Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni. Pričenjam 38. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Andrej Hoivik, ki nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko, poslanec gospod Jožef Jelen, ki nadomešča gospoda Franca Rosca, drugih pooblastil še zaenkrat nimam. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora z eno samcato točko, to je Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah po nujnem postopku. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Sedaj pa ugotavljam, da imam še nekaj pooblastil. Kolegica Sandra Gazinkovski nadomešča podpredsednika Uroša Brežana, poslanec Miha Lamut nadomešča poslanko Katarino Štravs.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, NUJNI POSTOPEK EPA 2271-IX.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij je na 135. seji 11. 7. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vložitev amandmaja teče do zaključka razprave o posameznih členih predloga zakona na današnji seji odbora.

In sedaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Dajem besedo predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona Ministrstvo za gospodarski razvoj, državni sekretar magister Dejan Židan. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi ostalim prisotnim.

Pred vami je en zelo kratki zakon, sodi v skupino zakonov, ki jih imenujemo stop the clock. Tako da pri tem samem zakonu ni kaj za povedati. Prehodna obdobja pri Zakonu o gospodarskih družbah pri implementaciji dveh direktiv se podaljšujejo za dve leti. Zakaj? Zato, ker v tem trenutku v Evropski uniji poteka en nujno potreben proces za slovensko in evropsko gospodarstvo, to je administrativno pravna razbremenitev gospodarskih družb. Cilj je dosti ambiciozen, da se upravno administrativna bremena zmanjšajo za 25, pri kategoriji mala in srednja podjetja pa za 35 odstotkov. Dovolite samo nekaj ozadij te zgodbe. Na ravni Evropske unije se tega lotevamo v obliki omnibusov, torej omnibus iz posameznih področij. V tem trenutku smo že pri šestem omnibusu. Omnibus 1, ki pa govori o Trajnosti ena in Trajnosti dva. Je pa trenutno tako daleč, da je sprejet splošni pristop in oktobra potekajo usklajevanja med Evropsko komisijo, med svetom in med parlamentom. Da ne bi nastala nepotrebna škoda podjetjem v Evropski uniji, tam, kjer je zakon direktiva že prenesena v pravni red je bila sprejeta direktiva stop the clock, jo sedaj prenašamo v naš Zakon o gospodarskih družbah. Da se pravila prenesejo za obdobje 2 leti in do takrat bo pa že v bistvu omnibus daleč pogajanj, nova pravila bodo veljala. In v praksi to pomeni, da 270 podjetjem, ki bi pač se jim delo nekoliko obremenilo. S 1. 1., pač ta obremenitev sedaj ni več naložena. Po hitrem postopku in po nujnem postopku je sama direktiva bila sprejeta na ravni Evropske unije. In tudi v slovenskem pravnem redu ta prošnja podjetja slovenska so sicer informirana, da pravila po obstoječem zakonu ne bodo veljala naslednje leto, vendar pravno varnost pa daje šele sprejeti zakon. Tisto mogoče, kar je kot ogrodje pomembno. Povedal sem, da na ravni Evropske unije potekajo dvakrat na teden sestanki, to so celodnevni sestanki, v torek in četrtek. Tam se razpravlja o omnibusih. Slovenija pa se je kontra organizirala takole, da vsak ponedeljek ob dveh je v bistvu ad hoc skupina, ki jo vodim, v tej skupini je pet največjih slovenskih gospodarskih združenj. Tukaj notri so pristojna ministrstva in naši pogajalci v Evropski uniji.

Da na hitro pogledamo, kaj bodo teme tekočega tedna, saj običajna procedura usklajevanja ne omogoča spremljanje tovrstnih zadev. Kateri omnibusi so trenutno na razpolago? Omnibus ena je torej trajnost, ena trajnost dva. Omnibus dva je finančne narave, omnibus tri je tako imenovani Kmetijski omnibus, kjer se pravila v kmetijstvu poenostavljajo. Omnibus štiri, je en zelo lep omnibus, ki v bistvu vzpostavlja novo gospodarsko razvrstitev. Namreč, na novo se definira skupina podjetij, ki so večja, kot so sedaj mala podjetja, in so hkrati manjša znotraj skupine velikih podjetij. Torej, nova pravila bodo veljala za podjetja, ki imajo realizacijo med 50 do 250 milijoni evrov na leto oziroma zaposlenih 250 do 750. In za to skupino podjetij bodo se pravila prilagodila pravilom, ki veljajo za mala podjetja. To v Sloveniji pomeni, da tudi s tem korakom se bo razbremenilo. Od 240 podjetij približno 160 ne točno 161 po trenutnih kazalcih, ki jih pač imamo na razpolago. Omnibus Petka je obrambni omnibus, ki omogoča aktivnosti na področju obrambne industrije na hitrejši način. Omnibus šest je tako imenovani kemijski omnibus. Do konca novembra pa bodo predstavljeni še štirje omnibusi, tako da konec leta se bo istočasno obravnavalo deset omnibusov. Posamezniki se bodo tudi sprejemali. Kaj to v praksi za nas pomeni in za vse ostale države? Prišla bo velika količina zakonov, ki bodo pa vsi namenjeni razbremenitvam gospodarstva. Istočasno poteka še en proces. Ta proces se imenuje poglabljanje notranjega trga. Vi poznate, da je osnova Evropske unije - govorim o tem, gospa predsednica, kar je povezano z vsebino - je notranji trg, ampak notranji trg deluje samo na področju blaga. Ampak če je bilo lansko leto bruto domači proizvod Evropske unije prvič večji kot 20000 milijard evrov, je od tega bilo 75 odstotkov že storitev. Na področju storitev implementacije notranjega trga še nimamo. Ker ni implementiran notranji trg na področju storitev je ocena tako Draghija kakor tudi komisije, da neimplementirani notranji trg ima učinek psov do carin in da evropskemu gospodarstvu na leto odnese okrog 2000 milijard evrov. Mi se s slovenskim gospodarstvom o tem zelo intenzivno pogovarjamo vsak ponedeljek, čeprav je na ravni Evropske unije določenih deset smrtnih grehov. Kar se tiče notranjega trga na področju storitev, je pa slovenskemu gospodarstvu pomembno, da pride do uskladitve in enotnih standardov na štirih področjih. To je priznavanje poklicnih kvalifikacij. Potem, da pride do poenotenja razdrobljenih pravil o embalaži. Do tega, da ne bo več dovoljena omejevalna nacionalna zakonodaja na področju storitev. Mimogrede, danes naš pleskar, če gre delati v Italijo, ne more delati, čeprav je notranji trg. In zadnje, kar je pomembno, je tako imenovana enostavna napotitev začasnih delavcev. To je malo širša informacija, ampak se mi zdi potrebno, da vam, da vas informiramo. Zakaj bo se količina zakonov, ki prihajajo v slovenski parlament v naslednjih mesecih hitro povečevala vse s ciljem, da se razbremeni evropsko gospodarstvo. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Helena Rus, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Naša služba na predlog zakona nima pripomb.

Hvala lepa. To je izredno lepo slišati. In sedaj dajem besedo predstavnici Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, državni svetnici, gospe mag. Eleni Zavadlav Ušaj, izvolite besedo.

Hvala, predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem. Pa tudi državnemu sekretarju z ekipo.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 29. seji 28. avgusta, obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, nujni postopek in komisija predlog zakona tudi podpira. Državne svetnice in svetniki so v razpravi izrazili zadovoljstvo tako nad pripravo zakona, ki je potekal v dialogu, kot nad vsebino zakonske spremembe, ki gre v smeri razbremenjevanja gospodarstva, saj prenormiranost močno znižuje konkurenčnost evropskega gospodarstva. Zato takšen zakon z veseljem podpiramo. Predstavniki ministrstva so se zahvalili za zaupanje in najavili, da se pripravlja še nekaj zakonov, ki bodo v zakonodajno proceduro vloženi v naslednjih mesecih. s katerimi se bo prav tako sledilo cilju razbremenitve gospodarstva. Hvala.

Hvala lepa. In sedaj odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasujemo skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? v kolikor ne, sedaj prehajamo na razpravo o členih predloga zakona. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje. S tem zaključujem razpravo o členih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih, o obeh dveh členih skupaj. In sedaj želi kdo obrazložiti svoj glas? V kolikor ne, prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 13 jih je glasovalo za, nič proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da sta člena sprejeta.

S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Glede na to, da Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja. Odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Se strinjate, da sem to jaz? Hvala lepa za zaupanje. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 38. nujno sejo odbora. Vsem želim lep preostanek dne. Nasvidenje.