Še enkrat: NATO danes ni na dnevnem redu. In pričenjam 18. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 68. člena Poslovnika Državnega zbora. Lepo pozdravljam vse prisotne, posebej ministra za obrambo magistra Boruta Sajovica.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Anton Šturbej, Žan Mahnič, Jožef Jelen, Jožef Lenart in Franc Kepa. Kot nadomestni, nadomestne članice in člani pa sodelujejo: Sara Žibrat namesto Sandre Gazinkovski in Dean Premik namesto Aleša Rezarja.

In prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, ena točka: Predlog zakona o spremembi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda, zato ostaja red, kakršen je.

In prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI.

Kot gradivo imamo na voljo zahtevo skupine poslancev, poslank in poslancev mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, pojasnila Ministrstva za obrambo k mnenju Zakonodajno-pravne službe.

In vabljeni so bili: prvopodpisana magister Nataša Avšič Bogovič, magister Borut Sajovic, magister Marko Lovše, Leon Behin, predstavnik Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, Urad predsednika republike in Kabinet predsednika Vlade.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka obravnave, do tega trenutka amandmaji niso bili vloženi.

In pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo združili vse člene in upam, da lahko razpravo združimo. Je kdo proti? Nihče. In potem pa, če želi besedo predstavnik predlagatelja magister Borut Sajovic, izvolite.

Hvala lepa predsednik, vsem skupaj prijazno, predvsem pa varno,

dobro jutro in pa dober dan.

Ja, v sistem je treba vlagati in s spremembo tega zakona danes pa vlagamo v ljudi, v neko prijazno sporočilo, da želimo sistem urediti, nadgrajevati in pa urediti v dobro ljudi. Bistven cilj zakona je poenotiti ureditev dodatka za stalnost za javne uslužbence s področja zaščite, reševanja in pomoči, da bodo imeli enak status, podobno kot to že velja za javne uslužbence na področju Slovenske vojske, policije in pa Slovenske obveščevalno varnostne agencije. Na področju sistema zaščite in reševanja se je ta dodatek do sedaj pred to spremembo začel izplačevati po desetih letih, za razliko v policiji Slovenski vojski in obveščevalnih službah pa že po petih letih. Višina tega dodatka, samo za informacijo, je enotna in znaša 0,33 odstotka na leto. Gre za dodatek, ki zagotavlja kontinuiteto zaposlenih na posameznem področju in pri zaposlovanju v sistemu nacionalne varnosti. Pomembno je to takrat, kadar ljudje prehajajo iz enega sistema v drugo. Kadrovski izziv je in ostaja, zato se nam zdi ta rešitev pomembna, nujna in pa dragocena, kajti ob trenutni ureditvi so delavci na področju zaščite in reševanja v slabšem položaju kot pa ostali. Recimo tem bi lahko dodali tudi nekatere nove zmogljivosti v sistemu zaščite in reševanja. To se pravi, da bo ta pravica dostopna tudi tistim, ki gasijo iz zraka z novimi letali in pa, bi rekel, veliko pri teh je prehajanje iz enega sistema na nacionalni ravni v drugi največje, menjamo pilote. Zato v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 106. členu spreminjamo drugi odstavek, drugi odstavek, s čimer zakon izenači status javnih uslužbencev na področju zaščite, reševanja in pomočim ki so upravičeni do dodatka za stalnost, z drugimi poklicnimi skupinami, ki dodatek za stalnost prejmejo že po poteku petih let. Izenačitev pogojev za dodatek za stalnost je tudi ena od stavkovnih zahtev v okviru stavke dispečerjev v regijskih centrih za obveščanje 112. Tudi vladna pogajalska skupina je v okviru stebrnih pogajanj potrdila zahtevo sindikatov, da se dodatek za stalnost glede upravičenosti po poteku določenega časa sistemsko uredi tam, kjer še ni usklajen. Finančni učinek predloga zakona je ocenjen na okoli 10 tisoč 700 evrov mesečno v organih na državni ravni in približno podoben znesek tudi na ravni lokalnih skupnosti. Dobili smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe k predlogu te spremembe. Spoštujemo, upoštevamo, razumemo in bomo seveda takrat, ko bomo v nadaljevanju urejali te stvari in pa odpirali zakon kot celota, to z veseljem tudi upoštevali in pa uvedli. Je pa seveda sprememba manjša in pa nujna in se nam z njo mudi, zato bomo pač to priporočilo ali pa mnenje upoštevali v nadaljevanju, ko bo zakon obsežneje spreminjan in to se bo najbrž dogajalo kar kmalu.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Magister Saša Bricelj Podgornik, izvolite.

Hvala lepa.

V Zakonodajno-pravni službi smo o predlogu zakona pripravili pisno mnenje. Zdaj, pripomba k 1. členu se nanaša tako na predlog zakona kot tudi že na veljavno ureditev, in sicer smo opozorili, da bi morale biti operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči opredeljene na zakonski ravni, saj gre za ključni pogoj za pravico do dodatka za stalnost, na tovrstne naloge pa so vezane tudi še nekatere druge pravice, ki jih določa osnovni zakon. In res, da v tem zakonodajnem postopku bi bila možna dopolnitev samo v okviru člena, ki je predlog sprememb, se pravi 106.d člena, sicer bi bilo ustrezneje dopolnitev izvesti na drugem mestu zakona. V zvezi z 2. členom pa smo opozorili na uveljavitveni rok, ki odstopa od splošnega uveljavitvenega roka, določenega z Ustavo, pri čemer pa razlogi za skrajšanje tega roka v obrazložitvi niso pojasnjeni. Kot je bilo že povedano, je pa ministrstvo pripravilo tudi pojasnila kot odziv na te pripombe.

Hvala lepa.

Predstavnik Državnega sveta, gospod Miloš Pohole, izvolite.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Komisija Državnega sveta za državno ureditev je obravnavala predlagan zakon in ga podprla. Je pa poudarila, da bi morali biti v sistemu zaščite in reševanja vsi ustrezno plačani, nagrajeni za svoje delo. Predvsem je bilo vprašanje oziroma poudarek na ljudi, ki so pripadniki civilne zaščite in delajo v lokalnem okolju, niso zaposleni v sistemu zaščite in reševanja. Brez njih sistem bi težko deloval, niso pa upravičeni do teh dodatkov. Glede finančnih posledic je bilo opozorjeno, da predlagani zakon lokalnim skupnostim nalaga nove finančne obveznosti, ne zagotavlja pa dodatnih sredstev, to je za ljudi, ki so v sistemu zaščite in reševanja in zaposleni na lokalnem nivoju. Zanimalo nas je ali je Ministrstvo za obrambo v času razprave o predlogu zakona prejelo kakšne pripombe reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti. Ker navadno se dodatne naloge lokalnim skupnostim nalaga, reče pa se, da bodo sredstva zagotovljena v okviru višje povprečnine, ki pa je odvisna od pogajanj v prihodnje in je vprašanje ali do ustreznega povišanja potem v resnici tudi pride. Menili smo, da bi bilo najbolj transparentno, če bi država prevzela finančno breme vseh zaposlenih v sistemu zaščite in reševanja. Zanimalo nas je tudi, kako bo potekal ta prehod z desetih na pet let, se pravi ali bo nekdo, ki je sedaj zaposlen sedem let, dobil za nazaj za dve leti ta dodatek ali ne. Je bilo pojasnjeno, da pač ne, da bo zakon veljal od trenutka veljave naprej. Omenjene so bile pa tudi anomalije v splošnem sistema plač, ker obstajajo tudi drugi deficitarni poklici, ki bi si zaslužili dodatek za stalnost, kot so recimo v zdravstvu ali pa v šolstvu. Se pravi, kot sem pa dejal, komisija je predlog zakona podprla.

Hvala.

In prehajamo na razpravo o posameznih členih, tako da odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom. Kdo prijavljen k razpravi? Rajbenšu, izvolite, imate be... / izklop mikrofona/

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

V bistvu je bilo danes že k temu kar dosti povedanega, tako da jaz bom samo dodala to, da pozdravljam in pa v celoti podpiram izboljšave Predloga zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki na nek način končno odpravlja te krivične razlike znotraj sistema javnih uslužbencev, zlasti teh, ki opravljajo operativne naloge na področju zaščite, reševanja in pomoči. In po dolgih letih, bom rekla, neenakopravnosti se bodo lahko tudi ti zaposleni postavili ob bok tako policiji kot tudi vojski, in prav je tako, z ukinitvijo, da je treba pač na dodatek za stalnost čakati deset let ter z njegovo izenačitvijo na pet let kot velja, kot sem prej rekla, tudi pri policistih in pa v vojski. Novela tega zakona končno zagotavlja neko osnovno pravičnost in pa tudi poenoten pristop. Kaj torej ta predlagana novela pomeni, bom rekla, za ljudi na terenu? Ne gre samo za nek finančni dodatek, ampak je predvsem signal zaposlenim, da so spoštovani, da bodo še naprej motivirani, da se leta njihovega dela, da so prepoznana in predvsem, da niso drugorazredni znotraj istega javnega sistema. Zato lahko rečemo, da ta novela zakona ni samo neka administrativna sprememba, ampak, kot je povedal že minister na začetku, je investicija v ljudi, investicija v tiste ljudi, ki sredi noči, ne vem, v poplavah, požarih skrbijo za druge, pogosto tvegajoč svoje zdravje, včasih tudi svoje življenje. Na koncu bi mogoče dodala, da ko se pogovarjamo sedaj o teh spremembah oziroma izboljšavah, lahko rečemo, da ta Vlada, torej Vlada doktor Roberta Goloba, nikomur ne daje nekih daril. Gre za to, da ta Vlada sistemsko priznava to, kar se je prej skozi govorilo in leporečilo, torej sistemsko priznava tem ljudem, da so pač nepogrešljiv steber našega skupnega varnostnega sistema. In zato ima ta predlagana sprememba zakona mojo podporo.

Hvala lepa.

Hvala.

Še kdo prijavljen k razpravi? Nihče.

Potem pa ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, prehajamo na glasovanje in prosim, da ... Kar počasi. In prosim, če preverite, če imate ustavljene kartice. Okej, potem pa prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslancev, za jih je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerem bo predlagal Državnemu zboru, naj sprejme zakon. Moramo določiti še ... / oglašanje iz dvorane/ Predloženo besedilo. Moramo določiti še poročevalca; predlagam, da sem to jaz, če kdo nima kaj proti. Ne. Hvala.

Potem pa zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora za obrambo. Hvala vsem za prisotnost pri nas.