Lepo pozdravljeni, spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 112. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Uvodoma vas obveščam, da je umrl Sašo Lab, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 1992 do 1996. Prosim vas, da spomin nanj počastimo z minuto molka.

/ minuta molka/

Najlepša hvala. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in o vabljenih na sejo sta objavljeni na e klopi. Lep pozdrav vsem! Prehajamo na določitev dnevnega reda 112. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v torek, drugega septembra. S sklicem o predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela. Zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu. Glasujemo. Prisotnih je 75 poslank in poslancev, 53 jih je glasovalo za, proti pa sedem.

(Za je glasovalo 53.) (Proti 7.)

Ugotavljam, da je dnevni red 12.

Izredne seje Državnega zbora določen.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O MEDIJIH, v okviru rednega postopka.

Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

In za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, doktorici Asti Vrečko, ministrici za kulturo, izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana predsednica!

Pred vami je nov predlog zakona o medijih, ki predstavlja prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po več kot 20 letih. Gre za celovit in sodoben medijski zakon, ki je usklajen tudi z vsemi evropskimi smernicami medijske politike in prvič naslavlja tudi nove medijske trende, digitalne medije, umetno inteligenco in spletne vplivneže. Novi zakon najprej izhaja iz konkretnih potreb in značilnosti slovenskega medijskega okolja, v katerem kakovostni mediji ne morejo več preživeti samo na trgu. Predlog zakona smo zato poslali v javno obravnavo že decembra leta 2023 in potem smo ga dodatno usklajevali še več kot eno leto. Prav z vsemi deležniki, saj gre za občutljivo in kompleksno materijo. V tem kontekstu smo smiselno vnesli tudi dodatne izboljšave zakona, pri čemer smo upoštevali predloge Državnega sveta in v čim večji meri tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Prenova zakonodaje na medijskem področju je nujna, saj se je svet v zadnjih dveh desetletjih zelo spremenil. Veljavni zakon o medijih je bil namreč sprejet v času, ko smo občinstva in mediji živeli in delovali v popolnoma drugačnem informacijskem okolju. Tega danes pa vse bolj obvladujejo velike družbene platforme, ki so postali glavni vir informacij za večino uporabnikov in uporabnic spleta. Te zasebne platforme pa v nasprotju z mediji niso v ničemer zavezane delovanju v javnem interesu, spoštovanju svobode govora in posredovanju verodostojnih informacij. Zato je kljub navideznemu informacijskemu izobilju vse težje udejanjiti pravico do celovite obveščenosti, kar nagovarja prav naš Predlog zakona o medijih. Osiromašeni mediji namreč pomenijo manj družbene razprave, manj informiranih odločitev javnosti in nenazadnje tudi odločevalcev. Trdna demokracija omogoča raznovrstne medijske glasove in vključuje vse segmente družbe. Prav tako pa je pomembno, da za jezikovno občutljivo skupnost, kot je tudi Slovenija, izjemnega pomena, da ima dobro delujoče in razvite medije v svojem lastnem jeziku. Z novim zakonom o medijih tako prvič prinašamo nujne finančne podpore medijski panogi, in sicer podporo za digitalni prehod tiskanih medijev in podporo za krepitev in razvoj digitalnih medijev. Tiskani mediji kljub tehnološkim spremembam in spremenjenim navadam bralcev in bralk, vzdržujejo celovite novinarske redakcije, v katerih imajo novinarji možnost pokrivati kar najširši spekter vsebin, ki so potrebne za celovito obveščenost, od kulture in družbe do gospodarstva. Znanosti, notranje in zunanje politike. Takšne redakcije je treba podpreti, prav tako pa je treba okrepiti digitalne medije, ki pripravljajo izjemno kakovostne vsebine. In z zakonom smo prenovili in finančno okrepili tudi obstoječi razpis za spodbujanje pluralnosti, ki zagotavlja tudi več denarja za lokalne in neprofitne medije, finančne pomoči pa omogočajo boljšo zaščito novinarskega dela in njihovih delovnih mest. Hkrati z novim zakonom odpravljamo tudi nekatere največje pomanjkljivosti veljavnega Zakona o medijih. Namreč, med drugim veljavni zakon ne omogoča pregleda nad medijskim lastništvom, ne preprečuje medijske koncentracije, ne predpisuje pregleda državnega oglaševanja in ne sledi sodobni evropski medijski zakonodaji, še zlasti ne evropskemu aktu o svobodi medijev, ki je začel v celoti veljati avgusta letos. Nov predlog zakona pa prinaša nove varovalke za ohranjanje in spodbujanje medijske raznolikosti, ki je ključna za celovito obveščenost državljank in državljanov. Po novem zakonu imamo med prvimi evropskimi državami pripravljen nov postopek za presojo medijske koncentracije. V prenovljenem razvidu medijev bodo objavljeni aktualni podatki o medijskih lastnikih in državnem oglaševanju. Novi zakon zajema tudi spletne vplivneže in zahteva označevanje vsebin, ki so narejene z generativno umetno inteligenco.

Spoštovani poslanke in poslanci! Ves čas smo izpostavljeni različnemu toku informacij in mediji se nam zdijo pogosto samoumevni, a vendarle je prav, da jih ohranjamo kakovostne in ohranjamo demokratično razpravo. Hvala vam že vnaprej za vašo razpravo in sprejem zakona.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Levica in doktorica Tatjana Greif, izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani zbor!

Po več kot 20 letih dobivamo prvo celovito prenovo medijskega zakona, prilagojeno pogojem sodobnega medijskega okolja. Temeljna naloga medijske zakonodaje je zagotoviti pravico prebivalstva do celovite obveščenosti in svobode izražanja, kar je ustavno zajamčena pravica. Sedaj veljavni zakon ne zmore več slediti razvoju tehnologije, razmahu socialnih omrežij, pohodu umetne inteligence in spremenjenim navadam občinstev. Pomeni tudi uskladitev z evropskim aktom o svobodi medijev, ki je začel veljati avgusta 2025, in aktom o digitalnih storitvah. Okoli medijske zakonodaje se vedno dviguje prah in povzdigujejo obrvi. Raznoliki pogledi, mnenja, stališča, tudi strahovi in dvomi kažejo raznolike družbene interese, ki jih je treba uskladiti in jih je bilo treba uskladiti. Zakon prinaša temeljne postavke in prijeme za ureditev sodobne in bliskovito razvijajoče se medijske sfere s številnimi novitetami. Ključna je opredelitev medija oziroma medijske dejavnosti, zakon zajema medijsko dejavnost in ne regulira celokupne človeške komunikacije. Za medije je značilna periodičnost, uredniško oblikovanje vsebin in nagovarjanje splošne javnosti. Namen izdajatelja medija. Je obveščanje, informiranje in zabava, doseganje vpliva na javno mnenje in trženje uporabnikov. Določbe zakona o razkritju nasprotja interesov o zaščiti otrok ter oglaševanju, sponzoriranju in promocijskem umeščanju izdelkov veljajo za vse oblike komuniciranja, namenjenega splošni javnosti in zajemajo tudi dejavnost vplivnežev. Prenovljen je medijski razvid po zgledu aplikacije Erar, kjer bo mogoče preveriti, kdo so dejanski lastniki slovenskih medijev in kako se financirajo. Nov je postopek presoje medijske koncentracije, ki presoja posledice na medijsko pluralnost in uredniško neodvisnost, kar je tudi zahteva EMFE. Prinaša določbe za večjo preglednost medijskega lastništva in financiranja ter državnega oglaševanja. Doslej mediji kot gospodarska panoga niso bili upravičeni do finančnih pomoči, zatorej se zdaj uvajajo sheme za finančno pomoč medijem po zgledu evropskih držav. Poleg tega, da zakon prvič prinaša sheme finančnih pomoči, razširja tudi možnost financiranja uresničevanja javnega interesa na področju medijev. Prenavlja obstoječi programski razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, prinaša dve novi shemi finančnih pomoči za pomoč digitalnemu prehodu in pomoč digitalnim medijem. Predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence, predpisuje se razkritje nasprotja interesov pri medijskem poročanju. Prepoveduje se nameščanje vdorne programske opreme na komunikacijske naprave novinarjev. Zamejuje se širjenje sovražnega govora in nestrpnosti. V zakonu je prepovedano spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Vgrajene so tudi ustrezne varovalke pred omejevanjem svobode govora. Zakon je plod široke javne in strokovne razprave, z njim dobivamo enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi, ki naj čim prej zaživi v praksi. v Poslanski skupini Levica predlog soglasno podpiramo.

Hvala lepa.

Poslanska skupina Nepovezanih poslancev in doktor Anže Logar je naslednji, izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovana ministrica, poslanci!

Pred nami je Predlog zakona o medijih, ki se žal skozi celotni zakonodajni postopek ni bistveno spremenil. To, da se je vlada po dveh desetletjih lotila prenove medijske zakonodaje, poslanci stranke Demokrati sicer pozdravljamo, a se ga je lotila spreminjati z drugačnimi nameni, kot bi bilo potrebno. O nedorečenih rešitvah nas opominja stroka, pa tudi Zakonodajno-pravna služba. Naj bo jasno, nov zakon o medijih potrebujemo, a ne potrebujemo zakona, ki je nepremišljen, omogoča zlorabe in je politično obarvan. Tekom zakonodajnega postopka smo poslanci Socialne demokrati predlagali amandmaje, ki bi bistveno pripomogli k izboljšanju Zakona o medijih. Žal amandmaja nista bila deležna podpore.

Zakon, o katerem danes odločamo, ni rezultat strokovne usklajenosti, temveč predvsem želje po večjem nadzoru in vplivu oblasti nad medijskim prostorom in finančnimi nagradami v predvolilnem obdobju. V zakonu piše: letos štiri milijone, prihodnje leto kar osem milijonov evrov. To je državna pomoč za digitalizacijo, ki bo financirana iz žepov davkoplačevalcev. A komu v korist? Ne tistim, ki so pravočasno vlagali v digitalni razvoj, ampak ravno tistim, ki se niso prilagodili zahtevam trga in jim bomo sedaj davkoplačevalci plačali to prilagoditev. Pridni in vizionarski so kaznovani, tisti, ki so zaspali, pa nagrajeni. To ni spodbuda k inovacijam, to je recept za odvisnost od države in za krepitev političnega vpliva.

Zakon skuša med medije stlačiti tudi tako imenovane vplivneže, posameznike, ki na spletu izražajo svoja mnenja, delijo izkušnje in nagovarjajo javnost. Zakon jih omejuje, opredeljuje tako široko, da bi lahko praktično vsak uporabnik družbenih omrežij postal medij, podvržen registru, obveznostim in globam brez jasnih kriterijev, brez varoval. Vplivneži niso medijske hiše, niso podjetja z uredniškimi odbori in lastniškimi strukturami, so posamezniki, zdaj pa jih hoče zakon potisniti v okove birokracije, če bo njihova objava nekomu trn v peti. To je prvi korak utišanju. Rešitev bi bila zelo preprosta, poslanci stranke Demokrati smo predlagali, a niste želeli slišati: vplivneži niso mediji, vplivneži so v svojem bistvu novinarji. Majhna sprememba, a bistven vpliv na njihov status. Nihče v tem parlamentu ne zagovarja sovražnega govora, vsi ga obsojamo, a v tem zakonu je definicija sovražnega govora razširjena na način, ki ga ne pozna nobena evropska ureditev. O tem ne bi odločala sodišča, kot je prav, ampak inšpektor, organ izvršilne veje oblasti. Predstavljajte si kaj to pomeni: inšpektor bi odločal katera beseda je dovoljena in katera ne. To je narvalna, nevarna bližnjica do politične cenzure. Namesto da bi ščitili svobodo izražanja, jo bomo zamejili z grožnjo glob. Posledica bo jasna samo cenzura. Predlog predvideva tudi, da morajo vsi mediji v šestih mesecih ponovno uskladiti svoje podatke. Šest mesecev, sicer sledi izbris. To je prekratek rok posebej za manjše, lokalne, študentske in neodvisne medije. To je resnična nevarnost, da bo številne glasove, ki bogatijo pluralnost našega medijskega prostora, ta zakon preprosto utišal z birokracijo. In to ne po naključju, ampak ker jim bo oblast dala preveč bremena in premalo časa. Spoštovani, danes Državni zbor namesto o zakonu, ki bi Sloveniji prinesel medijski zakon, ki krepi pluralnost in svobodo govora glasuje o zakonu, ki to pluralnost omejuje. Pluralnost ni okras demokracije, pluralnost je njen temelj. Svoboda govora ni privilegij politike, je pravica ljudi. To zakonodajo je treba meriti s temi merili in ta zakon jih ne dosega. Zakona, ki tudi po mnenju stroke odpira več dilem, kot jih rešuje. Poslanci, Socialni demokrati ne bomo podprli. Hvala.

Poslanska skupina Svobode je naslednja.

V njenem imenu kolegica Sara Žibrat. Izvolite.

Najlepša hvala.

Spoštovani poslanci, poslanke!

Trumpova administracija je skupaj z ameriškim kongresom čez poletje ukinila proračunsko financiranje javnih medijev. Javna televizija PBS, nacionalni radio ter več kot 1500 lokalnih radijskih in televizijskih postaj je tako ostalo brez javnega financiranja. Kam vodi izčrpavanje javnih medijev, nam je pokazala zadnja Janševa vlada: finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, politični prevzem javnega rtv in kreativno računovodstvo pod takratnim generalnim direktorjem / nerazumljiva/. Državno oglaševanje v medijih v lasti SDS. Sistematično uničevanje javnih medijev in preusmerjanje javnega denarja v svoja trobila ima na skrajni desnici le en cilj: uničiti kritično misel in vzpostaviti svojo medijsko mrežo za produkcijo svoje resnice. Zaradi tovrstnih nedemokratičnih praks, ki jih je pod prejšnjo vlado žal izvajala tudi Slovenija, je Evropski parlament sprejel Akt o svobodi medijev, akt, ki od držav članic zahteva, da prenovijo medijsko zakonodajo na način, da bo medijska krajina transparentna glede lastništva in financiranja, da bo raznolika in neodvisna, kar ji lahko med drugim zagotavljajo tudi državne pomoči. Neodvisni mediji so temelj zdrave demokracije. V času dezinformacij, porastu sovražnega govora in uporabe socialnih omrežij in napram tradicionalnim medijem je ključno, da država poskrbi za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti, podpira njihov digitalni prehod, programe v javnem interesu zagotovi obstanek in razvoj novih, manjših kakovostnih medijev. Spodbuja dejavnosti na področju medijske pismenosti in od medijev zahteva spoštljivo komunikacijo, ki ne spodbuja sovraštva in nasilja v družbi. V času političnih in drugih interesnih prevzemov medijev pa je tudi ključno, da regulator prepreči koncentracijo medijskega lastništva, zahteva transparentnost državnega oglaševanja, s tem pa zagotovi medijsko pluralnost in neodvisnost poročanja. V času tehnološkega razvoja je nujno tudi to, da regulator od medijev zahteva ustrezno navajanje rabe umetne inteligence. Medijska zakonodaja se pri nas ni koreniteje spremenila skoraj dve desetletji. Tudi zato je trajalo, da smo predlog, ki ga bomo danes dokončno potrdili, uskladili z najrazličnejšimi deležniki, da smo pretehtali katerim nadzornim organom podeliti nove pristojnosti, kako poskrbeti za dostopnost državnih shem, večletno predvidljivo financiranje medijev in hkrati zagotoviti varovalke pred političnim vmešavanjem v delo in obstoj medijev, ki niso po godu vsakokratni oblasti. Predlog zagotovo ni optimalen v vseh točkah, saj bi glede na občutljivost predloga, področja tudi težko bil. Prinaša pa nujne novosti, ki jih medijska krajina potrebuje, zato bomo zakon in amandmaje koalicije v Poslanski skupini Svoboda podprli.

Po dodatnem razmisleku smo čez poletje pripravili amandma, s katerim dodatno zavezujemo Ministrstvo za kulturo, da zagotavlja finančne podpore za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije, ne le, da te sheme lahko zagotavlja, z drugim amandmajem pa bomo zagotovili ustrezno obdobje AVK-ju kot novemu pristojnemu organu za presojo medijske koncentracije, da se strokovno ustrezno pripravi na izvajanje novih nalog. Evropski akt o svobodi medijev bo od držav članic v tem času implementirala le Finska. v Poslanski skupini Svoboda pa verjamemo, da ga bo po današnjem glasovanju tudi Slovenija, ki bo s tem popravila slab priokus, ki ga je prejšnja vlada pustila z obravnavo medijev. Hvala.

Hvala lepa.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je naslednja in Alenka Jeraj, izvolite.

Spoštovani!

Pred nami je Predlog novele Zakona o medijih, o katerem bi morali odločati že pred časom, a ga je koalicija zamaknila, najverjetneje zaradi velikega negativnega odziva z vseh strani ali kalkulacij v zvezi z volitvami.

Najprej je stroka, poznavalci medijske krajine v Sloveniji, profesorji na Fakulteti za družbene vede, novinarji in drugi, ki so podali zelo kritična mnenja na zakon. Zakon je bil sprejet na silvestrski večer na dopisni seji vlade, kar kaže na to, da si je vlada želela čim manj pozornosti. Razumemo tudi, zakaj. Zakon je slab in bo prinesel bistveno poslabšanje medijske krajine, ki je že sedaj močno svetovno nazorsko neuravnotežena, prisotna je medijska koncentracija, ki je ne bi smelo biti, če bi delovali regulatorji, zakon pa prinaša še nepošteno sofinanciranje, saj praktično izloča lokalne in manjše medije. Kar 47 strani pripomb praktično na vsak člen je dala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, a mnoge pripombe in napotki niso bili upoštevani. Med drugim je opozorila, da je eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave načelo jasnosti in določnosti predpisov, kar prinaša pravno varnost, ta pa zahteva, da je iz besedila predpisa mogoče nedvoumno ugotoviti vsebino in namen norme. Zakon o medijih vsega tega ne prinaša. Še več, mnoge določbe pomembno odstopajo od dosedanje ureditve, ni pa bilo obrazloženo, zakaj se spreminjajo. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da so obrazložitve pomanjkljive in ne omogočajo preizkusa ustreznosti zakonskih rešitev.

Doktor Dejan Verčič, redni profesor na Fakulteti za družbene vede, ekspert na področju strateškega komuniciranja in odnosih z javnostmi, pravi, navajam: "Zakon o medijih odpira številna vprašanja o njegovi ustreznosti in smiselnosti. Nov medijski zakon označuje kot zakon, ki temelji na razumevanju medijskega delovanja iz 20. stoletja, medtem ko ne poseže v realnosti 21. stoletja. Je slab, nepotreben in če bo potrjen v Državnem zboru, škodljiv. Vlada slepo sledi vsemu najslabšemu, kar sta Evropska komisija in Evropski parlament sprejela na področju digitalizacije medijev ter umetne inteligence in kar na starem kontinentu duši svobodo izražanja ter svobodno podjetniško pobudo. Ena od temeljnih pomanjkljivosti zakona je opredelitev medijev kot storitve. Predlog zakona regulira kanale, tehnološka sredstva in akterje od novinarjev do vplivnežev, ne pa storitve kot take." Glede financiranja pa doktor Verčič zaključi, citiram: "Zdi se, da je predlog zakona napisan zaradi prijateljskega deljenja denarja našim medijem in nagajanja njihovim." Da je zakon slab, ocenjuje tudi doktor Marko Milosavljevič, prav tako s Fakultete za družbene vede.

Zakon prinaša več slabih rešitev. Naj jih nekaj naštejem. Arbitrarno oziroma ideološko določa morebitne neprimerne vsebine določenih medijev, ki jih bodo odstranjevali z grožnjo finančnih kazni ali vsaj poskušali s tem. Če je doslej o tem odločalo sodišče, ki je sledilo natančnim zakonskim določbam, ki opredeljujejo tistih nekaj specifičnih situacij pozivanja k nasilju, bo po novem za to zadolžen kar inšpektor, ki je zaposlen pri Ministrstvu za kulturo, torej organ v sestavi, lahko rečemo ministričin inšpektor. Ta bo lahko prosto presodil in medije oglobil s kaznijo tudi do 20 tisoč evrov. Tak medij bo ožigosan, da širi sovražni govor, in bo tako izločen iz razpisov Ministrstva za kulturo, če bo po tako visoki globi sploh preživel. Kot opozarja Združenje novinarjev in publicistov, bi bilo nujno v kolikor se ta določba ohrani, da bi lahko medij odločbo inšpektorja izpodbijal v hitrem postopku pred sodiščem, ne pa v upravnem postopku, ki praviloma zaradi preobremenjenosti upravnega sodišča traja več let. Hitro odločanje pred sodiščem v takih primerih je predvideval osnovni osnutek zakona iz katerega pa so bile te določbe črtane. Nadzor inšpektorata in določbam, ki sankcionira sovražni govor, so podvrženi tudi tako imenovani vplivneži. Gre za nepotrebno enačenje posameznikov z mediji, očitno v želji, da bi preko zakona, ki je v osnovi namenjen medijem, nadzirali in sankcionirali posameznike. Slednje lahko sankcionira zgolj kazenska zakonodaja. Zakon uvaja pristransko določanje dodatne državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo še povečalo njihovo odvisnost in zavezo k pravemu, do vlade prijaznemu poročanju. Po novem bo vlada odločala, v katerem mediju lahko oglašujejo državna podjetja in seveda bo to le tam, kjer se bo lepo in nekritično poročalo o vladi. Zakon daje večja pooblastila Akosu, ki se je že doslej izkazal kot slab varuh medijske koncentracije. Ta trenutek imamo namreč posameznika, ki ima v lasti kar 60 medijev, in to časopisov, radiev in televizij. Kar je prepovedano že po veljavni zakonodaji. Kaj so doslej delali regulatorji Akos, AVK, sedaj pa dajemo nove pristojnosti. Zakon bo prinesel tudi finančno izčrpavanje tistih, ki se ne obnašajo po smernicah trenutne oblasti in si upajo poročati vsaj minimalno kritično. Iz sofinanciranja pa izločajo manjše in lokalne medije. V Poslanski skupini SDS bomo glasovali proti zakonu.