčnost in varnost in pa hkrati odplačuje dolgove za NextGenerationEU, ki po nekaterih ocenah lahko predstavlja 120 procentov letnega proračuna. Tako da tukaj se je za vse zavzemamo, za ambiciozni okvir. Za Slovenijo bo tudi, tako kot zdaj, zelo pomembno vprašanje nacionalnih lokacij, še zlasti na kohezijski politiki, tudi na skupni kmetijski politiki. Kohezijo izpostavljam še posebej zato, ker pravzaprav se predvideva oziroma bo zelo težko ubežati pomembnemu padcu sredstev kohezijske politike za Slovenijo. Razlog je, logično, razvitost Slovenije, ki je večja, kot je bila v prejšnjih pogajanjih in pa hkrati tudi v bistvu nekako pritiski, da se nekako znižajo sredstva za ti dve največji politiki proračuna EU. Žal še ne vemo v tej fazi odgovorov na ključna vprašanja, se pravi glede obsega, glede obsega sredstev za posamezne politike in glede nacionalnih ovojnic. Komisija s polno paro dela, tako da mislim, da bo to pravzaprav tik pred 16 julijem, ko je v bistvu ta target date, bodo ta vprašanja razrešena. Tako da bi se ustavil na tej točki in se vam zahvalil za pozornost. Hvala.

Hvala gospodu Juretu Vršnaku.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Kolega Tonin, izvolite.

Sam bi se dotaknil tega MFF, ki bo zlasti v prihodnjih obdobjih zelo intenzivna razprava in bo precej vroče, zlasti kako začetek in konec spraviti skupaj.

V prejšnji razpravi sem že govoril o tem, da se v Evropskem parlamentu že odvija precej intenzivna razprava o tem, zlasti med političnimi skupinami, kako upad nove prioritete Evropske komisije, pa tudi Evrope, ki sta zagotovo varnost, obramba, pa na drugi strani večja konkurenčnost s tradicionalnimi projekti oziroma politikami, skupna kmetijska politika, pa potem tudi kohezija. Tukaj je prišla Evropska komisija s predlogom, da bi sredstva skupne kmetijske politike in pa kohezijske politike združili v en, recimo temu sklad, s katerim bi potem vsaka država članica sama upravljala in sama potem razporejala, koliko v kmetijstvo in koliko v kohezijo. Moram reči, da je to naletelo na veliko neodobravanje v Evropskem parlamentu, kjer se zlasti kmetijski del zelo boji, da bi lahko potem pomemben del njihovih sredstev odšel v kohezijske projekte. Tako da tukaj ni bilo večjega naklonjenja združevanju teh dveh skladov. In me zanima, kakšna bo tukaj pozicija Republike Slovenije v Svetu EU? Skratka, kaj mi zagovarjamo. Ali je Republika Slovenija je naklonjena temu, da se ta sredstva združijo in potem mi z nacionalnim programom sami upravljamo ta sredstva in jih sami razporejamo, koliko na kmetijstvo in koliko na kohezijo. Ali je Republika Slovenija na poziciji Evropskega parlamenta, da ni za združevanje teh skladov in da ne vsaka stvar ostane ločeno, to me zanima.

Hvala kolegu Toninu. Gospod Vršnak, izvolite.

Ja, hvala, mislim, da je evropski poslanec Tonin v bistvu zadel žebljico na glavico. To je pravzaprav eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki je trenutno v igri. Je pa eno, ki je pa še pomembnejše tudi za Slovenijo. To je pa v bistvu vprašanje, in je povezano s tem, to je pa vprašanje v bistvu formule za izračun nacionalnih lokacij. Ker če imamo v bistvu nekako želja komisije, da bi se tudi nov način razdeljevanja med državami članicami za ta novi žakelj. Tako da, za Slovenijo je zelo pomembna prioriteta, da tukaj najdemo tako metodologijo, da komisija predlaga tako metodologijo, ki bo za Slovenijo čim bolj ugodna. Mi bi se želeli izogniti recimo načinu razdeljevanja, kot je bila recimo za RLF, ki je bil za Slovenijo precej manj ugoden, kot pa je bil recimo za področje kohezijske politike na podlagi tako imenovane berlinske metode. Tu bo treba videti, kaj bo končni rezultat kot po naših informacijah je zelo vroča debata tudi znotraj komisije in še bo v naslednjih dneh tudi glede, kaj bo v tem skupnem žaklju in kaj ne. Predvsem kmetijstvo je tista politika, ki je nekako največ pritiska, da se mogoče najde kakšna drugačna rešitev. Slovenija, kot sem omenil, prva prioriteta v pogajanjih samo bo zagotoviti čim maksimalno možen obseg sredstev za Slovenijo. Predstavlja pa ta načrt ali pa ta ideja komisije dejansko velike težave potencialno za nacionalne administracije. Gre tudi za popolnoma drugačno organizacijo glede izvajanja posameznih politik, glede črpanja sredstev. Tako da, tukaj je zelo veliko izzivov. Zdaj moramo počakati, da vidimo, kaj bo pravzaprav komisija predlagala na koncu. Jaz razumem, so stvari še precej odprte, tako da počakajmo do srede, da vidimo, kaj bo, kaj bo na mizi. Je pa veliko držav, ne samo v Evropskem parlamentu, tudi veliko držav članic opozarja na to še posebej tiste, ki imajo tudi ne samo močno kmetijsko politiko, ampak tudi v bistvu močne regije. Tukaj ni skrivnost, države kot so Nemčija, ima, imajo zelo, zelo, zelo vplivne regije, zvezne dežele. Tako da, ni vseeno, ali je komisija tista, ki razdeli ali države članice same razdeljujejo, ker pač to potegne za sabo veliko potencialnih trenj. Hvala.

Najlepša hvala za zadnji odgovor. / medsebojno pogovarjanje/ Žal, ne gre danes več, je bila... Zaključujem razpravo pri tej točki. Niste se prijavili v prvem delu, žal ne gre. Glejte, imamo danes sejo ob desetih, imamo še štiri točke, če želite, da nadaljujemo. Torej, na glasovanje sedaj dajem predlog sklepa, ki se glasi.. / medsebojno pogovarjanje/ Ja, smo v parlamentu. Torej, vi se niste prijavili, gospod je dal odgovor na tisto prvo. / medsebojno pogovarjanje/ Glejte, žal drugič. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 18. julija 2025. Ponovno vas prosim, da pogledate same naprave od številke 1 do številke 20.

Glasujemo. Za je glasovalo 11 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

..Besedo pa sedaj predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću.

Hvala lepa, spoštovani. Ugotavljam, da so se članice in člani odbora seznanili, torej Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 18. 7. 2025. S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 104. sejo Odbora za zunanjo politiko in besedo predajam naprej, nazaj predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Prehajamo na

ki bo v Bruslju 14. julija. Gradivo k 3. in 4. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 10. julija 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Sedaj pri tej točki prosim gospo Mašo Žagar, tam je, izvolite, državna sekretarka, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Gospa državna sekretarka, izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci. Dovolite mi, da vas seznanim s točkami dnevnega reda, ki bodo obravnavane na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v ponedeljek.

Program dela torej dansko predsedstvo bo skladno z ustaljeno prakso predstavilo zastavljeni program dela na področju kmetijstva. In sicer v ospredju

v ospredju bo vzpostavitev bolj uravnotežene, trajnostne in odporne prehranske verige EU, tudi s pomočjo zelene, poenostavljene in tržno usmerjene SKP. Slovenija se bo s tem zastavljenim programom seznanila, gre namreč za informativno točko. Potem bodo ministri opravljali razpravo o razmerah na kmetijskih trgih. Kmetijski trgi v Evropski uniji in v Sloveniji so trenutno stabilni, vendar se soočajo z izzivi, kot so podnebne spremembe, vremenske ujme, geopolitične napetosti, bolezni ter visoki vhodni stroški in naraščajoče cene. Velik del južne Evrope, vključno s Slovenijo, se sooča s sušnimi razmerami, kar bo vplivalo na kmetijsko pridelavo. Ti dejavniki povečujejo negotovost med kmeti in zahtevajo prilagojene odzive tako na nacionalni kot evropski ravni. Slovenija meni, da mora v razmerah vse večjih pritiskov na kmetijske trge EU ostati prednostna naloga zagotavljanje stabilnosti, varnosti preskrbe in pravičnih dohodkov za kmete. Slovenija podpira prožnejšo regulacijo, krepitev obvladovanja tveganj v kmetijstvu ter ravnotežje med odprto trgovino in zaščito domače pridelave ob spoštovanju standardov EU.

Pod točko štiri bodo ministri opravili razpravo o beljakovinskih virih za prehrano in krmo, s poudarkom na zagotavljanju njihove oskrbe, proizvodnje in trajnosti znotraj Evropske unije. Glavni namen razprave je identificirati izzive ter raziskati priložnosti za izboljšanje oskrbe, povečanje domače in trajnostne proizvodnje ter razvoj inovativnih virov beljakovin. Pričakovati je, da bodo države članice složne v pozivu za oblikovanje celovite strategije za trajnostno proizvodnjo in oskrbo z beljakovinskimi viri na ravni EU, ki bo usklajena s podnebnimi cilji, zagotavljala varnost hrane ter spodbujala inovacije v prehranski verigi. Slovenija izpostavlja potrebo po povečanju samooskrbe z beljakovinami za zagotavljanje prehranske varnosti, konkurenčnosti in okoljske trajnosti. Prav tako podpira razvoj celovite evropske strategije, ki spodbuja domačo proizvodnjo, inovacije in trajnostne prakse v kmetijstvu. Pod točko razno je še ena informativna točka, in sicer bo komisija poročala o zaključkih nedavne konference ministrov za kmetijstvo EU Afriška unija, katere se je udeležila tudi Slovenija pod vodstvom ministrice Čalušić. Konferenca je bila osredotočena na štiri teme, in sicer investicije in financiranje trajnostne prakse ter prilagajanje podnebnim spremembam. Raziskave in inovacije ter trgovina in dostop do trgov v kmetijsko prehranski verigi. Konferenca je potrdila ključni pomen medcelinskega partnerstva za trajnostno in odporno kmetijstvo. Za uspešno preobrazbo sektorja so ključni vlaganje v vrednostne verige, prenos znanja ter vključevanje mladih žensk in vseh deležnikov v skupne rešitve.

Dodatna informacija je, da se bo ministrica Mateja Čalušić 14. in 15. julija na povabilo italijanskega ministra za kmetijstvo udeležila konference o trajnostnem modrem gospodarstvu v Jadranu, kjer bo Slovenija poudarila pomen odgovornega upravljanja morja, varstvo ekosistemov ter regionalnega sodelovanja in inovacij. Hvala lepa.