4. redna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

23. 1. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

No, zdaj pa lahko začnemo. Z dvominutno zamudo – ni huda!

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne morejo udeležiti Boštjan Koražija, namesto Aljaža Kovačiča pa je z nami poslanec Edvard Paulič.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Dnevni red je: Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019-junij 2020 in Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG DEKLARACIJE.

Gradivo z dne 20. 12. je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K obravnavi te točke sem vabil: Vlado, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zunanje zadeve. Kot gradivo k tej točki ste prejeli besedilo predloga deklaracije, ki ga je v Državnem zboru v obravnavo predložila Vlada.

Odbor predlog deklaracije obravnava kot matično delovno telo na podlagi drugega odstavka 154.g člena Poslovnika Državnega zbora. Na današnji seji bomo pozornost namenjali tistim delom predloga deklaracije, za katere obravnavo je odbor vsebinsko oziroma delovno pristojen.

Svoje mnenje k predloženi deklaraciji bo odbor poslal k pristojnemu odboru Državnega zbora za obravnavo teh aktov, to je Odbor za zadeve Evropske unije.

Predstavnico Vlade prosim za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije, to je gospo Alenko Suhadolnik. Generalno direktorico Direktorata za gospodarstvo in javno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Izvolite.

Alenka Suhadolnik

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav z moje strani.

Pred vami je gradivo, ki daje usmeritve za delovanje Slovenije v institucijah EU v naslednjem letu in pol. V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU mora vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poročati državnemu zboru o stanju v Evropski uniji in položaju Slovenije v njej. Državni zbor pa nato na podlagi 110. člena svojega Poslovnika sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Slovenije v evropskih institucijah in prednostnih nalogah v prihodnjem osemnajstmesečnem obdobju. Vlada je pripravila predlog deklaracije že dvanajstih zapored. Temeljni namen je, da s tem gradivom prispevamo k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v institucijah Evropske unije. Poleg izpolnjevanja normativnih določb želi Vlada v pripravljenem gradivu predstaviti dosjeje, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v institucijah in organih unije, predvsem v svetu in navesti usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali. Ob tem želi Vlada seznaniti tudi širšo javnost o odprtih vprašanjih s katerim se srečujeta tako EU kot Slovenija, kot država članica. Gradivo je medresorsko usklajeno, upošteva delovni program komisije za leto 2019 in osemnajstmesečni program 3A predsedujočih držav. V tem trenutku so to Romunija, Finska in Hrvaška, pa tudi rimsko izjavo voditeljev držav članic in institucij EU iz marca predlanskega leta. Če se sprašujete kako to, da vam predstavljamo predlog deklaracije, ki velja od začetka januarja, 23. januarja, naj pojasnim, da je bilo gradivo pripravljeno v najkrajšem možnem času takoj po objavi programa tria predsedstva. Le ta je bil objavljen konec novembra 2018 in Vlada je obravnavala pričujoče gradivo 20. decembra lani. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora je program predsedstva namreč nujna podlaga za slovenske usmeritve v naslednjem osemnajstmesečnem obdobju. Dokument je sestavljen iz predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU za obdobje januar 2019 - junij 2020, kjer so predstavljene ključne politične usmeritve naše države in iz prednostnih nalog za delo v svetu v tem obdobju kjer so podrobneje predstavljene tako horizontalne kot sektorske prednostne naloge po področjih. V tokratnem predlogu deklaracije smo posebej izpostavili naslednja prednostna področja: evropske volitve v letošnjem letu, razprava o prihodnosti EU in posvetovanje z državljani, pogajanja o izstopih Združenega kraljestva iz Evropske unije, priprava večletnega finančnega okvirja po letu 2020, priprave na predsedovanje Slovenije v letu 2021, varnost Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje, socialno razsežnost prihodnje Evropske unije, kar je seveda predvsem predmet vašega odbora in krepitev vloge EU na svetovnem prizorišču. Nekaterim nalogam iz prejšnje deklaracije se bomo posvečali seveda tudi v naslednjem obdobju. Nepričakovani dogodki zadnjega leta pa narekujejo prednostno obravnavo tudi na področjih kjer so nujne prilagoditve EU na spreminjajoče se razmere. Toliko za uvod s strani Ministrstva za zunanje zadeve.

Hvala.

Hvala lepa za vašo predstavitev.

Prosim za besedo še predstavnico iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državno sekretarko Bredo Božnik.

Breda Božnik

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, lepo pozdravljeni!

Hvala kolegom iz Ministrstva za zunanje zadeve, ki so uvodoma podali nekaj osnovnih informacij o sami deklaraciji. naj nadaljujem s predstavitvijo dejavnosti, ki posega v področje delovanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naj poudarim, da bo na področju zaposlovanja socialnih zadev in enakih možnosti Republika Slovenija nadaljevala z dejavnim in konstruktivnim sodelovanjem v zakonodajnih in pa političnih procesih Evropske unije, da bi prispevala h krepitvi dolgoročne usmerjenosti politik s poudarkom na staranju prebivalstva in v tem okviru dejavnosti Slovenije kot socialne države in vključujoče družbe na eni strani ter pripomogla k nadaljnjemu razvoju močne in učinkovite Evropske unije na drugi strani. Naša prizadevanja bodo v prvem delu naslednjega 18-mesečnega obdobja usmerjena v čim uspešnejše in kakovostne odgovore pri odprtih zakonodajnih predlogih.

V drugem delu pa bomo pozorni na vsebino nadaljnjega razvoja socialne razsežnosti Evropske unije, predvsem v okviru evropske ekonomske in monetarne unije ter izvajanje evropskega semestra. Vztrajali bomo, da je pri razvoju ekonomskih in finančnih politik treba upoštevati tudi njihove socialne posledice, hkrati pa upoštevali skupna stališča pri morebitnem zastavljanju skupnih minimalnih socialnih standardov Evropske unije v okviru, ki jih dopušča stanje javnih financ, predvsem v smislu njihove dolgoročne vzdržnosti.

Preden predstavim odprte zakonodajne predloge, naj nekaj besed namenim tudi novim političnim prioritetam po evropskih volitvah. Zavedamo se, da bo nadaljnji razvoj socialne razsežnosti Evropske unije odvisen od nove sestave Evropskega parlamenta, Komisije. Tudi v prihodnje bo Republika Slovenija zagovarjala pomen socialne razsežnosti Evropske unije in podpirala prizadevanja za večjo vlogo ministrov v Svetu oziroma v sestavi Sveta EU za zaposlovanje in socialne zadeve pri poglabljanju evropske monetarne unije. Prav tako bo Republika Slovenija zagovarjala ponovno okrepitev politike enakih možnosti žensk in moških v Evropski uniji v obliki nove strategije za enakost spolov po letu 2019 kot političnega dokumenta na najvišji ravni.

EU je v zadnjem obdobju krepila evropski semester, ki je ključni instrument za spodbujanje postopnega približevanja razvitosti držav članic, tako imenovane konvergence, ki jo EU intenzivno spodbuja. S pomočjo evropskega semestra se namreč omogoča spremljanje izvajanja reformnih procesov v državah članicah, ki so ključni za konvergenco ter zagotavljanje ekonomske in pa finančne stabilnosti. EU se sooča tudi z vse večjo mobilnostjo delovne sile. To zelo pomembno vpliva na delovanje notranjega trga, zato je ključno, da se še naprej ohranja ustrezno ravnotežje na notranjem trgu, in sicer med konkurenčnostjo pri zagotavljanju storitev in varovanjem pravic ter varstva in zdravja pri delu za mobilne delavce. Poleg tega bo na področju socialne politike potrebno pozorno spremljati prizadevanja Evropske unije in nekaterih držav članic, da se ukrepi oziroma okrepi uporaba glasovanja s kvalificirano večino. To bi namreč lahko bistveno vplivalo na izvajanje stebra socialnih pravic pri tistih njegovih delih, kjer doslej ni bilo pričakovati uspešnih dogovorov zaradi potrebnega soglasja v samem Svetu.

Med ključnimi vsebinskimi poudarki je smiselno izpostaviti zlasti zagotavljanje socialne varnosti in pravic iz dela za nove oblike dela ter integrirano obravnavo dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so obenem tudi prejemniki denarne socialne pomoči.

S tem so nekako strnjeno povzete usmeritve na področju, za katerega je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Podrobneje so sicer v besedilu deklaracije predstavljeni tudi dosjeji, ki so v obravnavi na Svetu ali v pogajanjih z Evropskim parlamentom.

Hvala za pozornost.

Hvala za obrazložitev.

Odpiram razpravo. Kdo želi besedo?

Primož Siter prvi se je javil. In potem še Jožef Lenart.

Hvala lepa in dobro jutro! Oziroma – dober dan.

Hvala za predstavitev oziroma poročilo.

Jaz bi izpostavil par stvari samo. Oziroma problematiziral par stvari, no, si dovolil.

Zdaj – zapisano je, da bo Slovenija, citiram, »vztrajala pri razvoju ekonomskih in finančnih politik« in da je treba upoštevati tudi njihove socialne posledice. Zdaj, v enem takem generalnem pogledu ni popolnoma jasno, na kakšen način bo vztrajala pri razvoju ekonomskih in finančnih politik. Je pa malo, tako, jasna ta – in protislovna trditev, no, da se bo po eni strani upoštevalo socialne posledice, se pravi na eni strani, na drugi pa, da se bo minimalne socialne standarde zagotavljalo v okviru nekih dopustnih javnih financ. Torej, ena taka malo protislovja. Je pa še par drugih stvari odprtih med temi sedmimi direktivami, ki so zabeležene. Ena stvar je predlog direktive Evropskega parlamenta in sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji. Kakšno stališče v zvezi z nestalnimi in nevarnim zaposlovanjem v Levici imamo v Levici, mislim, da je jasno in se ne rabim ponavljati. Bi bil pa previden, ker… Sicer smo to direktivo pozdravljali, ker naj bi bil njen cilj bolj varne in predvidljive zaposlitve in izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Ampak bi bil previden, ker varna zaposlitev ni vedno tudi predvidljiva. In popravite me, če se motim, gre v bistvu bolj za birokratizacijo in informatizacijo na prekarnem trgu dela, cilj pa vemo, da bi morala biti odprava prekarnega dela in ne varnih zaposlitev, ker z drugimi besedami lahko to pomeni tudi, da po tem predlogu morajo biti delavci sicer dobro in kvalitetno informirani, ampak o tem na kakšen način bodo izkoriščani, ne pa tudi varno in dostojno zaposleni.

Potem je tukaj še ena stvar, o kateri smo pa že, z gospo sekretarko sva tukaj izmenjala že kar nekaj razprav. ESPG, se pravi uredbo sveta in Evropskega parlamenta o skladu za prilagoditev globalizacij, tudi tam smo že omenili eno vprašanje, če se spomnite, na temo števila delavcev, pri čemer sicer pozdravljamo, samo malo, da ne bom lagal s številkami, smo sicer pozdravili nižanje praga iz 500 na 250 delavcev. Nismo pa čisto prišli do odgovora v kakšnih okoliščinah in kdaj in na kakšen način je lahko ta prag še nižji, glede na to, da Slovenija pa je zaradi svoje majhnosti, gospodarske in geografske, je pa le malo specifičen prostor. Če imate odgovor na to vprašanje bi vas prosil zanj. Hvala lepa.

Hvala za razpravo. Besedo ima Jožef Lenart.

Hvala za besedo, predsednik. Pozdravljeni predstavniki Vlade, spoštovani kolegi poslanci, poslanke.

Jaz imam eno vprašanje vezano na predlog direktive o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, in sicer opažam, da ima Vlada nekatere zadržke okoli v zadnjem času nesprejemanja, bom rekel, polnega predloga, ampak nekako prilagajanja. Morda me bo lahko ustregla gospa Božnik, ker se nanaša na delo, družino in socialne zadeve. In sicer, predlog direktive evropske govori v tej smeri, da bi bil štiri mesečni neprenosljiv starševski dopust, ki bi dejansko padel na oba starša, sedaj nekako obstaja v veljavi, da se to poljubno razdeli. In potem me zanima, če se uvede predlog v polni veljavi, kot pravi direktiva, kakšni bi bili učinki? Nekako, bi rekel, razmišljam v tej smeri, da bi se dalo doseči boljše pogoje za mlade mamice oziroma bodoče mamice, boljši pogoji za ustvarjanje družine in vsekakor potem tudi odločanje mladega para za otroke. Hvala lepa.

Hvala za razpravo.

Besedo ima Nina Maurovič.

Hvala lepa za besedo. Tudi sama bi se želela malo navezati na razpravo kolega Siterja, pa malo še razširiti vprašanje, in sicer malo sem zaskrbljena prav v tej direktivi, o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji. Ta direktiva govori o nestandardnih oblikah zaposlitve. Moj pomislek je sledeč, razumem, da se želi opolnomočiti delavca, ga informirati o njegovih delovnih pogojih, pa novih minimalnih standardih, pa hkrati delodajalcem omogočiti bolj vzdržno konkurenco za to, da so razlike v posameznih državah čim manjše, ampak to v nekih kulturnih kultiviranih gospodarstvih verjetno bo padlo na plodna tla, verjetno v eni Nemčiji si predstavljam, da delodajalcem že samim po sebi ne pade na pamet tako brutalno kršiti delovno zakonodajo. Mislim pa, da Slovenija je pa v tem smislu še vedno po mentaliteti rahlo balkanska – brez zamere, vendar pri nas delodajalci radi delajo po sistemu znajdi se.

Zanima me impliciranje te direktive v Sloveniji – kaj bo to pomenilo. Bojim se, da ta direktiva v očeh nekaterih ne opolnomoči delavca, ampak pravzaprav daje neko legitimiteto delodajalcu, da še bolj uporablja nestandardne oblike zaposlitve.

Zadnjič sem na televiziji na hitro ujela enega francoskega politika – žal mi je, ker si nisem pogledala točno kdo je to izjavil. Izjava je bila pa srhljiva, ker je dejal, da na koncu bomo vsi prekarci in se tega res bojim, da bo šlo v to smer in takšna direktiva je lahko zelo dvorezen meč.

Hvala lepa.