Spoštovani, lep pozdrav. Pričenjam 70. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani, torej Zvonko Černač se je opravičil. Na seji pa kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo torej poslanca Antona Šturbeja, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Anton Šturbej. In pa odsotnost, še eno obvestilo o odsotnosti, pardon, opravičuje se Franc Rosec za odsotnost. Sem imel malo pomešano.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. s sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo. Zato je dnevni red določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko... Postopkovno, aha, postopkovno, kolega Krivec, izvolite.

Ja, hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Jaz predlagam, da se točka dva, podnebni zakon, umakne iz obravnave na tej seji, da se prestavi na eno od naslednjih sej. To pa utemeljujem s tem, da imamo v gradivu veliko pripomb oziroma kar 35 strani pripomb s strani Zakonodajno-pravne službe. V veliki meri nas opozarja na neustavnost tega zakona. Po drugi strani ne vidimo nobene potrebe po hitenju. Gre za nujni postopek pri zakonu, ki obsega preko 150 členov na stotih straneh, amandmaji prihajajo še ves čas na mizo. In nobene potrebe ni, glede na to, da se bo tudi politika na nivoju Evropske unije verjetno korigirala v tej smeri zelenega prehoda, da to obravnavamo prvič na nujni seji in jutri že to na izredni seji Državnega zbora, ki bo že 109 po vrsti. V samem zakonu je veliko neustavnosti tudi z vidika neenake obravnave naših državljanov in verjamem, da bo kdo sprožil ustavno presojo. Dodajamo nove davščine, za katere ni nobene realne osnove. Obdavčujemo dodatno s tem zakonom tudi gorivo. Sami veste, da gorivo je nujno potrebno za določene državljane za to, da opravljajo svoje obveznosti. Na drugi strani pa imamo privilegirane državljane, ki živijo v nekih bolj urbanih območjih, kjer je država poskrbela tako za javni prevoz kot za vse druge pritikline. In s tega vidika dodatno obremenjevati ravno tiste, ki so najbolj udarjeni že zdaj in jim še dodatno s CO2 kuponi greniti življenje in jih, bi rekel, siliti v to, da zaradi svojih nujnih potreb plačujejo več in plačujejo ravno tistim, ki imajo zdaj določene usluge na voljo s strani države, je z vidika ustavnosti zelo vprašljivo. In verjamem, da se bo kdo s tem pozabaval.

Zato v izogib temu, da bomo v zelo kratkem času ponovno obravnavali to tematiko, ki, kot pravim, ni nujna, veliko držav tega še ni sprejela. Vsi vemo, da se na evropskem nivoju dogajajo spremembe, je po našem mnenju neutemeljeno, da se na tako rokohitrski način po nujnih postopkih na izrednih sejah sprejema tako pomembna tematika, ki na dolgi rok dodatno obremenjuje naše državljane. In ni čudno, da imamo v Sloveniji veliko stopnjo samomora, ampak očitno imamo v tej državi tudi samomorilnost na področju gospodarstva oziroma obremenjevanja gospodarstva in naših državljanov, kar na nek način tudi vodi v to, da se ta drugi del, na katerega sem opozoril tako visoko odraža v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije. Nikjer drugje v Evropi se taka zakonodaja ne sprejema na tak način, kot se pri nas. In sprašujem se, zakaj oglaševanje s strani naših organizacij, kako smo najbolj zelena, najbolj urejena, najbolj, bi rekel, naravi prijazna država, na drugi strani pa mi najbolj rigorozno omejujemo nekatere stvari skozi to zakonodajo. Zato predlagam, da se obravnava tega zakona, ki bo posegel praktično v žepe vseh državljanov, premakne na eno od naslednjih sej, kajti druge možnosti v tem trenutku postopkovno nimam.

Kakšen je zdaj vaš točno vaš postopkovni predlog, prosim.

Postopkovni predlog v skladu s Poslovnikom je ta, da se obravnava te točke prestavi na eno od naslednjih sej. To je edina možnost v skladu s Poslovnikom.

Skladno s 74. členom Poslovnika moram dati predlog, da se obravnava preloži na glasovanje. Torej točke dajem na glasovanje, predlog, postopkovni predlog, da se obravnava, to mislite, 2. točke, preloži na eno od naslednjih sej. Smo malo, glasujemo o tem. Navzočih je devet članov odbora, eden je bil za preložitev, proti pa osem.

(Za je bil 1.) (Proti 8.)

Ugotavljam, da torej ni sprejeto in nadaljujemo sejo.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UPRAVLJANJU JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 130. seji 6. junija 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 3. 7. 2025, ki je objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem oziroma na e klopi. Za obravnavo je bilo posredovano še naslednje gradivo: predlog zakona z dne 23. maja 2025, Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. julija 2025, Mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 8. julija 2025 ter pojasnila Ministrstva za okolje, podnebje in energijo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 11. julija 2025. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. V poslovniško določenem roku je bil vložen amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 3. členu. Na seji so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Državni svet, Družba za upravljanje javnega potniškega prometa do in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Najprej dajem besedo predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki Tini Seršen, izvolite.

Najlepša hvala spoštovani predsednik! Spoštovane poslanke, poslanci. Pred vami je prva novela zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, ki je bil sprejet aprila 2022 z namenom zagotoviti učinkovito upravljanje in izvajanje javnega potniškega prometa v Sloveniji. Sistemska reforma na področju javnega potniškega prometa je bila tudi ena od reform, ki jih je morala Slovenija izvesti v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Sam Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa je načeloma predvidel enoten način upravljanja in financiranja železniškega in avtobusnega javnega potniškega prometa, ki bi bil združen pri Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa oziroma DUJPP. Družba je bila ustanovljena na podlagi zakona v letu 2023 in je postopoma prevzemala upravljanje najprej železniški notranji javni potniški promet, nato pa še medkrajevni avtobusni linijski promet. Vzporedno s postavljanjem upravljavca je na državni ravni tekla tudi prva večja prenova koncesijskih razmerij na področju medkrajevnega avtobusnega prometa. Predvsem pri financiranju javnega potniškega prometa, pa je z začetkom izvajanja novih koncesij prišlo do tega, da je moral kljub drugačnemu namenu zakonodajalca ob sprejemanju zakona ves finančni tok še vedno preko pristojnega ministrstva in da DUJPP kot agent ni mogel samostojno upravljati s financami. Tako je ministrstvo kljub novemu upravljavcu še vedno moralo prejemati in kontrolirati račune izvajalcev, odvajati DDV, za kar se je moralo tudi na novo registrirati kot davčni zavezanec, nakazovati v proračun kupnino od vozovnic in podobno. Prišlo je torej do dodatnih administrativnih ovir, predvsem pa ni DUJPP mogel opravljati naloge na tem področju tako, kot je bilo v osnovi v prvotnem zakonu predvideno. Vlada se je tako odločila, da se s spremembami in dopolnitvami zakona te težave odpravi. DUJPP bo dobil vlogo koncedenta in bo lahko tudi na finančnem področju samostojno izvajal naloge upravljanja, ki so mu bile poverjene. Seveda bo pristojno ministrstvo še vedno nadziralo njegovo delovanje, ne bo pa več izvajalo operativnih nalog, kot je plačevanje računov, obračun ddv in podobno, ki bodo s spremembo zakona v celoti prišle na DUJPP. Nespremenjeni ostajajo tudi ostali mehanizmi nadzora DUJPP, kot je nadzor Urada za nadzor proračuna.

Dovolite, da se zahvalim za mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Na podlagi njihovih ugotovitev je ministrstvo podalo pisni odgovor, v katerem smo obrazložili, da sprememba DUJPP spoštuje okvire veljavne zakonodaje glede podeljevanja koncesij. Javni linijski prevoz bo po spremembi še naprej zagotavljala Republika Slovenija, vendar preko družbe torej DUJPP, katerega soustanoviteljica oziroma ustanoviteljica, pardon, in izključna lastnica je država, ki nad družbo tudi izvaja nadzor. To je bil tudi prvotni namen zakona.

Po določbah zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu je koncesijsko razmerje definirano kot razmerje med koncendentom oziroma državo, samoupravno lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava ter koncesionarjem, ki je lahko pravna ali fizična oseba. DUJPP ustreza definiciji druge osebe javnega prava, kar pomeni, da v koncesijskem razmerju lahko nastopa kot koncedent. Predlagana sprememba tako ostaja v celoti znotraj veljavnih zakonskih okvirov. Novela po naši oceni torej zasleduje uresničitev ciljev zakona na način, kot so bili predvideni ob njegovem sprejetju. To je konsistentno in operativno učinkovito izvajanje javne službe preko DUJPP, vključno z njenim financiranjem. Že vnaprej hvala za vašo podporo zakonodajnemu predlogu.

Hvala lepa. želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, magistra Sonja Bien Karlovšek. Ja, izvolite.

Ja, hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. V pisnem mnenju k predlogu zakona je s pravno sistemskega vidika opozorila, da je treba dodatno pretehtati predlagano ureditev, na podlagi katere bo Družba za upravljanje javnega potniškega prometa izvajala vse aktivnosti v postopkih dodeljevanja pogodb za izvajanje gospodarske javne službe v svojem imenu in za svoj račun in da je treba zagotoviti skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Zakonom o javno zasebnem partnerstvu. Iz njiju namreč izhaja, da je, da je koncesijsko razmerje med državo, lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava kot koncedentom na eni strani in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem na drugi strani. Družba za upravljanje javnega potniškega prometa je namreč gospodarska družba, torej pravna oseba zasebnega prava. Je pa v pojasnilih, ki jih je v odgovoru na mnenje poslalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, obrazloženo, da se po njihovi presoji ostaja znotraj zakonskih okvirov, ker bo javni linijski prevoz še naprej zagotavljala Republika Slovenija, ki je ustanoviteljica in izključno lastnica družbe in nad njo izvaja tudi nadzor.

Poleg tega je Zakonodajno-pravna služba dala še dve pripombi, z namenom zagotoviti večjo jasnost predlagane ureditve, od katerih je pripomba k 3. členu z amandmajem odpravljena. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državni svetnik Oskar Komac, da predstavi mnenje komisije. Izvolite.

Ja, hvala predsednik. Vsem seveda lep pozdrav. Torej, komisija Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah podpira, je pa seveda, ker je v tej komisiji, predvsem so prisotni predstavniki lokalnih skupnosti so seveda opozorili na problem in naraščajoče stroške šolskih prevozov. Namreč zaradi pomanjkanja javnih linij in omejene konkurence so občine pogosto prisiljene organizirati lastne šolske prevoze, kar občutno bremeni njihove proračune. Komisija ugotavlja, da nekatere občine že uspešno uporabljajo obstoječe javne linije za prevoz šolarjev s tem, da kupijo letne vozovnice, kar prispeva k racionalizaciji in nižjim stroškom. Vendar pa družba za upravljanje javnega potniškega prometa v primeru prezasedenosti linije od občin zahteva zagotavljanje dodatnega vozila za prevoz šolarjev, kar prinaša nove stroške. Komisija obenem ocenjuje, da prevozniki razliko med dejanskimi stroški izvajanja linijskega prevoza in priznano ceno na prevoženi kilometer pogosto pokrivajo z višjimi cenami šolskih prevozov, s čimer se seveda posledično zopet povečuje pritisk na občinske proračune.

Komisija je izpostavila pričakovanje, da bo država pripravila rešitve za boljše povezovanje šolskih in javnih prevozov in omejitev stroškov šolskih prevozov, ki bremenijo občinske proračune. Hvala.