Vse članice in člane odbora, ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 63. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Milan Jakopovič, gospa Lep Šimenko in gospod Breznik. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo: namesto Andreje Živic Teodor Uranič, namesto Jerneja Vrtovca Jožef Horvat, namesto Aleša Lipičnika magister Dejan Premik, namesto Soniboja Knežaka magistrica Bojana Muršič, namesto Jerneja Žnidaršiča Miha Muti in namesto Tomaža Lisca Jožef Jelen.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika bi na prošnjo Ministrstva za finance predlagala, da odbor najprej obravnava 2. točko, nato pa prvo, da bo lahko zagotovljena ustrezna prisotnost predstavnikov ministrstva pri obeh točkah. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje ter s spremenjenim vrstnim redom obravnave posameznih točk.

Prehajamo tako na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJE O IZVAJANJU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Vlada je informacijo Odboru za finance posredovala 19. 6. 2025 na podlagi sklepa odbora, sprejetega na 8. seji, dne 24. 3. 2023. s katerim je odbor Vladi predlagal, da mu o realizaciji načrta za okrevanje in odpornost četrtletno poroča. K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, Ministrstva za finance in Urada za okrevanje in odpornost. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, državna sekretarka magistra Saša Jazbec.

Spoštovane poslanke in poslanci, zelo lepo pozdravljeni.

Predsednica, jaz bi vas prosila, če nam lahko daste to predstavitev, da bomo gledali, ker smo pripravili, pripravili smo PowerPoint prezentacijo, če lahko, prosim? Gospa Kert, ali lahko prosim daste, da bomo, da bomo gledali, ker smo želeli? Ja, ja, ni problem, ker smo želeli prikazati, da ne govorimo samo o številkah in o reformah, ampak smo želeli spet malo vam pokazati, kaj se dogaja tudi v praksi na področju Načrta za okrevanje in odpornost. Čez nekaj dni bo namreč minilo že pet let, odkar je Evropski svet na predlog Evropske komisije potrdil obsežen finančni sveženj sredstev tako imenovanega paketa Next Generation EU za gospodarsko in družbeno okrevanje držav članic po pandemiji covida 19. Hkrati bo minilo tudi štiri leta, odkar je Svet Evropske unije potrdil slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za koriščenje tega mehanizma. To je največji del tega paketa, Next Generation EU. Ob prevzemu oblasti je aktualna vlada pristopila k izvajanju zavez, ki jih je država, sicer pač druga vlada, ampak država dala Evropski uniji, v okviru tega načrta, saj je njihova uresničitev pogoj za izplačilo evropskih sredstev. Za nami so tri leta res intenzivnega izvajanja aktivnosti za dosego mejnikov in ciljev na reformah in naložbah. V zadnjem letu, ostalo nam je še res dobro leto, Bo izredno tesna časovnica še močneje pritiskala na našo vztrajnost in zahtevala maksimalne napore, da bomo uspešno prečkali ciljno črto, ki se neizogibno bliža. Če gremo naprej. V glavnem, veliko je že bilo narejenega. Od začetka smo oddali štiri zahtevke za plačilo, šest obrokov za tako imenovana nepovratna sredstva in tri obroke za posojila, skupaj za 91 mejnikov in ciljev. Torej, prav v prejšnjem mesecu smo 20. junija, je najprej svet odobril tretjo spremembo slovenskega načrta in potem takoj čez vikend smo 24. junija zapakirali četrti zahtevek za plačilo iz tega mehanizma v vrednosti približno 440 milijonov evrov. Država je do danes prejela maksimalna plačila teh treh zahtevkov, ker je Evropska komisija ocenila, da smo vse, kar smo poslali gor, se pravi vseh 64 mejnikov, torej izpolnili. In do danes smo prejeli milijardo sto od razpoložljivih 2,2 milijardi. Tako da v tej tabelici vam prikazujemo sliko našega Načrta za okrevanje in odpornost. Pred tretjo spremembo smo razpolagali z milijardo 610 milijoni nepovratnih sredstev in smo se prijavili za milijardo in 70 milijonov posojil. Zdaj, po tej tretji spremembi, ko smo pa prenesli v nepovratna sredstva vse, kar se je dalo, smo pa ugotovili, da lahko posojila znižamo, tako da imamo zdaj po tej tretji spremembi še vedno na voljo enak znesek nepovratnih sredstev in kot rečeno, nižji znesek posojil. Se pravi, zdaj nam je od 2,23 milijard, koliko je v Sloveniji na voljo v okviru tega mehanizma, jih je v državi že milijarda sto in od te milijarde sto smo že pa izplačali upravičencem do včerajšnjega dneva 900, če zaokrožim, 950 milijonov evrov. Se pravi, približno polovica tega, kar je na voljo, je realizirano in ne vem, 80 procentov tega, kar je tukaj, je bilo že tudi izplačano upravičencem. Ta četrti zahtevek, ki smo ga pa zdaj poslali, je sestavljen iz 27 mejnikov in ciljev, skupna bruto vrednost znaša 502 milijona. Zaradi sorazmernega upoštevanja predplačila, ker smo dobili predplačil bo pa država nekje dobila 440 milijonov neto, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev. In kot je pač razvidno iz te slikice. Če pač bi to se vse preslikalo v realnost, potem bi bili iz trenutnih 49 procentov porabe, torej razpoložljivih bi bili na 69 procentov razpoložljivih sredstev, ki so nam na voljo. Zdaj te primerjave, ves čas nas primerjate med ali pa ja, med državami članicami. To je v bistvu nehvaležno, ker so nacionalni načrti med sabo res bistveno različni. Ene države so dobile recimo manj kot procent BDP iz naslova tega mehanizma. Grčija kot največja, je dobila mislim, da nekih 15, 16 procentov in tudi v bistvu vsebine, ki se zasledujejo v tem načrtu so različne. Tako da primerjave so nehvaležne. Tako po ambicioznosti so bili tudi ti načrti, kot po strukturi, po obsegu reform in naložb. Države so uspešne pač toliko, kolikor so uspešne pri izpolnjevanju mejnikov in ciljev, ki so jih po dogovoru s komisijo vključile v načrte. Pri interpretaciji teh podatkov, ker ne vem s kakšnimi statistikami boste pa danes postregli, je pa zelo pomembno poudariti tudi, da v bistvu ene države so se odločile za posojila, ene se pa niso. Za posojila se je po naših informacijah odločilo 13 držav. In v bistvu pol statistika, ki se primerja kaj je kaj je pač to bistveno pač pomembno. Ker tisto, kar se nam zdi ključno je, da stoprocentno se počrpajo nepovratna sredstva. Glede na podatke Evropske komisije, s katerimi so, s katerimi razpolagamo, bi bili trenutno Slovenija nekje na 11. mestu, kar se tiče vseh prejetih sredstev. Z izplačilom tega četrtega zahtevka pa bi seveda oziroma bomo pridobili še nekaj mest. Zdaj, bolj kot vse te lestvice so dejansko pomembni rezultati oziroma učinki, ki jih prinašajo naložbe in reforme. Vsak mejnik, vsak cilj je konkreten. Rezultat ni zgolj kljukica, kot vsi mi rečemo, ampak za njim stojijo številna, velikokrat težka, kompromisna usklajevanja različnih deležnikov Ekonomsko-socialnega sveta. To je pač seveda tudi plod dela vas poslancev, ko gre za reforme. Tako da končni rezultati, to pa verjamemo in za to pa delamo, bodo pa prispevali k izboljšanju kakovosti življenj prebivalcev Slovenije.

Zdaj, Vlada je del naslednji... Zdaj sem malo povedala, kaj smo delali oziroma pomembni koraki, ki so zdaj bili narejeni. Vlada je predložila Predlog za spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se pravi pokojninska reforma. Potem v veljavi je zdaj že zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, se pravi, plačna reforma. In pa uveljavlja je že Zakon o vzpostavitvi tako imenovane krizne sheme skrajšanega delovnega časa. In pa prav po uskladitvi z ESS je Vlada zdaj potrdila in v Državni zbor že posredovala tudi zdravstvene reforme, se pravi, predlog sprememb in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V vseh primerih pač verjetno ne rabim poudarjati še enkrat, so ta usklajevanja, pogajanja izjemno zahtevna. In Vlada je naredila ogromno za to, da so se te zadeve premaknile in ocenjujem, da pri tem je bila pač uspešna. Zdaj je pa dejstvo, da kot sem že omenila, tukaj v tem čolnu smo res vsi skupaj, Vlada ni vse v njeni moči, ni edini deležnik, in tudi ko misliš, da si pripeljal zadevo do konca, se pojavijo nepredvidene situacije. Zdaj imam v mislih predvsem ta zadnji mejnik, ki smo ga čakali pri četrtem zahtevku, to je bil začetek veljavnosti sprememb Zakona o urejanju trga dela. Po oddaji tega našega zahtevka 24. junija je Sindikat delavcev migrantov 27. junija začel postopek za razpis zakonodajnega referenduma. Sicer ne v delu, ki je pač vezan na vsebino mejnika iz načrta za okrevanje in odpornost, ampak ker gre seveda za paket, za paketni pristop, seveda to vpliva tudi na ta del. In zato je treba zdaj v bistvu precej korenito premisliti, kako zadevo rešiti. Izgubljeno ni še nič. Zdaj, glede na to, da smo zahtevek oddali, tako da, če zadeva ne bo naslovljena v tem času, ko Evropska komisija ocenjuje naš zahtevek, je v skrajnem primeru možen scenarij delnega izplačila tega zahtevka. Se pravi, po tem scenariju bi nam komisija plačala zahtevek v tem delu, ki bo izpolnjen, preostanek sredstev pa takrat, ko bo ta mejnik dosežen. Se pravi, ko bo zakon, ki naslavlja rešitve, ki smo jih notri zapisali pač v veljavi. Ampak tukaj pa imamo potem roke, ki jih določi Bruselj. Tako da, zdaj v zadnjem letu izvajanja bodo pa v ospredje stopili mejniki in cilji, predvsem na naložbenem delu. Zdaj, ti datumi, ki so zdaj ključni, so še vedno isti - to pa res od začetka. 30. 6. morajo biti zaključene glavne aktivnosti, ki prispevajo k mejnikom in ciljem. 31. 8. morajo so tisti pravno zavezujoč rok za zaključitev, se pravi, da so investicije zaključene, delujoče, če povem po domače. In pa 30. 9. drugo leto je skrajni rok, da potem damo papirje od sebe, da damo zahtevke na vso dokumentacijo. na Evropsko komisijo. Tako da zdaj v zadnjem letu bodo pa v ospredju, če so bile zdaj reforme, bodo pa naložbe. Za izvedbo naložb je trenutno predvidenih več kot 1300 projektov po vsej Sloveniji. Večina jih je v izvajanju. Po naših informacijah jih je okrog 300 že zaključenih. Kot sem že omenila, je država končnim upravičencem, se pravi, to so bila podjetja, to so bile občine, to so bili posamezni, ki je izplačala. Več kot 940 milijonov evrov, to je 110 milijonov več kot od našega zadnjega srečanja. In učinke teh evropskih sredstev lahko državljanke in državljani že konkretno občutimo oziroma opazimo, ker se te naložbe izvajajo v vseh slovenskih regijah, tako da zdaj, zato imamo, kot rečeno, tudi tu malo prezentacije, da vidimo. Zaključenih je bilo številni projekti, recimo pet projektov za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture - to so obnovljene železniške postaje v Grosupljem, Domžalah in Novi Gorici. Potem zaključenih je 11 občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo in pa 12 projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Občine Šenčur, Cerknica, Kočevje, Benedikt, Dobrna, Tolmin, Ivančna Gorica. Jih naštejem samo nekaj, so tudi druge. Potem več kot 1500 mladim je ta projekt omogočil zaposlitev. Realizirali smo 12 projektov za krepitev trajnostnega razvoja javne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah. Med drugim ureditev zunanjih prostorov gradu v Metliki, izgradnja poti Stari grad Celje, nadgradnja kulturne rečne dediščine Beltince. Potem prav zadnja stvar ali pa nedolgo nazaj, ne vem, če je čisto zadnja, smo se torej razveselili odprtja muzeja prevozništva in tovorništva v Senožečah, pa prenovljenega gradu Štanjel, kjer bo zaživel kulturni inkubator. Vzpostavljenih je 40 medkrajevnih optičnih povezav s hitrostjo sto gigabitov na sekundo, ki povezujejo podatkovna vozlišča javnih zavodov na področju raziskovanja in pa več kot 11000 strokovnih in vodstvenih delavcev na področju izobraževanja je opravilo usposabljanja za pridobitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj. Torej, to je samo nekaj konkretnih rezultatov, kot rečeno, so pa številni projekti še v izvajanju. Nedavno sta bila položena tudi temeljna kamna za novo Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani in pa Arnesov podatkovni center v Mariboru. Časa za izvedbo teh projektov ni več veliko. Komisija je pa na zadnjem ekspertnem srečanju s predstavniki držav članic prejšnji teden ponovno jasno poudarila, da podaljšanje tega mehanizma ne bo in da se programsko obdobje zaključuje 31. decembra 2026. Ob tem pa je Evropska komisija pač še nekaj, pač poudarila. V bistvu pozvala je države članice, da ponovno temeljito pregledajo izvajanje teh svojih načrtov. In v primeru neizvedljivosti ali pa zmanjšanja administrativnih bremen, ki upočasnjujejo izvajanje, predlagajo v bistvu še zadnjo spremembo. Tako da do oktobra letos imamo čas, bom rekla, za še zadnji poizkus, za še zadnjo spremembo, da ugotovimo kaj ne bo in da pač to zdaj odpravimo. Kot rečeno in že od vsega začetka okvirji ostajajo enaki. Samo kar gre zdaj za neko, za neka administrativna bremena, za neke take manjše spremembe, je zdaj možno še spremeniti v tem ciljnem finišu. In kot rečeno, za Slovenijo, bo to četrta sprememba. Mi smo že pozvali včeraj državne sekretarje, da smo že v, čeprav smo ravno dobro dali zahtevek, da smo že v novem krogu, da že gremo v zadnjo spremembo in v zadnje zahtevke. Tako da na tej podlagi, se pravi koordinacijski organ, to je Urad za okrevanje in odpornost bo ministrstva zdaj še javno oziroma pisno pozval, da se pač gre čez vse odprte mejnike, čez vse investicije in da če je res kakšno tveganje izvedbe še vedno tako, da ne bi prišla skozi, da se to pač zdaj v tej zadnji spremembi to naslovi.

Zdaj, če bom zaključila. Lahko tako tečemo pač res to zdaj zadnjo etapo izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj smo v času, ko smo dejansko že vstopili v predvolilno obdobje, tako da se zavedamo, da bo ta etapa res vse prej kot lahka. Mi si želimo, da bomo v ključnih trenutkih še vedno znali stopiti skupaj pa se osredotočiti na te skupne cilje, ki smo jih kot država zapisali v načrt. Za okrevanje in odpornost. Mi smo vam tu s kolegi iz ministrstev seveda, kot vedno, na razpolago za natančnejša pojasnila. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi mogoče besedo predstavnik urada? Želi besedo kateri od predstavnikov Vlade v tem trenutku? Gospod Dejan Židan, izvolite, državni sekretar.

Hvala, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci. Lep pozdrav tudi ostalim prisotnim.

Gospodarstvo je iz NOO na razpolago bilo 357 milijonov razpisa. Razpisov do sedaj, zato, ker se zavedamo, da prihaja do tega, da vse pogodbe niso realizirane, je bilo nekoliko več do tega trenutka 400 milijonov. Izplačil pa je stanje takšno, da do začetka sedmega meseca je bilo izplačanih 177 milijonov. Do konca tega leta predvidevamo, da bo izplačano še 84,7 milijonov in preostanek, to je 83, bo izplačan v naslednjem letu. Tisti ukrepi, ki jih vi seveda poznate, so pomembni za slovensko gospodarstvo. Imeli smo ukrepe za energetsko učinkovitost, zeleni prehod v vrednosti 45 milijonov. Mogoče tukaj najbolj pomemben razpis, ker smo kombinirali tudi sredstva iz NOO in podnebnega sklada, tako da je bilo skupaj 38. Je prvi veliki razpis za slovensko lesno industrijo, kjer se trenutno izvaja več kot 30 projektov zlasti v manjkajoči del gozdno lesne verige, to je v tako imenovano vmesno proizvodnjo. Naslednji velik sklop je digitalna preobrazba. Tukaj smo imeli tri razpise. Potem je velik sklop za raziskave, razvoj in inovacije. Tisto, kar je bila naša pristojnost, je 63 milijonov. Vsi razpisi so bili izvedeni. Za sam dvig produktivnosti je bilo na razpolago nekoliko več denarja, skupaj 95. Prvi razpis je bil izveden v letu 2022 v vrednosti 88,5 in potem še iz preostanka denarja še novi razpis v vrednosti 24 milijonov. V samem turizmu smo imeli na voljo 69 milijonov plus 5,5 milijonov iz integralnega dela slovenskega proračuna. Razpisi, ki so bili tukaj na razpolago - zelena shema -, potem dvojni za nastanitve in potem infrastruktura. To je tisti razpis, ki je bil na razpolago lokalnim skupnostim, ki so ga in so lahko občine prijavile do 350000. Tam smo kombinirali deset milijonov NOO 5,5 milijona integrala. In potem zadnje, za kar smo še pristojni, je za del Reaperja. Če je tukaj vrednost 65, 45 milijonov, je naša pristojnost 23 in tukaj postopki prav tako tečejo. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo v tem trenutku? Če ne, potem odpiram razpravo o obravnavanem gradivu. Želi kdo razpravljati? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi vsem predstavnikom Vlade, posebej pa še državni sekretarki.

Ja, zdaj je to že kar tradicija, da se na kvartal dobimo in pregledamo dejansko kje smo. Zdaj, Sekretarka me je malo izzvala, da bomo na vprašanje s kakšnimi statističnimi podatki bomo tokrat prišli na plan, ampak jaz osebno se nisem nič preveč ukvarjal z ostalimi državami, ker mislim, da nam to v tem trenutku ne pomaga kaj dosti, ker je, bi rekel, situacija, če gledamo to poročilo že dovolj alarmantna. Tako da mislim, da je dosti, da se, da se o tem pogovarjamo, ne pa da se še primerjamo z ostalimi državami. Zdaj, ko sem dobil to poročilo na mizo, sem najprej vam potegnil poročilo za prejšnji kvartal, ker smiselno je, da se pogovarjaš o napredku. Ampak prve številke, ki jih vidiš, če greš na to, na to prvo stran zdajšnjega poročila, ko gledamo to finančno izvajanje načrta so številke enake. Še vedno smo pri nepovratnih sredstvih, na 43,5 procentov koriščenja, tako kot smo bili marca oziroma kot smo bili konec prejšnjega kvartala. Reaper na 20 procentih, enako kot smo bili prej. Se pravi skupaj 41,7 procenta. Posojila, smo tudi na istem procentu. In na koncu, ko gledamo skupaj sredstva mehanizma, smo na 40,9 procentov, popolnoma enako, kot smo bili v prejšnjem kvartalu. Zdaj, dejstvo je, da naj bi bilo pred nami še približno eno leto, ampak tako kot je že državna sekretarka omenila, prihaja en zelo pomemben element in to so volitve. Se pravi, volitve bodo najkasneje marca naslednje leto. In nekako realno bi bilo pričakovati, če ste rekli, da ste se tri leta intenzivno trudili, da se ta Načrt za okrevanje pač izpolni, izpolni v celoti. Dejstvo pa je, da smo trenutno, tako kot sem že prej rekel, na manj kot polovici. Bi pričakoval oziroma nekako se pričakuje, da ta Vlada tudi to zgodbo zaključi, ker resnično ne bi rad poslušal, da je, potem naslednja Vlada, kakršnakoli že bo, ki bo mogoče tri, štiri mesece imela časa, da je pa ona odgovorna, da stvari niso bile realizirane. Ker dejstvo je, škarje in platno so v vaših rokah, načrt ste spreminjali, načrt ste prilagajali. Ne glede na to, kakšen je bil na začetku, ste si ga prikrojili po svojem videnju oziroma tako, kot ste vi, vi računali, da ga boste lahko izpolnili. Ampak kljub temu smo, če še zmeraj uporabljam termin, eno leto, ampak lahko rečemo še manj, lahko rečemo devet mesecev pred koncem, smo na manj kot, na manj kot 50 procentih. Kot ste že sama rekla, dejansko prejeta sredstva do konca maja letošnjega leta 41 procentov, izplačila iz načrta za okrevanje in odpornost do 31. 5. 873 milijonov 39 procentov vseh razpoložljivih sredstev. Realizacija v prvih 5 mesecih 2025 le 133 milijonov evrov oziroma 16 procentov od vsega načrtovanega v letu 2025. To prav zagotovo poraja dvom oziroma veliko vprašanj ali je izpolnitev tega načrta oziroma je ta vaš optimizem, to tudi po navadi večkrat ponovim v tej svoji razpravi, ampak bolj ko se približuje deadline, je ta moj pomislek po moje upravičen.

Zdaj pa, tako kot imam navado, jaz grem potem kar po določenih mejnikih oziroma bi rekel točkah tega načrta, pa bom šel kar po vrsti. Zdaj že prej ste rekli oziroma omenili ste ta začetek, se pravi mejnik 136, da bo lažje se pogovarjati, začetek veljavnosti sprememb Zakona o urejanju trga dela. Vi ste sami omenili, da se tukaj nakazujejo neke težave. Zapisano je v tem vašem poročilu, da bo zakon sprejet v DZ predvidoma junija 2025. Zdaj smo julija 2026. Jaz ne vem, da bi kakšen tak zakon sprejemali oziroma vi ste rekli, da na Vladi je bil sprejet, ampak določene ovire se pa očitno kažejo, tako da ta termin v zamudi. Me zanima, saj prej ste ga, mogoče ste par stavkov že okrog tega spregovorili, ampak vseeno mogoče še malo bolj podrobnejšo razlago, kako si vi predstavljate, da bomo ta mejnik 136 dosegli.

Potem, če gremo naprej, oddaje naročil, se pravi mejnik 32, oddaje naročil za investicije v protipoplavno varnost. Tukaj je tudi, mislim, veliko je govora, tudi naslednja točka bo na to temo, pač popoplavna obnova, ampak tudi zaščita, da se nam kaj takega ne zgodi v prihodnosti, je zelo pomembna. In tudi ta mejnik je v zamudi. Se pravi, dve leti po, pustimo zdaj sam načrt, ampak dve leti po poplavah se mi še vedno pogovarjamo oziroma nam še vedno ni jasno oziroma zamujamo z ukrepi, ki bi morali biti, bi rekel prioriteta, ker se lahko jutri, bog ne daj, kaj ponovnega podobnega ponovno zgodi. In mi bi morali, če kaj, bi na te stvari morali dati poseben fokus oziroma poskrbeti, da naredimo vse, da tako, da tako havarijo preprečimo.

Potem, če gremo naprej, krajši povprečni čas prihoda oziroma povečanje uporabe javnega potniškega prometa pa se pravi, to je T56 pa T189. Tako po mojem videnju se nekako stvari delno, bi rekel, pokrivajo. Priča smo ogromnim zastojem, ravno danes mislim, da spet Štajerska stoji oziroma stalno, praktično ni dneva, da ne bi imeli neko situacijo, ki po eni strani ovira, bom rekel, nujno medicinsko pomoč. Po drugi strani pa, ko govorimo o povečanju uporabe javnega potniškega prometa, ki naj bi delno razbremenil naše ceste, pa zamujamo pri obeh segmentih. Pa, da vam povem eno, ne vem, če je anekdota, ampak žalostno zgodbo izpred parih dni govorim, kar se tiče povečane uporabe javnega potniškega prometa. Ko prideš na blagajno, na potniško blagajno avtobusne postaje Ljubljana, pa ti piše gor na okencu cash only, bankomat zraven pa ne dela. In v vrsti stoji množica turistov in državljanov oziroma prebivalcev Republike Slovenije In študirajo, kako bi tisto karto si kupili za avtobus, da bi povečali uporabo potniškega prometa.

To je pa na koncu realnost. Saj se vsi, vsi borimo za to da gotovina ostane. Ampak kartice bi pa tudi morale, bom rekel, sploh v času turistične sezone bi bilo normalno, da se tujcem to omogoča. Tako da hočem samo eno tako prispodobo o veliko letečih ciljih, visoko letečih ciljih, kar se tiče uporabe potniškega prometa, ampak v realnosti smo pa, smo pa še zelo, zelo daleč. Tako da mogoče vaš komentar na ti dve, na dva, na ta dva mejnika, kot sem rekel, povečanje uporabe potniškega prometa pa krajši povprečni čas prihoda nujne medicinske pomoči.

Potem, če grem naprej. No, saj to sem se že malo dotaknil, sanirana območja, ki ogrožajo, sanirana območja, ki jih ogrožajo plazovi zaradi potresnega tveganja. Podobna zgodba, kot sem jo že prej omenil, tudi tukaj zamujamo oziroma smo, smo počasni z izvedbo teh razpisov. Zdaj, kar se razpisov tiče ni tema te seje, ampak tukaj dejansko imamo, da imamo veliko težav. Po eni strani se izgovarjamo na šibko, bi rekel gradbeno operativo, po drugi strani na zakonodajo. Ampak na tem področju bi bilo dejansko treba, bom rekel, nekaj narediti, ker če sami ne moremo, potem moramo očitno na pomoč poklicati koga drugega, da te stvari v roku, v roku naredimo, ker pač trpijo tako prebivalci, kot bi rekel država sama. In mi smo pač zaciklani v nekem krogu. To je pač nekaj, nekaj teh mejnikov.

Zdaj mogoče še o pokojninski reformi, vsi vemo, da pokojninska reforma je bila pač sprejeta na Vladi, v Državni zbor zaenkrat še ni prišla oziroma naj bi bila na dnevnem redu septembra. Tudi tukaj se, tudi tukaj se sliši, bom rekel, marsikaj. Določen del sindikatov ni zadovoljen z rešitvami te pokojninske reforme in prav tako napovedujejo referendume in tako naprej. Tako da, saj to mislim, da sem vas tudi že prejšnjič na prejšnjem odboru, ko smo imeli to temo, spraševal. Ker tudi v luči volitev bodo po moje politični akterji oziroma vladajoča koalicija se zna zgoditi, da bo tudi kdo od članov koalicije imel svoj pogled na to pokojninsko reformo in se stvari tudi znajo zaplesti, Je pa ta pokojninska reforma pomembna, pomemben del za črpanje teh teh sredstev.

Zdaj pa, če na tej točki, bom rekel, zaključim. Stalno govorimo, da je, da smo v teku oziroma da tečemo, da bi dosegli ta cilj. Nismo še na polovici tega cilja. imamo pa, dajmo reči, eno četrtino časa, ki nam je namenjen za to, tako da mislim, da je vprašanje na mestu. Ali ima vlada kakšen akcijski načrt oziroma kako bo vlada kot taka pristopila, da dejansko v tem času, kot sem že prej rekel, ki ga ima na voljo, ta načrt izpelje do konca. In kot sem že prej rekel, kdo bo odgovarjal, če ta načrt ne bo izpeljan, da ne bo potem naslednja vlada kriva, ki bo imela dva, tri mesece časa, da ta načrt ni bil realiziran oziroma bomo potem poslušali, da je nova vlada kriva, da se zadeva ni realizirala. Toliko v tem trenutku. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa gospa predsednica, lep pozdrav predstavnikom Vlade in vam kolegice in kolegi. Jaz sem hvaležen, da smo dobili dobro strukturirano poročilo, dober pregled. Nimam razloga, da ne bi številkam verjel. Hvaležen tudi za to, da je to omizje danes tako polno. Praktično so prisotna, kolikor vas poznam, gospe in gospodje z Vlade, praktično vsa ministrstva. Moja razprava ne bo temeljila na neki lastni interpretaciji, ampak na podlagi izsledkov, ki so jih pripravile določene inštitucije, ki jih imamo v državi, na primer z ustavo določeno Računsko sodišče. Normalno je, da v Novi Sloveniji budno spremljamo kako se realizira načrt za okrevanje in odpornost. Bili smo zraven, ko smo ga kreirali, ko smo ga sprejemali, takrat je veljalo še to, kar je značilno za parlamentarno demokracijo, da smo bili poslanci povabljeni h kreiranju tega programa, tega načrta. Kaj to pomeni? V praksi pomeni, da smo vladi predlagali določene projekte, ki se naj financirajo iz te relativno velike številke nepovratnih sredstev in tudi posojil. Kot rečeno, torej je bil slovenski NOO sprejet poleti 2021 v času naše vlade. Bili smo del koalicije. Vanj je bilo vključenih kolikor se spomnim nekaj čez 50, mislim, da 52 naložb s katerimi je bilo povezano okrog 210, 209 mejnikov in ciljev. Zdaj, vrednost za slovensko javnost, ki morda tega ne ve, vrednost je znašala dve in pol milijarde evrov, dve in pol milijarde evrov, od tega 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je predstavljalo največji možen obseg razpoložljivih nepovratnih sredstev, pa še 700 milijonov evrov posojil. Povsem normalno je v parlamentarni demokraciji, da poslanci spremljamo kako se zdaj te zadeve realizirajo, kako se nek načrt, ki je sprejet v državi na najvišji ravni, kako se realizira. In dejstvo je, da tu Računsko sodišče kritično, govori o pomanjkljivosti pri izvedbi načrta za okrevanje, govori o pomanjkljivosti, in eksplicitno zapiše, da odzivanje Vlade ni bilo povsem ustrezno. To piše Računsko sodišče. Zdaj tako malo zares, malo za hec upam, da v naslednjem proračunu Računsko sodišče ne bo ponovno kaznovano, saj veste, o čem govorim. Člani računskega sodišča namreč menijo, da izvajanje načrta za okrevanje in odpornost kot celote ne more potekati uspešno in učinkovito brez odločevalca in usmerjevalca na najvišji ravni, torej Vlade, ki v skladu z dobro prakso upravljanja postavi jasna pravila glede spremljanja in poročanja ter sama ažurno spremlja in aktivno sodeluje pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost kot celote. Ocenjujejo, da, namreč člani Računskega sodišča, da so izredna poročila o izvajanju NOO, ki jih pripravi urad na podlagi informacij, ki jih je sprejemal od posameznih ministrstev, po mnenju revizorjev opozarjajo na bistvena odstopanja, bistvena odstopanja pri izvajanju in doseganju mejnikov in ciljev ter kličejo k ustreznemu ukrepanju. Tukaj se pridružujem kolegu Radu Gladku, ki sprašuje ali ima Vlada kakšen načrt, interventni načrt, kako pa vendarle, ker smo zelo blizu ciljne črte, pa še volitve imamo vmes, kar spet pomeni, kar sami določimo, najbrž tri, štiri mesece mrtvega časa. Ne glede na to, da uradniki na ministrstvih bi naj delali. Ampak ko je kampanja, ko so volitve, ko se postavlja nova vlada, glejte, roko na srce, toliko časa smo že na svetu, da vemo, da je to tri, štiri mesece mrtvega časa, kar pomeni, da imamo mrtvega, da imamo efektivnega časa za realizacijo tega načrta za okrevanje in odpornost zelo malo, nekaj mesecev, morda pol leta. Morda bo kdo repliciral, me popravil, okej, sem za konstruktivno razpravo. Torej,, Računsko sodišče ocenjuje, da je odzivanje Vlade, ki ima glede na obstoječe predpise za to edina pooblastilo na podlagi Zakona o Vladi, ni bilo povsem ustrezno tudi zato, ker za usmerjanje izvajanja NOO kot celote ni vzpostavila vzvodov, ki bi ji zagotavljali ažurno, tekoče in poglobljeno poznavanje izzivov pri izvajanju NOO. Tukaj smo v Novi Sloveniji pač razočarani. Ni še vse zamujeno, nekaj časa je še, ampak kot rečeno, želimo videti kaj kateri ukrepi bodo dali pospešek realizaciji načrta za okrevanje in odpornost. Najbrž je naš cilj, vseh davkoplačevalcev, državljanov, da do zadnjega evra počrpamo predvsem nepovratna sredstva, nepovratna sredstva, da res zagotovimo okrevanje in odpornost, zato je ta načrt za okrevanje in odpornost in bomo potem na koncu pač nekako vsi zadovoljni. Ampak za nekatera ministrstva so stvari že zamujene. Nihče me ne bo danes prepričal, da niso zamujene. Jaz bom zdaj nadaljeval z lokalno temo. Zakaj? Zato ker sem si sam prizadeval in bil eden od tistih, ki je naprej potiskal, ko smo ta načrt delali, bili povabljeni, kot rečeno, poslanci koalicije in tudi ostali, da predlagamo projekte. Bil sem zraven s tistimi, ki smo predlagali izgradnjo nasipov ob reki Muri. Nekateri se boste najbrž zasmejali, pač moja večna tema. Žal se bo ta večnost očitno morala nadaljevati tudi v naslednji mandat, ker nasipov ob reki Muri do zaključka izvajanja NOO ne bo, ne bo. Minister se matra tudi jaz z njim, on z mano, na ustnih poslanskih vprašanjih, najmanj sedem jih je že bilo. Vedno neke nove obljube, ampak štejejo dejanja, ne blebetanja, se opravičujem za ta izraz, štejejo dejanja, izključno dejanja. Kaj ti bodo električni hranilniki, če te bo ob reki Muri poplavilo? In ko gledam to informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, spet bom koga razjezil, lahko ugotovim, da je Pomurje pozabljeno. Ne samo iz kar izhaja iz Apre, odlična aplikacija, ki kaže na to, da Pomurje v zadnjih treh proračunskih letih dobiva daleč najmanj denarja, z naskokom najmanj denarja per capita, tudi tukaj je tako. In Ministrstvo za naravne vire in prostor je bilo v letu, torej v lanskem letu, je realiziralo iz NOO slabih 35 milijonov. In zdaj poglejte to tabelo na strani 4. Za letošnje leto je načrt 139 milijonov, približno toliko za naslednje leto. Se pravi za letošnje leto bi morali realizirati štirikrat več kot lani ali 20-krat več kot do konca maja. Ne me farbat! Kdorkoli..., številke ne lažejo, to sem že rekel, ampak tukaj se kaže, brez zamere, na nesposobnost, nesposobnost ministrstva, morda, ne samo tega, bom pokazal s prstom kar na celotno Vlado, na absorpcijsko nesposobnost in neučinkovitost. 139 milijonov bi naj počrpali letos, do sedaj smo 20-krat manj in 138 milijonov in pol v naslednjem letu. Ampak ni celo leto, ni celo leto na razpolago, pa še volitve so, kar smo že zdaj tukaj vsi ugotavljali. Se pravi, tukaj je zadeva definitivno izgubljena. Nasipov ob reki Muri ne bo. In kot zakleto ali pa zanalašč, ker prihaja nek poslanec iz Nove Slovenije, prav iz Občine Črenšovci, ker je bilo v poplavah pred dvema letoma najhuje, prav tam, se nič ne dogaja. Naredili smo sanacijo o izgradnji, povišanju, nadvišanju nasipov, kot se temu reče, pa nič, kljub podpisanim sporazumom z občinami ob reki Muri, nič, popolna čista nula, čista nula. To ni sto etažna stolpnica, to je nasip, kup materiala in to očitno ne znamo narediti v tej državi, medtem ko se drugi pakirajo na Mars. Oprostite malo čustvenemu izlivu, ampak temu se reče nesposobnost, nesposobnost, nič drugega.

Tako da, ko gledam tole informacijo o izvajanju, če računalniški iskalnik dela dobro, niti z besedo ni omenjena Mura, nasipi, Pomurje, nič. Niti z besedo.

Zaključil bom s tem, če bi bilo to območje moje občine Črenšovci dvojezično, verjemite, da bi Orban tam nasipe že naredil. Hvala lepa.

Hvala lepa. Gospa Lucija Tacer, izvolite.

Hvala predsednica. Ja, za nekatere je že vse zamujeno, drugi pa smo prišli v ta Državni zbor delati za cel mandat in se zavedamo, da nas volivke in volivci ne plačujejo za to, da delamo kampanjo, ampak za to, da delamo za njih in da iščemo skupaj rešitve, ki so pač dobre za državljanke in državljane. Mislim, da je ravno to kvartalno poročanje, ki ga imamo na tem odboru, o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, ena izmed dobrih praks. In tukaj se moram strinjati s kolegom Gladkom, da se pač sproti seznanjamo in tudi dobivamo odgovore od ministrstev kje so tisti, deli, kjer določene stvari pač so ovire, ki jih ne moremo premestiti, je treba spremeniti načrte. Kje pa so tiste zadeve, ki so uresničene? Jaz bi k tej debati prispevala iz vidika Zakona o urejanju trga dela, kar je bilo vprašanje, mejnik 136. Bi samo rekla, da res tukaj piše, da je Vlada to sprejela 17. junija in da čaka na obravnavo v Državnem zboru ampak dejansko 20. junija, kot se boste spomnili, smo to sprejeli v Državnem zboru. Zakonodajni postopek pa ni zaključen zato, ker je bila dana pobuda za referendum. Tako da s tega vidika je zdaj še ni zadeva čisto zaprta. Drugače pa mi smo načeloma v Državnem zboru naredili tisto, kar je bilo potrebno.

Tako da hvala za poročilo in se veselim odgovorov, predvsem pa konstruktivnega dela, ki ga izkazujete tudi s tem, da ste res vsake tri mesece tukaj in odgovarjate na naša vprašanja.