Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 34. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 34. seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 12. septembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. 80 poslank in poslancev navzočih, 60 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 60.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 34. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 30 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri pa odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja - prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; doktorica Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve; Doktor Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, ki bo odsoten od 13.30. do 16. ure; Klemen Boštjančič, minister za finance; magister Borut Sajovic, minister za obrambo; doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; ter Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade doktor Robert Golob, poslanska vprašanja pa mu bodo postavili: Franc Breznik iz Poslanske skupine SDS, Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, doktor Anže Logar iz Poslanske skupine Nepovezanih poslancev in Jani Prednik iz Poslanske skupine SD.

In sedaj dajem besedo kolegu Francu Brezniku. Kolega, izvolite, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, gospa predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade. Čestitam vam za nov mandat na čelu vaše stranke. Citiral bom izjavo z vašega kongresa, da ste ponosni na prehojeno pot in da ste vse sanjale, vse sanje, ki ste si jih zastavili v tem mandatu, tudi dosegli. Kako vidimo vaše sanje in cilje, ki ste jih dosegli, pa bom nakazal nekaj grafov, nekaj statistike, ki bo sedaj predstavljena v naslednjih 2 minutah. Začeli ste s tako zvano resetom zakonodajnih rešitev zadnje Janševe vlade, torej Govorili ste o čiščenju janšistov in z obremenitvijo povprečne plače v Republiki Sloveniji. Potem ste nadaljevali z davkom dviga davka na kapital na 25 procentov, kasneje ste posegli na normirance, kjer ste prag znižali na 60000 evrov. Zastavili si, da boste svoje menedžeriranje peljali preko 20 ministrstev in med drugim ste dali tudi izjave, da podjetja naj lahko tudi optimizirajo svoje davke na Hrvaškem ali morebiti tudi v Srbiji. Kasneje ste implementirali, lahko bi rekel, zelo ponesrečeno tudi Zakon o čezmejnem opravljanju storitev agencijskih delavcev in tako naprej. V letu 2023 so zadeve videli nekako v svetovne korporacije, nekako takole. Švicarski inštitut IMD in nam je že naslednje leto podal, da je Slovenija padla na lestvici svetovne konkurenčnosti, isto je ponovil leta 2024, kot najbolj porazne sta zlasti vladna in poslovna učinkovitost. Predvsem so ugotavljali koordinacijo 20 ministrstev. Prav ta isti inštitut je v letošnjem letu pred tremi tedni ugotovil, da Slovenija izgublja temelje konkurenčnosti. Konkurenčnost Slovenije je v zadnjih letih peša na skoraj vseh pomembnih področjih, še zlasti pa je zastoj opazen na tistih, s katerimi je Slovenija sicer se je več let ponašala. Nato se je nadaljevalo. Slovenija med državami z največjim padcem industrijske proizvodnje, torej z odhodom ne samo multinacionalk, ampak številnih slovenskih podjetij na Hrvaškem, ki je med tem časom naredila veliko davčno reformo dveh dohodninskih razredov in uvedla tako imenovano socialno kapico. Na to so opozorili predstavniki Slovenske demokratske stranke tudi na 57. sejmu MOS. Potem veliki naslovi odhoda velikih tehnoloških velikanov, ki zapuščajo Slovenijo. Vsi ti, kar govorim, lahko bi rekel, so predstavniki levih medijev. Potem zaposleni smo bili v obdobju zadnjih treh let prikrajšani za 2000 evrov. Uradna inflacija v Sloveniji v tem trenutku znaša pod vašo vlado 20 procentov, se povečuje. Kilogram kruha danes stane 3 evre, kmet dobi za to 20 centov. Ker ne razumemo več tudi vaših fiskalnih zadev, več kot milijarda v proračunska luknja, padec gospodarske rasti Slovenije iz 2,1, nič cela odstotno točko vas sprašujem:

Kateri ukrepi so tisti, s katerimi boste dvignili torej gospodarsko rast in morebitno blaginjo Slovencev in Slovenk? Najlepša hvala za vaše odgovore.

PODPREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Predsednik Vlade, doktor Robert Golob, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa. Bom začel tam, kjer so podatki nesporni in niso stvar posameznih poročil, ampak uradnih statističnih podatkov Eurostata, Evropskega urada za statistiko. Eurostat ugotavlja tri stvari, ki so pozitivne za Slovenijo, ugotavlja, da so Slovenci na drugem mestu po zadovoljnosti z življenjem. To ni moja ugotovitev. Uradni podatek Eurostata. Ugotavlja, da smo Slovenci na drugem mestu po socialni neprikrajšanosti, se pravi, vse ostale države razen ene imajo višjo stopnjo socialne prikrajšanosti kot Slovenija. In ta isti, ti isti podatki ugotavljajo, da je v resnici Slovenija med desetimi najbolj varnimi državami na svetu in tistimi državami, kjer se splača živeti potem, ko odideš v pokoj. To so uradni podatki o kvaliteti in kakovosti življenja. Tudi iz vašega vprašanja je bilo najprej vidno, da boste spraševali o tem. Danes ste začeli govoriti o popolnoma nekih drugih stvareh, ki s kvaliteto življenja neposredno nimajo prav dosti.

Druga stvar, gospodarska rast. Res je, v prvem četrtletju, tega nihče ne skriva, je imela Slovenija upad gospodarske rasti, trajal je samo eno četrtletje. V drugem četrtletju, uradni podatki Eurostata, Slovenija je ob sicer zmerni rasti na četrtem mestu na četrtem med vsemi članicami Evropske unije in bistveno višje od evropskega povprečja v drugem četrtletju. Zakaj je bilo drugo četrtletje za celo Evropo slabo, ker je bilo slabo zaradi trgovinskih vojn. Kdo je začel trgovinske vojne z Evropo? Naša zaveznica in največja ekonomska velesila Združene države Amerike. In ravno zato, zaradi negotovosti, ki so jo sprožile Združene države Amerike pod sedanjo administracijo, je prišlo do zastoja v celi Evropi. Slovenija tukaj ni izjema. Slovenija je odprta država, v veliki meri se zanašamo na to, da svojo blaginjo gradimo na izvozu tako blaga kot storitev. In prišlo je do manjšega zastoja. Poudarjam, že v drugem četrtletju so podatki bistveno bolj obetavni v Sloveniji kot marsikje drugje, še posebej pa pri tistih članicah, po katerih se tako radi zgledujemo. Namenoma ne bom šel na to, kaj bi se dalo, če bi se dalo, bom pa povedal, da uravnoteženost gospodarskega razvoja pomeni štiri stvari naenkrat, ne eno samo. Začne se pri zaposlenosti. Koliko ljudi ima delo? Slovenija je v mandatu te Vlade ves čas med evropskimi rekorderkami po številu, po številu zaposlenih in po številu, po majhnem številu brezposelnih. Rekorderji smo ves čas, ker skrbimo za to, da imajo ljudje delo. Slovenija istočasno vsako leto sproti zmanjšuje javni dolg. Zmanjšuje javni dolg. Prejšnja vlada ga ni nikoli zmanjšala, niti eno leto. Mi ga konstantno znižujemo in kot rezultat tega je, da imamo ne s strani enega poročila, ampak s strani največjih bonitetnih agencij širom sveta, kaj? Prvič, izboljšanje obete, prvič ta Vlada dobi izboljšane obete. In kaj pomenijo izboljšani obeti bonitetnih agencij? Nižjo, nižje stroške zadolževanja. Ne samo, da nam dolg pada, tudi za obresti plačujemo manj zaradi dobrih politik, fiskalnih politik te Vlade. O tem govori cel svet, cel svet brez izjeme govorijo, ko pridejo na obisk v Slovenijo. Jutri bodo spet na obisku v Sloveniji. Vam predlagam, da se udeležite teh zasedanj, ko bo evropski finančni vrh v Sloveniji in se prepričate neposredno. In potem bo mogoče lažje razumeti, zakaj imamo zmerno rast, zakaj imamo zmerno inflacijo, pa čeprav je ta problem v tem trenutku, in imamo padajoči javni dolg. To je tisto, kar jaz imenujem uravnotežen razvoj celotne družbe in nadaljevali bomo še naprej s tem.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Moram priznati, da tega nisem nikjer zasledil. Bom pa, če ne verjamete meni, nekako prvič prebral pismo v magazinu slovenskih podjetnikov vašega intimnega prijatelja, ki je bil tudi na vaši poroki, za kar vam čestitam, gospoda Jože Pečečnika. Kako vaš intimen prijatelj vidi trenutno stanje? Zapis izpred tri dni. Dovolite. "Če bi se izrazil po medicinsko, bi lahko rekel, da ima Slovenija raka, ki smo ga podjetniki diagnosticirali in pravočasno odkrili. Vlada pa se za ne zmeni, saj ko bo pacient umrl, njih ne bo več na oblasti. Dejanja kažejo, da smo postali pasivni opazovalci, otopeli in brez pravega zanimanja za prihodnost. Zakaj, kaj se je zgodilo? Zakaj podjetniki panično prenašajo podjetja v druge države, kjer iščejo večjo stabilnost in varnost ter predvidljivo okolje? Kakšna je to popotnica za sanje, če vsakega pol leta dobiš nov davek, pa čeprav si že zdaj popolnoma nekonkurenčen na področju plač. Kako naj podjetnik sploh načrtuje rast in dela dolgoročne načrte, če ne ve, kaj ga čaka? Markovič," - govori o svoji poti -, "in nato Drnovšek, pa kasneje Janša so nam dali zagon in sanje, da smo ustvarjali. Vsa Slovenija je začela cveteti in ustvaril sem podjetje, ki je delovalo v 113 državah in v prodaji bi bilo vredno skoraj pol milijarde ameriških dolarjev". Potem vaš kolega nadaljuje: "Ali bomo pustili, da umremo zaradi raka ali bomo stvari reševali bolj konkretno kot podjetniki, saj naše prošnje, predloge in sestanke, obljube Vlade ne dajo prav nobenega upanja?". Na koncu ta zapis konča: "Je glas zdravega razuma in preproste kmečke pameti vseh nas utišan na račun vladnega populizma. Vsak, ki kaj ustvarja in sanja, dobi po glavi. Edini cilj politikantov je čim večja odvisnost od države - če si odvisen, potem si samostojen. Kaj niso to Butale? Še malo bomo spet nosili pionirske kapice, vsi enake zelene, na katerih bo pisalo I Feel Slovenija". To so mnenja vašega intimnega družinskega prijatelja. Kaj menite na te njegove ugotovitve glede vašega vladnega delovanja?

Najlepša hvala, spoštovani predsednik Vlade.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Izvolite, predsednik, imate ... / govorita hkrati/

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Jaz ne vem, če prav razumete, kaj pomeni intimno, ampak okej.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Imate besedo za odgovor ... / nemir v dvorani/

nadaljevanje DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Mogoče si preberite SSKJ.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Oprostite, prosim za

Oprostite, prosim za red in vas predsednik Vlade prosim za odgovor, izvolite.

Nadaljevanje DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade RS): Vi navajate pismo ene osebe, s katero se jaz dobro razumem, imam dosti kritičnih pogovorov, priznavam mu neverjeten dar izražanja, ampak to pa ne pomeni, da je vsako pismo kateregakoli posameznika nad uradnimi statističnimi podatki mednarodnih inštitucij. Pač ne more biti. Razumem, da je to njegov pogled. Govorimo o enemu najbogatejših Slovencev, ki si je pošteno prislužil svoje premoženje in prav je tako, ampak veste kaj, mi nismo Vlada najpremožnejših Slovencev, ne, pač nismo. Mi smo Vlada vseh Slovenk in Slovencev in naša naloga je, da poskrbimo za socialno blaginjo vsakega državljana. Na nas je, da poskrbimo za tiste državljane, ki sami mogoče ne morejo poskrbeti zase. Ne pa, da primarno skrbimo za to, kaj si misli o tem, o davkih, eden med najbogatejšimi Slovenci. Ki je mimogrede svoje bogastvo ustvaril v tujini in zato še enkrat, mu dam priznanje, in ga nikoli ni ustvarjal v resnici v Sloveniji. In same pohvale za to.

Pa bom šel raje na podatke. In to je pravi odgovor. V času te vlade so plače in pokojnine ne glede na inflacijo, ki je ni zgenerirala ta vlada, realno rasle, ves čas realno rastejo, rastejo v letu 2023, rastejo v letu 2024 in rastejo v letu 2025. In tudi obeti za naprej so, da bodo in pokojnine in plače rastle hitreje od inflacije. In to je tisto, k čemur smo mi zavezani. Jaz verjamem, da marsikdo od direktorjev, tudi lastnikov, ne razume osnovnega dejstva, da so največji kapital vsakega podjetja vedno zaposleni, vedno in da s tem, ko zaposlenim raste realno standard, ker mu rastejo plače, so bolj motivirani, bolj produktivni in zato ima tudi on več od njih. In veste kaj, poglejte uradno statistiko dobičkov v slovenskem gospodarstvu, dobički so rekordni, zadnja tri leta še nikoli tako visoki kot zadnja tri leta, pa kljub / znak za konec razprave/ temu poslušamo jamranja še in še, ker nekaterim pač nikoli ni dovolj.

In da zaključim. Ker so zaposleni tako v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju največje bogastvo in največji kapital, vam že zdaj povem, da božičnica bo, za vse, obvezna, da ne bomo imeli glede tega kakršnihkoli nesporazumov.Prišel bo predlog v Državni zbor in jaz verjamem, da boste takrat lahko pokazali do koga vam je, / znak za konec razprave/ ali do ljudi ali do redkih posameznih premožnih Slovencev.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): No, jaz moram priznati, da tisti, ki piše knjigo o lažeh predsednika vlade, da bo moral še nekako dopolniti / nerazumljivo/ novo izdajanje.

Spoštovani predsednik Vlade, ko govorite o božičnici, povejte vsem zaposlenim, zaposleni smo bili v obdobju zadnjih treh let prikrajšani za 2 tisoč 100 evrov, boste jim vi dali iz slovenskega proračuna 2 tisoč 100 evrov, kar ste jim vzeli? Prva zadeva. Naslednja zadeva, Statistični urad Republike Slovenije. Povprečna neto plača se je julija na mesečni ravni znižala za 2,6 odstotka, znašala tisoč 577 evrov. Dobro jutro. Hrvaška nas je prav v tem trenutku prehitela, še vedno z manjšim bruto družbenim produktom v Republiki torej, glede na naše države. Naslednja zadeva, pod vašo vlado, še en velik dosežek. Pokojnine so realno padle ob 19,9 procentni inflaciji, ob tem da se inflacija povišuje na 3 procente, boste presegli 20 procentno inflacijo v tem obdobju. Pokojnine so se zvišale za približno 12,4 odstotka, draginja je večja, ene hrane se povečujejo in zelo zanimivo, 60 procentov upokojencev živi pod pragom izračunane revščine Statističnega urada leta 2022. Pod grdo fašistično vlado pa je bilo teh upokojencev samo 16 procentov. Samo toliko, da boste vedeli. To pa je uradna statistika Statističnega urada Republike Slovenije. To pomeni, trije odgovori, tri nove laži, predsednik Vlade.

In še nekaj za konec. Jaz mislim, da moramo opraviti razpravo o stanju v slovenskem javnofinančnem primanjkljaju, ker ne jaz, ne ugledni slovenski ekonomisti, ki se javljajo, ne Fiskalni svet, ne analitiki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, nezanimivo, celo analitiki, ki so analizirali slovensko poslovno poslovno okolje avstrijske gospodarske zbornice, ki je bilo predstavljeno na otvoritvi Mosa ugotavljajo grozovito poslabšanje slovenskega poslovnega okolja, velik davčni primež. In še nekaj, še četrta laž, ki ste jo danes povedali o naši brezposelnosti. Slovenija je izgubila 5000 delovnih mest v gospodarstvu, v tistih, ki plačujejo, ki se borijo na svetovnih trgih in zaposlila več kot 5000 ljudi v javnem sektorju. In to tistih, ki danes delajo od doma, ki gojijo celo, se gredo kmetije na Krasu, so pa direktorji direktoratov na ministrstvu za dolgotrajno oskrbo, ki bi morali reševati trenutne največje probleme. In vsem tem ste dvignili plače, kot ste nekoč govorili, da Janševa vlada dela neselektivno, čeprav so bili tisti izdatki za pomoč podjetjem v času korona krize enkratni, ste vi dolgotrajno, lahko bi rekel, obremenili slovenski proračun in s tem naredili veliko fiskalno, lahko bi rekel, veliko razliko v slovenskem proračunu. In seveda s svojimi ukrepi, ki ste jih peljali tri leta, popolnoma uničili gospodarsko rast in bližamo se blizu recesije. Torej, ne jaz, ne ugledni ekonomisti, ne analitiki ne razumemo in ne vidimo te luči na koncu tunela. Vidimo pa konec, zasuk v ostro levo in postali bomo evropska Venezuela, zato rabimo razpravo v Državnem zboru. Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo kolegu poslancu Janezu Ciglerju Kralju. Kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa. Predsednica, predsednik Vlade, ministri, kolegice in kolegi. Predsednik Vlade, v začetku tega mandata ste oblikovali 20 ministrstev, med njimi tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Nekateri so ga že takrat poimenovali kot ministrstvo za prodajanje megle. Alan Ford pa je vizionarsko že pred desetletji napovedal to ministrstvo z uradom za iztraživanje Ruda, gubljenje vremena, da prevedem v slovenščino, iskanje rude in potrato časa. Napovedi in obljube glede uvedbe dolgotrajne oskrbe in gradnje stanovanj so bile ogromne. Vsem, ki poznajo obe področji, je bilo jasno, da tudi žal nerealne. Danes smo v stanju, ko na tem ministrstvu žal med letom delajo od doma, med dopustom pa si izplačujejo bogate dodatke za povečan obseg dela. Dela, opravljenega pa ni čisto nič. Z dolgotrajno oskrbo. Spoštovani predsednik Vlade in minister Maljevac, ste zamočili? Zavlekli ste uvedbo za celo leto. Oskrbovalec družinskega člana bi moral začeti veljati 1. januarja 2024, a ker ni bilo informacijskega sistema, nam je ta zgodba znana, so bile prve odločbe o novih oskrbovancih izdane šele sredi maja. S 1. julijem letos ste začeli pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo, medtem ko o dolgotrajni oskrbi na domu ni ne duha ne sluha. Začeti pa bi morala isti dan, 1. julija letos, ko ste začeli pobirati prispevek. Zdaj smo proti koncu septembra, nimamo informacijskega sistema, nimamo storitve, nimamo niti ene izdane odločbe. Napoved, vaša napoved, da se bodo vloge začele obravnavati in izdajati ročno, se zdi leta 2025, milo rečeno, najmanj neresna. Medtem ko Albanija v javno upravo uvaja umetno inteligenco, bi vi pri nas odločbe za dolgotrajno oskrbo na domu izdajali ročno. Pričakujemo lahko na tisoče vlog zaostanka, pa čeprav večji del sistema dolgotrajne oskrbe sploh še ni v veljavi, začel bo veljati 1. decembra letos z dolgotrajno oskrbo v instituciji. In takrat, predsednik vlade, bo velika težava, že zdaj je težava, takrat bo pa ogromna težava. Ob vseh teh zaostankih bo treba prevesti 20000 sedanjih upravičencev, ki bivajo v domovih, na nov sistem dolgotrajne oskrbe. Če se to ne bo zgodilo pravočasno, za to ste vi in minister Maljevac odgovorni, bodo morali ljudje za oskrbo v domu plačevati več, bistveno več kot sedaj. Kdo bo prevzel to tveganje nase?

Predsednik Vlade, dve vprašanji. Kaj lahko ob tem fiasku, polomu sploh še poveste v bran ministru za solidarno prihodnost Maljevcu? In, kdaj bodo ljudje dobili storitve dolgotrajne oskrbe, za katere že plačujejo? Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovani predsednik Vlade, doktor Robert Golob, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala. Jaz se opravičujem vnaprej, če ne bom odgovoril na vse, zaradi tega, ker to je stvar interpelacije, ker bo minister najprej sam pojasnil, pa bom šel rajši direktno na dolgotrajno oskrbo, ker se mi zdi to zelo pomembna stvar. Dolgotrajna oskrba je eden najbolj kompleksnih projektov v zgodovini naše države. Verjetno tudi zaradi tega ni bila vpeljana še prej. Pač ni bila. Verjetno tudi zaradi tega nihče ni zagotovil sredstev zanjo, še do zdaj, mi smo jih. Ta sredstva se zbirajo na posebnem računu v zdravstveni blagajni, ne na ministrstvu, ne na Vladi, ampak na zdravstveni blagajni, tam kjer vsi ostali prispevki za zdravstveno oskrbo Slovenije. Račun je poseben, sredstva so namenska in niti evro ne bo porabljen za nič drugega kot za dolgotrajno oskrbo. Kaj pa je dolgotrajna oskrba? To, kar je bivši minister povedal, glavna stvar dolgotrajne oskrbe. nekatere storitve se že izvajajo, e-oskrba se že izvaja, glavna stvar dolgotrajne oskrbe je, kako bomo zagotovili vsem tistim, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, ki so v domovih za ostarele ali pa doma in ki so danes odvisni od svojih družin. Danes dom, nič se ne bo povišala cena, jaz ne vem od kje vam ta podatek. Danes domovi, še posebej privatni, računajo med 1500 do 1700 na oskrbovanca, ki potrebuje zdravstveno pomoč. Po novem, po zakonu, ki ga je sprejela ta vlada in ki bo začel veljati s 1. decembrom, bo za standardno oskrbo v dvoposteljni sobi postavljena kapica. Kapica, ki je enaka minimalni pokojnini za polno življenj.., polno delovno dobo. Na ta način bomo prvič dosegli, da bo vsak upokojen, ki je od delal 40 let pokojninske dobe, s svojo lastno pokojnino pokril plačilo v domu za ostarele. Cilj je bil na videz nemogoč, ko smo ga zastavili, nihče ni verjel, da bo to sploh možno. Danes smo na tem, da s 1. decembrom to zaživi. Če bi imeli iskren namen, da pomagate ostarelim, ki so v domovih, pa tudi njihovim svojcem, bi počakali vsaj na 15. december, 15. december in mogoče takrat začeli govoriti kaj vse ni narejeno, ne pa da strašite ljudi dva meseca pred uradnim rokom, ki ga poznamo že, odkar je bil zakon potrjen. Že par let, že par let vemo, da se bo s 1. decembrom za vse oskrbovance domov za ostarele bistveno izboljšala situacija, ker bodo bistveno manj plačevali za oskrbo v primerjavi z današnjim dnem. In moj odgovor je samo eden: Ja, strinjam se, da moramo zelo paziti, da se bo to dejansko zgodilo, da In minister Maljevac je seveda za to odgovoren, da se bo to tudi zgodilo s 1. decembrom, ampak danes še ni 1. december in danes je še vse po časovnici. Po zagotovilih ministra na tem, da bo to tudi zaživelo. In jaz verjamem, da bomo to tudi uspeli zagotoviti. Gre pa za tako kompleksen sistem, ker je toliko ljudi, da se bodo vedno dogajale tudi napake v postopku implementacije vedno jaz prihajam iz gospodarstva, proces implementacije je vedno tako: začneš, potem pa popravljaš in jih odpravljaš. In zdaj v tem trenutku smo natančno v tem procesu. Časa ni več dosti, do konca leta mora proces delovati. Jaz sem prepričan, da bosta minister in njegova ekipa to zagotovila. In v kolikor ne bosta, bosta pač morala za to nositi politično odgovornost. To je vse kar imam k temu za povedati. Pa sem prepričan, še enkrat, da gre za tako pomemben projekt, ki je vladni in ne samo enega ministrstva. In veste zakaj, zato, ker si naši starši in naši dedki in babice to zaslužijo, da jim omogočimo, da ohranijo dostojanstvo tudi takrat, ko jih zdravje izda, in ne, da so takrat prepuščeni na milost in nemilost ali bodo družinski člani našli sredstva, da jim bodo zagotovili v domovih zdravstveno oskrbo. Ta del bomo prevzeli nase, ta del smo mi kot družba dolžni prevzeti nase. Ja, in prvič prevzemamo in druge evropske države to že imajo, mi pač to počnemo pod to vlado kot še tisoč drugih stvari. Pod to vlado in pod nobeno drugo.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala, spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Predsednik Vlade, res niste odgovorili skoraj na nič, razen zelo dobro sem vas slišal, da ste rekli o prevzemu odgovornosti ministra. Če ne bodo zadeve 15. decembra izpolnjene. 15. december je prepozno. Predsednik vlade že na dveh od treh korakov uvajanja dolgotrajne oskrbe je Maljevac padel, pogrnil. Če dveh od treh ne narediš oziroma če že dveh, če že dva tako slabo uvajaš, tvegaš, da boš na tretjem popolnoma pogrnil. In tu ne gre za, ne vem, neke stvari v skladišču, za računalnike v skladišču pa za nakup Litijske, ampak gre za več 10 tisoč starejših oseb, naših babic in dedkov, ja, ki si zaslužijo najboljše, ne pa takšno igračkanje. Predsednik Vlade, slabo so vas brifirali. Že prejšnji Zakon o dolgotrajni oskrbi je imel temeljni namen, da ljudje čim dlje ostanejo doma in da plačujejo samo penzionsko storitev, ostalo pa solidarno prispeva proračun Republike Slovenije, dokler ne bi postopoma vzporedno uvedli enega pravičnega in dobrega, učinkovitega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Ne pa tako kot vi, ki ste izpostavili vse te uboge starejše in šibke negotovosti. Dobili ste tudi poziv Obrtne zbornice Slovenije, zelo dobro smo ga slišali vsi, tudi nekateri vaši ministri, ki so bili prejšnji teden na mednarodnem obrtnem sejmu, poziv k odstavitvi ali odstopu ministra za solidarno prihodnost. In to ni politikantstvo. To so obrtniki in podjetniki, to so ljudje, ki ustvarjajo, ki s svojimi zaposlenimi živijo, ki se vsak dan, iz dneva v dan prebijajo. In zdaj vedo, da s trdo zasluženim denarjem morajo plačevati nekaj, kar ne obstaja. Te storitve ni, predsednik Vade. In to je igranje z denarjem drugih, ki ga leve vlade zelo dobro obvladate. Predsednik Vlade, skupaj z obrtno zbornico in z vsemi na mednarodnem obrtnem sejmu vas sprašujem: kdaj boste odstavili ministra Maljevca, ki je odgovoren za katastrofo?

PREDESDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Vsak resen gospodar bo odgovoril, da tistega, ki je odgovoren, da s 1. decembrom izpelje eno najpomembnejših sprememb v zgodovini Slovenije, ne odstavljaš en mesec prej, ampak mora najprej stvari izpeljati. Jaz sem prepričan, da jih bo s 1. decembrom izpeljal, pa ne zaradi sebe, ne zaradi njega, izpeljati jih mora zaradi ljudi, naših ljudi v domovih za ostarele. Za to jih mora izpeljati.

In politikantstvo je vse, kar se dogaja pred 1. decembrom. Ta datum ni nič novega, ta datum je ves čas na časovnici in to je najpomembnejši datum pri uvajanju dolgotrajne oskrbe. Ne, ni popravnega izpita, to mi je popolnoma jasno, za ministrstvo in to se ministrstvo tudi zaveda. In sem prepričan, da bo stvari tudi izpeljalo, ker je prav, da jih izpelje in ker jih moramo izpeljati. Kar se pa vseh ostalih tiče, bom ponovil, jaz razumem, da marsikdo vidi samo sebe, vedno samo sebe in svoj lastni interes. Jaz pa verjamem, da je to, da poskrbimo za starejšo generacijo, nekaj, kar moramo narediti ne glede na svoj trenutni privatni interes. Moramo. Lahko to vzamete kot zavarovalno polico tudi za lastno starost, ko bo ta sistem deloval. Vsi bomo prej ali slej dočakali starost, prav vsi. Tisti, ki bomo imeli srečo, ne bomo rabili zdravstvene oskrbe do smrti, tisti, ki je ne bomo imeli, tretjina je takih, bo potrebovala zdravstveno oskrbo. In takrat si bomo vsi zapomnili ali smo hoteli imeti zavarovanje, ali hočemo, da naš zdravstveni sistem poskrbi za nas, ali pa bomo prepuščeni ali bodo naši otroci imeli dovolj denarja, da bodo lahko plačevali zdravstveno oskrbo za nas. To je danes stanje. Pa jaz imam konkretne primere z imeni in priimki, koliko morajo danes otroci plačevati za svoje onemogle starše. 1700 evrov na mesec v privatnih domovih. Pa koliko ljudi si lahko privošči plačevati 1700 evrov neto za oskrbo v privatnem domu? / oglašanje iz dvorane/ Koncesionarjih vaših, v redu. Koliko ljudi? Malo. Tudi te, ki danes plačujejo enormne oskrbnine, bodo v bodoče lahko plačevali manj. Ker je prav, da se to pokrije iz pokojnine, iz zasluženega dela in ne od miloščine otrok ali svojcev. Zato je dolgotrajna oskrba, zato je tako pomembna in zato verjamem, da vas tudi mogoče boli, če se bo uresničila. Jaz vam povem, da se bo. Jaz sem v to prepričan.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala. Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSI): Hvala lepa, predsednica. v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, spoštovane poslanke in poslanci, da opravimo splošno razpravo o tem odgovoru. Očitno je, da predsednik Vlade ni bil zbrifiran, niti o tem, kaj pomeni zasebnik s koncesijo v javni mreži dolgotrajne oskrbe. Očitno je, da meša zasebno in javno. Zasebnik s koncesijo dom starejših opravlja javno storitev dolgotrajne oskrbe in polovico jih je, predsednik Vlade, v naši državi in zelo pomemben del javne mreže oskrbe starejših so. To je potrebno povedati, za to, da nehamo zamegljevati s hujskaštvom proti vsemu zasebnemu, ki sodeluje v javni mreži v Republiki Sloveniji. Očitno je tudi predsednik vlade, da če Gibanje svobode dovolj stisneš, popustite in začnete spoznavati napake. Tako se je zgodilo pri Romih, tako se je zgodilo pri helikopterjih, tako se je zgodilo pri normirancih, pri kmetijstvu vidimo, kako slabo se opravlja bolezen modrikastega jezika, ta epidemija. In sedaj upam, da bo ta pritisk, ki ga v Novi Sloveniji in v opoziciji vršimo na ministra Maljevca in tudi na vas, obrodil sadove. Ampak še enkrat, 15. december je prepozno. Takrat bodo ljudje že oškodovani in bodo že v situaciji, ko bo stiska velika, prepozno.

Opraviti moramo tudi razpravo o vašem odgovoru, zaradi tega, ker očitno Ministrstvo za solidarno prihodnost ni opravilo svoje naloge v nobenem delu, ne v dolgotrajni oskrbi, ne pri gradnji stanovanj. Sam sem bil prisoten na predvolilnem soočenju, predsednik Vlade, ko sta s kolegom Mescem licitirala o tem, koliko 10000, 20000 ali 30000 stanovanj boste zgradili. A veste kaj? Podobno kot pri dolgotrajni oskrbi na domu. Niti enega še ni, pa smo septembra 2025. Seveda od vseh napovedanih ni zgrajenega niti enega. Se pa radi slikate, tako kot v Novem mestu, pa režete trakove in tako naprej. Ampak ti projekti so bili pripravljeni že veliko prej.

Oktobra 2023, ste javno napovedali zmanjšanje ministrstev in to bi bila dobra poteza, ker ste rekli, da je to izguba časa in cokla, če je ministrstev več kot 12. Pozneje ste govorili še celo o sedem, ampak tega niste naredili. Ker morda, če bi to naredili, bi pa lahko dolgotrajna oskrba zdaj bila uvajana.

Urad za iskanje rude in potrato časa so vprašali, kako vam kaj gre delo. In veste, kaj je bil odgovor? Iskanje rude bolj slabo, zato pa potrata časa zelo dobro.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro. Hvala. Postopkovno? Ne, se opravičujem ne, okej, dobro.../oglašanje iz klopi/

To se pravi, o vašem predlogu ne, jaz sem slišala, kolega poslanec je dal predlog, da se razpravlja, to se pravi, o vašem predlogu bomo bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo poslancu doktorju Anžetu Logarju. Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala predsednica parlamenta. Spoštovani predsednik Vlade, doktor Robert Golob. Vaša vlada se sooča s številnimi očitki o pomanjkanju integritete in sumih korupcije. Še posebej je to značilno za vaše najtesnejše sodelavce. Samo spomnimo, Damir Črnčec, ki ste ga pred slabim letom poslali na SDH, da pripravi vse potrebno za oblikovanje orožarskega holdinga, je vzela v precep KPK, ki je ob ugotovitvah zapisala, da je zaznala korupcijska tveganja glede sistemizacije novega delovnega mesta neobičajno hitro, celo med dopusti, glede postopka zaposlitve, neenako obravnavo kandidatov in načina sklenitve pogodbe. Po KPK tudi vi niste brez greha. Po poročanju medijev zoper vas vodi postopek, ker naj bi s političnimi pritiski kršili Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ter ste pri svojih ravnanjih prestopili mejo dopustnega. Ali pa vaš minister za notranje zadeve. Po poročanju medijev, KPK, vodi postopek, ker naj bi s političnimi pritiski in zaradi kršitve zakona o javnih naročilih ter vplivanju na postopek tudi vplival na odločitev, zato je pripravila zahtevo na revizijsko komisijo. In kot ste že v uvodnem odgovoru omenjali Eurostat, ni čudno, da zaradi podobnih dejanj v zadnji raziskavi, ki jo je objavil Eurostat, Slovenija po zaupanju v vlado najvišje kotira, ampak v negativnem smislu, 76 odstotkov ljudi ne zaupa v vašo vlado in ob rekordnem nezaupanju v Vlado, ko ste v takšnih razmerah ob vaši zavezi na vrhu Nata dali zahtevo oziroma obljubo rekordno visokih izdatkih za obrambo, v bistvu s tem vzpostavljate orožarski holding, ki še dodatno krepi nezaupanje javnosti v delovanje vlade, oblikuje pa ga prej omenjeni vaš najtesnejši sodelavec. In sicer po modelu držav kot so Rusija, Indija, Savdska Arabija, Turčija in, ja, Madžarska. Zato vprašanje, zakaj tako hitite z oblikovanjem državnega holdinga in zakaj oblikujete državni holding tako v nasprotju z razvitimi državami, kjer so se odločili za oblikovanje tega telesa znotraj vladnih struktur, znotraj Ministrstva za obrambo, kar zagotavlja tudi ustrezen nadzor nad porabo javnih sredstev.

PODPREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Najprej naj povem, da je res, res je to, da ima KPK, da je KPK izjemno aktivna v času te Vlade, še posebej na postopkih integritete. Res je tudi to, da v naši stranki ni nobenih obsojenih kriminalcev, za razliko od ostalih strank, ampak o tem boste sami razmislili, kdo si zasluži biti član vaše stranke. Vam ne bom jaz solil pameti. Ker je bilo vprašanje tudi napovedano v zvezi z investicijami v varnost, se bom pa raje kot s temi pamfleti, ste jih navajali, osredotočil na investicije v varnost in kakšna je vloga SDH, ja, pri tem, SDH je slovenski državni holding. Ki upravlja z naložbami, v različne sektorje. In SDH se je ob tem, ko je zelo jasno prepoznal trend, ki ni samo slovenski, ki je vseevropski, o katerem govorimo že dolge mesece in jaz verjamem, da ga tudi vi podpirate in to je trend povečevanja sredstev za varnost in obrambo v Evropi, se je odločil, da bo potem tako kot ostali holdingi, podobni po Evropi, prepoznal svojo poslovno priložnost. Naj takoj povem, da SDH niti podjetje Dovoz v ničemer nima dostopa do proračunskih sredstev za obrambo, v ničemer. Proračunska sredstva za obrambo in varnost z njimi v celoti upravlja Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, upravlja danes in bo upravljalo tudi v bodoče. Zato mešanje teh dveh pojmov je napačno. Zakaj je SDH prepoznal poslovno priložnost? Sam jo je prepoznal, ni mu je Vlada naložila, prepoznal jo je. Preprosto zaradi tega, ker glede na napovedane nove investicije, povečane investicije, ki že potekajo širom Evrope in glede na to, da v Sloveniji obstaja grozd zelo naprednih tehnoloških podjetij na tem področju, ki raste, ki se je povečal za trikrat v zadnjih dveh letih po številu podjetij, ta grozd, ima znanje, ima znanje, znanje, ki ga priznava cel svet. Zna razviti nekatere zaščitne sisteme, obrambne sisteme, varnostne sisteme, ki jih ne znajo razviti nikjer drugje. Ti sistemi so različni, od informacijskih tehnologij do tehnologij sledenja in proti dronske zaščite, kot primer vam dam. Veste kaj je skupno vsem tem zasebnim podjetjem, ki so združene v obrambnem grozdu. Ena stvar jim je skupna - imajo znanje, imajo zaposlene, nimajo kapitala. In ta podjetja, zasebna podjetja, najnaprednejša med njimi, si želijo, da bi svojo prihodnost lahko načrtovali ne skupaj s tujimi državami, od katerih imajo na mizi ponudbe za nakup, ampak skupaj s slovensko državo in Slovenskim državnim holdingom. Za to je nastal DOVOS. Da bodo podjetja, ki vidijo svoj razvoj na tem področju, lahko skupaj s Slovenskim državnim holdingom zagotovila kapital za dvig svoje proizvodnje, ustvarjanje novih delovnih mest in predvsem ustvarjanje nove dodane vrednosti, ki bo potem poganjala tudi blaginjo v državi. To je edini namen. Vse ostalo, mogoče je bilo premalo jasno komunicirano, se bo pa peljalo po sistemu kot do sedaj. Oziroma ne kot sedaj, ne tako kot v časih v času nekih treh drugih vlad, ko se je peljalo preko prirejenih razpisov, ne, peljalo se bo po sistemu vlada vladi, zato da vse to, kar navajate, vse to, za kar so bili nekateri ljudje obsojeni v preteklosti, se ne more ponoviti, ker bodo nakupi izpeljani slovenska vlada - tuja vlada, brez provizij in brez posameznikov, ki bi lahko tudi za politične namene uporabljali ta denar.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Ja, hvala predsednica.

Zdaj, žalostno je, da predsednik Vlade razpravo o investicijah v varnost, 2 milijardi letno in danes je povedal še več, poimenuje kot pamflet. Ne, ne, to je naša skupna obveznost, da transparentno osmislimo javni denar onkraj gabaritov, ki so bili v slovenski javnosti in politiki do sedaj prisotni, 2 milijardi letno, za neko javno razpravo, v kateri bo ljudem vrnjeno zaupanje v investicije. Spomnimo, vsak posel, ki se ga lotevate, izgublja zaupanje, zato je tako visoko nezaupanje.

Dve besedi o odgovoru predsednika Vlade, ki ni odgovoril in očitno njemu niso čisto jasni pojmi. Pravi, da tako kot ostali holdingi v državah Evropske unije. Saj, če ste pregledali statistiko po ostalih državah, boste ugotovili, da takih holdingov ni kot jih ustanavlja predsednik Vlade oziroma njegov odposlanec v SDH. Redke države, samo Madžarska je oblikovala takšen podoben holding, verjetno iz enakih namenov kot jih imate predsednik Vlade. In da o investicijah v obrambo, oprostite, z davkoplačevalskim denarjem iz naše srebrnine, ki je v SDH, predsednik Vlade govori o poslovni priložnosti, vidite, to je pa tisti onkraj tega, zaradi česar parlament in slovenska javnost potrebuje javno razpravo. Predsednik Vlade, zakaj tako hitite z ustanovitvijo orožarskega holdinga? Katere odločitve o vstopu v lastniškem vstopu v podjetij oziroma dokapitalizaciji boste sprejeli in kdaj jih boste sprejeli? Ali nameravate še v tem letu sprejeti tovrstne odločitve in ali boste javnost obvestili o tem?

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Res se ne razumemo v točki, kdo sprejema odločitve o investicijah v SDH. Ne, ni Vlada tista, ki jih sprejema. Bom pa dal primer, ker hočem biti ilustrativen, pa jaz mislim, da ne bom nobene skrivnosti razkril, ker je ta podatek bolj ali manj javen. Bom dal primer enega podjetja, o katerem se je že govorilo, o Valhalla, podjetju Valhalla Turrets. To podjetje je tarča prevzema s strani tujega velikega orožarskega koncerna, ki je tudi v državni lasti deloma, deloma pa v zasebni. To podjetje si ne želi, da ga prevzame tuji orožarski posel, ki bi potem znanje, ki je nakopičeno v tem podjetju, tržil po celem svetu. To podjetje je v dogovoru, v pogovorih, pardon, v pogovorih z SDH, da raje kot tujcu da priložnost slovenski državi. Jaz ne vem, kaj vam tu ni jasno. Jaz res ne razumem, kaj vam ni jasno. Ali bi se morali odpovedati in tujcem razprodati vse, kot v prejšnjih vladah, v katerih ste bili vidni funkcionar, Ko je bil to edini imperativ? Jaz ne verjamem v to, da je imperativ prodajamo poceni tujcem, pa tudi če prihajajo iz Madžarske, tisto, na čemer ne temeljimo naš razvoj, še posebej ne na področju visokih tehnologij ali celo obrambe. Pač v to ne verjamem. In jaz verjamem, da tudi ljudje v to ne bodo hoteli prisluhniti, takim idejam. Dal sem vam en primer, podjetij v grozdu je 135, vsa ta podjetja so svetovno in evropsko konkurenčna. Potrebujejo pa svež kapital za zagon serijske proizvodnje. Vsa ta podjetja imajo na mizi tuje ponudbe. Jaz pa pravim, da je prav, da namesto tujih ponudb in razprodaje slovenskega znanja tokrat vstopi država. In na tem področju država preko SDH, ne vlada država, jaz upam, da ločite razliko, država je tista, ki naj ima od tega, da bodo ta podjetja rasla. In še en podatek obstaja, evropski obrambni sklad, zagotovo ste že slišali zanj. Ravno ta podjetja, o katerih govorim, so med najuspešnejšimi v Evropi pri črpanju tega denarja in razvoju novih tehnologij. In prav je, da takrat, ko so podjetja uspešna, svetovno konkurenčna in potrebujejo kapital, da najprej ta kapital poiščejo v Sloveniji. To je zgodba, podjetja Dovos in čisto nič drugega.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala. Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala predsednica. To ni zgodba tega orožarskega holdinga Dovoz in to predsednik Vlade zelo dobro ve. Namreč, države oziroma mehanizmi, ki so na trgu, omogočajo tovrstne dokapitalizacije brez oblikovanja lupine podjetja oziroma nekakšnega orožarskega poštnega nabiralnika. A veste, kako imajo države, kjer je razvita vojaška industrija, to narejeno, recimo Francija? Francija, njihov DGA sestavljajo največji strokovnjaki v okviru ministrstva za obrambo in šteje približno 6000 strokovnjakov. A veste, koliko ima ta Dovoz na SDH je v tem trenutku? Še celo enega člana uprave, niso našli. Samo predsednika uprave in trije nadzorniki, med katerimi je seveda vaš sodelavec. Štirje ljudje bodo odločali o kapitalskih vložkih, kapitalskih vstopih, ustanavljanje novih podjetij z denarjem od slovenske srebrnine, to, kar je ostalo na SDH ob dodatnih dveh milijardah evrov sredstev, ki jih bomo iz proračuna namenili za obrambo na podlagi vašega dogovora na vrhu Nata. Naprej, ne vem, BMVG, nemški 3300 strokovnjakov, ki se s tem v okviru Ministrstva za obrambo ukvarja o strateških zadevah, o IT, o logistiki, v kateri smeri razviti, v katere panoge naj se država usmeri? Zato, ker so tam zbrani, ker je to nekakšen grozd največjih mislecev, recimo iz obrambne oziroma vojaške industrije, strategije IT in tako naprej. In tako bi moralo biti tudi v okviru MORS. Mi v bistvu pomagamo Vladi, prenehajte s to slabo prakso, ki za zaprtimi vrati pod zakonom o dostopu do javnih informacij javnega značaja, pod Zakonom o poslovni tajnosti, pod ZGD zapira medijem in javnosti vse podatke v katerih bo država prerazporeja oziroma nekaj posameznikov v tej državi verjetno po vašem navodilu prerazporejala ta sredstva.

Na nobeno od mojih vprašanj niste odgovorili, predsednik Vlade, na nobeno. Zato predlagam, da v okviru Državnega zbora, v okviru poslanskih vprašanj opravimo javno razpravo na temo orožarskega holdinga, v katerem bo Vlada Ministrstvo za obrambo jasno predstavilo, v katere naložbe namerava iti? Zakaj hiti v oblikovanje orožarskega sklada oziroma orožarskega holdinga? In, kaj konkretno želi doseči? Na podlagi analize, ki jo je predsednik vlade v začetku julija na vrhu parlamentarnih strank obljubil, da jo bodo do septembra pripravili in predstavili slovenski javnosti, pa o tem do danes nismo slišali še nobene besede.

Zato predlagam, da se o tem opravi javna razprava tu v Državnem zboru. Hvala, predsednica.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

O vašem predlogu bomo odločali v četrtek, 25. septembra v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo kolegu Janiju Predniku iz Poslanske skupine SD. Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Spoštovana predsednica, predsednik Vlade, lep pozdrav! Ta Vlada oziroma vaša Vlada, naša Vlada, naša koalicija se v bistvu že tri leta in pol, torej cel mandat, ukvarja z visokimi življenjskimi stroški. Marsikaj je bilo narejenega dobro, kar je seveda posledica dobrih ukrepov Vlade, pa vseeno lahko na koncu ugotovimo, da so ti življenjski stroški naših državljank in državljanov še vedno visoki. Ko smo vas oziroma sem vas leta 2023 na takratni 15. redni seji Državnega zbora spraševal kako se je Vlada angažirala pri stabilizaciji življenjskih stroškov, ste odgovorili, citiram: Življenjski stroški rastejo, razlogi so mnogoteri. Delujemo ciljno, da pri izvoru zaustavimo rast tistih stroškov, ki poganjajo vse ostale, in kot sva že ugotovila, marsikaj je bilo narejeno in marsikatero tegobo naših državljank smo rešili, pa vendarle nekaj dejstev. Pri nas se na podlagi izračunov ministrstva za finance srednji razred začne tik nad minimalno plačo. Ob vse večji nedostopnosti stanovanj je srednji razred statistično gledano le korak od revščine in veliko več korakov oddaljen od tistih, ki si premoženje lastijo brez primerljive evropske obdavčitve. Podatki pa žal kažejo, da se kupna moč številnih držav znižujejo torej, da za svoj denar dobijo manj. V luči obdavčitve premoženja višje vrednosti smo vas tudi spraševali in sicer na 24. Redni seji leta 2024, takrat ste odgovorili, citiram: Imamo res zelo jasno tudi v koalicijski pogodbi zapisano, da želimo premakniti težišče obdavčitve ali pa zmanjšati obdavčitev dela in prispevkov in prenesti vsaj v enem delu to na premoženje. Medtem pa so na žalost naše številne občine bile primorane v zadnjem letu v dvige cen vrtčevskih programov, kar je spet dodatno breme preneslo seveda na delavski in srednji razred, stanovanja pa so še vedno številnim nedostopna. Kot rečeno, marsikaj je bilo storjenega, marsikaj je Vlada naredila, da je omejila. Življenjske stroške. Ki so pa na žalost še vedno visoki, medtem ko je premoženje z visoko vrednostjo, ostaja brez v koalicijski pogodbi napovedanih davčnih sprememb. Zato vas, spoštovani predsednik Vlade sprašujem:

Kako se Vlada Republike Slovenije namerava soočiti s krizo visokih življenjskih stroškov, ki vedno bolj pritiska na delovno aktivno prebivalstvo s povprečno slovensko plačo? Prav tako nas ob preklicu obdavčitve premoženja zanima, zakaj to naj ne bi bilo izvedljivo, zakaj je to možno v drugih državah Evropske unije, v Sloveniji pa ne. Ter kako boste sedaj uresničili zavezo, iz koalicijske pogodbe o zmanjševanju obdavčitve dela ter prenosu davčnega bremena na premoženje. Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Najprej o življenjskih stroških. Vse krize so bile tej vladi vsiljene iz tujine. Draginja ni nastala zaradi ukrepa kakršnegakoli te vlade, ampak je bila z ukrepi omiljena in ne obratno. Ko citirate naše ukrepe iz preteklih let. Prvi ukrep, ki je bil, je bil za omejitev rasti cen energentov. Energenti so še danes za gospodinjstvo med najcenejšimi v Evropi, sploh če primerjamo našo okolico. Kasneje je bil eden glavnih virov generatorjev inflacije so bile cene hrane. Pri cenah hrane smo bili izjemno uspešni v lanskem letu, zato smo imeli eno daljše obdobje inflacijo, ki je bila globoko pod evropskim povprečjem. In v resnici med najnižjimi v Evropi. Žal se inflacija v zadnjih dveh mesecih, ne samo v Sloveniji, ampak v celotnem jaz ga bom imenoval centralni in jugovzhodni Evropi ponovno dviguje. Slovenija tu ni izjema, imamo nižjo inflacijo kot večina sosednjih držav, z izjemo Italije, pa vendar je ta inflacija spet v porastu. Inflacija je uradno 3 procente, ampak znotraj teh 3 procentov je rast cen hrane, osnovnih živil 7,7. Zelo visoka. Ponovno imamo opravka z rastjo cene hrane. Ne zatiskamo si oči, ravno obratno, o tem govorimo odkrito. Najbolj žalostno je in ne boste verjeli, da se je od vseh kategorij pri hrani podražila najbolj tista, v kateri smo Slovenci samooskrbni. Goveje in telečje meso: Goveje in telečje meso je v zadnjem letu po uradnih podatkih Statističnega urada poskočilo za 25 procentov. Poudarjam, smo samo več kot samooskrbni, izvažamo, zato imamo tako visoko inflacijo, ne samo zaradi konkretno tega mesa, ampak zaradi cen hrane. Z ministrico sva že govorila, pripravljajo se novi ukrepi, s katerimi bomo posegli na področje oblikovanja cen hrane. V preteklosti smo že bili uspešni, bomo ponovili še enkrat, če bo potrebno, tudi regulacijo cen. Zaradi tega, ker res opažamo, da samo na tem področju cene ponovno rastejo nebrzdano. Hkrati pa verjamem, da s tem, ko povečujemo realne prihodke tako zaposlenih kot upokojencev, ki, poudarjam še enkrat, realno rastejo, bomo uspeli omiliti to stisko. Za to sta namenjeni obe božičnici: božičnica za upokojence prvič v zgodovini države, božičnica za vse, obvezna božičnica za vse zaposlene prvič v zgodovini države. Prvič v zgodovini države bodo vsi zaposleni v javnem sektorju deležni božičnice, nikoli do zdaj je niso imeli. To je naš odgovor na padec življenjskega standarda zaradi draginje. Bomo v nadaljevanju več o stanovanjih, kar je pomembno, ampak socialna država in krepitev javne socialne blaginje je glavna prioriteta te Vlade, je glavna prioriteta stranke Svoboda in bo tako tudi ostalo v naslednjem mandatu. Ker verjamem, da si to Slovenke in Slovenci zaslužimo, da živimo v državi, kjer smo res lahko prepričani in brezskrbni, da če se nam karkoli zgodi, bo za nas poskrbljeno, da lahko odkrijemo vse svoje potenciale in jih razvijamo in smo svetovno konkurenčni in hkrati živimo z zadovoljnimi sosedi. Ni večje stvari in noben denar ne more kupiti zadovoljnih sosedov. Medtem ko je socialna država tisto, kar je glavna prioriteta te Vlade, pa to po vseh podatkih dejansko lahko doseže. Zato bomo delovali še naprej v to smer.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednik, hvala za odgovor.

Saj ravno zato, ker je to tudi prioriteta Socialnih demokratov vas o tem sprašujem. Jaz se absolutno strinjam, da je bilo vse vsiljeno iz tujine oziroma da je pač tujina povzročila tudi inflacijo v naši državi. In zato sem na začetku takoj dejal, da so tudi ukrepi naše Vlade bili uspešni in je bila inflacija nižja oziroma rast cen nižja kot bi morda lahko bila. In jaz se strinjam, da je glavni generator inflacije, je ravno hrana in tudi brezalkoholne pijače. Po podatkih SURS pa so bile recimo življenjske potrebščine avgusta v povprečju za 3 odstotke dražje kot so bile pred letom dni.

In da ne bom dolg v tem drugem vprašanju; omenjali ste božičnico, proti kateri seveda noben od nas nima nič, vendar bo proces do te božičnice nekoliko dolg, lahko pa Vlada recimo z določenimi ukrepi takoj in bolj hitro ukrepa, kot je recimo višja državna subvencija za vrtec, ki je tudi v luči koalicijskih prizadevanj za brezplačni vrtec - če se ne motim, imamo to zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Kot drugo vprašanje me zanima ali morda Vlada razmišlja kot razmišlja, kot so že predlagali tudi sindikati in kar so naredile že nekatere tudi druge evropske države, da bi znižala DDV na posamezne nujne življenjske potrebščine, kot so kruh, mleko, otroške plenice, otroška hrana in navsezadnje tudi na meso, za katerega ste sami dejali, da se je najbolj podražilo, za, mislim, da ste rekli, da za 25 odstotkov. To so pa ukrepi, ki jih v bistvu lahko Vlada sprejme nemudoma.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala.

Naj začnem pri božičnici. Božičnica bo izplačana še letos. Tako, da ne gre za noben dolgoročni ukrep, ampak gre za ukrep, ki ga bodo vsi lahko čutili že letos, ravno v časih, to je v božičnih časih, ko v resnici si vsi želimo miru in dostojanstva. Za takrat.

Kar se tiče ostalih predlogov, Slovenija se ne prvič sooča z dvigom cen hrane. To smo že imeli v letih 2022, 2023. Takrat so ukrepi kljub posmehu marsikoga tu v parlamentu, pa ne mislim na SD, prijeli, bili so uspešni. Te ukrepe bomo nadgradili zato, da poskrbimo, da kdorkoli v proizvodni verigi mesa, ki danes neupravičeno služi, pač tega ne bo več mogel početi v bodoče. Ne bom se opredeljeval, ker nimamo še podatkov po verigi, kje je prišlo do tega skoka in zakaj, ampak to je eden od načinov, kako bomo stvari uredili.

Bi pa šel na premoženje, ker se mi zdi pomembno, da ne bo izpadlo neodgovorjeno. Res je, napovedali smo obdavčitev premoženja. Na tem smo delali zelo trdo, šest mesecev. Izkazalo se je dvoje, izkazalo se je, da oziroma vsi vemo, da je v Sloveniji imeti lastno nepremičnino na nek način nacionalna tradicija. Vsak mlad človek si želi imeti svojo nepremičnino. Tudi zaradi tega ni Slovenija znana v Evropi samo po enakosti plačni, ampak tudi po enakosti v premoženju. Jaz verjamem, da tu izvira marsikatero zadovoljstvo, ker smo si med sabo enaki po možnosti, ki jih imamo, tudi na premoženju. In ko smo preučevali evidence, ki jih ima država na razpolago, se je izkazalo, da bi obdavčitev nepremičnin lahko marsikomu povzročila krivico. In zato, da se izognemo krivicam veliki množici ljudi, ki ima nepremičnine in ki sanja lahko celo o novi nepremičnini, smo rekli, da bomo opustili to vprašanje, dokler evidence ne bodo ustrezne in res sto procentne. Ravno zato, ker nismo mogli iti v obdavčitev premoženja smo tudi naredili korake nazaj pri nekaterih ostalih davčnih ukrepih, kot je na primer področje normirancev in espejev. Zato se umikamo od že sprejetih sprememb in jih vračamo v prejšnje stanje, ker je vse skupaj bilo vedno jemano kot paket, da bi skozi paketno obdavčitev dela pač zmanjšali obremenitev plač. Ker danes vemo, da tega ne bo, se vračamo na prejšnje stanje pri normirancih in uvajamo božičnico kot delno razbremenitev plač, ker to božičnica v resnici tudi je. Četudi bo imel kdo v prvem letu s tem izzive, v vseh naslednjih letih bodo vsi, prav vsi prepoznali božičnico kot samo to, razbremenitev stroška dela.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Ne bo postopkovnega predloga, najlepša hvala. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.

V skladu z 247. členom Poslovnika prehajamo na poslanska vprašanja, ki so bila postavljena na 33. seji Državnega zbora.

In sicer minister za finance Klemen Boštjančič bi moral odgovoriti na vprašanje kolega Franca Rosca v zvezi s preoblikovanjem Termoelektrarne Šoštanj v gospodarsko javno službo in virom financiranja, vendar je minister danes odsoten, zato poslanca sprašujem, če vztraja pri ustnem odgovoru ali morda želi pisni odgovor ministra. Jaz bi vam v bistvu dala par 1 minuto, da greste ven, tisti, ki želite. Dobro.

Zdaj, ker kolega Rosca ni, bomo pač naslovili vprašanje na ministra pisno, da bo odgovoril nanj pisno.

Zdaj pa vas obveščam, da bo ministrica za pravosodje Andreja Katič odgovorila na vprašanje doktorice Tatjane Greif v zvezi z obravnavo primerov spolnega nasilja v slovenskem pravosodju in s strani sodnih izvedencev. Spoštovana ministrica, izvolite.

ANDREJA KATIČ (ministrica za pravosodje): Hvala spoštovana predsednica. Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovana poslanka, zahvaljujem se vam za vprašanje, ki ste ga postavili v zvezi z obravnavo v primeru spolnega nasilja v slovenskem pravosodju in tudi podajanjem mnenj s strani sodnih izvedencev. Izpostavili ste primer, ki je odmeval tudi v javnosti, kjer je na podlagi mnenja sodnega izvedenca, verjetno tožilstvo umaknilo obtožnico. Vprašali ste me, če stojim za mnenjem tega sodnega izvedenca. Verjetno veste, da Ministrstvo za pravosodje in minister ne spremlja poteka konkretnih sodnih postopkov in da so tako sodstvo, tožilstvo kot tudi izvedenci pri tem opravljanju svojega dela samostojni in neodvisni. Ampak naj vam povem, da sem tudi sama, ko sem prebirala članek v medijih, bila presenečena. Ampak Evropsko sodišče za človekove pravice je Slovenijo v preteklosti že obsodilo, ker je minister za pravosodje komentiral konkretno zadevo v teku. Povem lahko, da je sedaj zadeva pravnomočna, zato sem na podlagi Zakona o tožilstvu že povprašala oziroma verjetno je dopis v pripravi, da tožilstvo poda konkretnejše podatke, kako je potekal ta postopek. Lahko pa povem, ker ste vprašali tudi v drugih postopkih, če se spomnite, v času mojega prvega dela, prvega mandata smo v naš sodni red implementirali novelo kazenskega postopka N, in s tem prenesli direktivo o žrtvah, kjer žrtev ni več kolateralna škoda v kazenskih postopkih, ampak je njen interes in njena vloga postavljena tudi v ospredje. Žal takrat vaša stranka Levica te novele ni podprla. Lahko povem tudi, da sem bila sama med prvimi, ki smo podprli novelo oziroma spremembe pri kaznivem dejanju posilstva po modelu samo ja pomeni ja in takrat sem sama naročila študijo, ki so jo pripravljavci poimenovali Sila sposobna streti odpor in priznam, da me je rezultat te študije, čeprav sem pričakovala takšno stanje, še bolj negativno presenetil. In prav na podlagi te študije, ki sem jo naročila so bile pripravljene naslednje novele Zakona o kazenskem postopku in tudi Kazenskega zakonika. In mogoče tudi to, da smo z novelo O in potem tudi pred kratkim s kazenskim postopkom omogočili še bistveno boljši položaj žrtev v kazenskih postopkih, recimo tudi s tako imenovanim lahkim branjem in podobno. In mogoče tudi to, da je Vlada na začetku letošnjega leta v februarju sprejela novelo Kazenskega zakonika, s katero smo odpravili določene pridržke Konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, tako imenovani Istanbulski konvenciji, ki pa žal še čaka na sprejem v Državnem zboru. Ja, Ministrstvo za pravosodje je pristojno tako za imenovanje kot razrešitev sodnih izvedencev in tudi za vodenje disciplinskih postopkov zoper imenovanje sodnih izvedencev. Sodni izvedenec je disciplinsko odgovoren, če pri izvajanju, v zvezi z izvajanjem dela sodnega izvedenstva krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerimi svojimi ravnanji krni ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva. Ministrstvo lahko disciplinski postopek zoper sodnega izvedenca uvede ali na obrazložen predlog upravičenega predlagatelja, to so predsednik sodišča, predsednik strokovnega sveta, generalni državni tožilec, generalni državni odvetnik, Varuh človekovih pravic ali predsednik Odvetniške zbornice Slovenije ali po uradni dolžnosti, in ko bom dobila več podatkov s strani tožilstva, bomo lahko tudi govorili o nadaljnjih ukrepih. Tako da sedaj težko sodim kaj je bil razlog, zaradi tega, ker sama obravnava je bila zaprta za javnost in lahko sodimo samo po tem, kar je bilo povedano v posameznih časopisnih člankih. Bi pa pri tem poudarila, da se mi zdi zelo, zelo pomembno izobraževanje vseh pravosodnih deležnikov in zaradi tega v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju organiziramo vsako leto tudi teme, kjer govorimo o tem. In tudi letos bo organiziran dan izobraževanja o pravicah žrtev in prič v letošnjem jesenskem obdobju in ciljni predstavniki so zagotovo sodniki, strokovni sodelavci na sodiščih, državnih tožilstvih, strokovni sodelavci na državnih tožilstvih in vsi ostali pravosodni deležniki.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Ne boste. Dobro, hvala lepa.

Gremo potem naprej, tudi postopkovnega predloga ne boste podali, predvidevam, ne. Ne. Dobro. Zdaj pa dajem besedo magistrici Bojani Murši... Ne, se opravičujem, ampak ministrica za zdravje, doktor Valentina Prevolnik Rupel bi morala odgovoriti na vaše vprašanje, spoštovana poslanka, in sicer v zvezi s satelitskimi urgentnimi centri. Vprašanje je postavila magistrica Bojana Muršič, vendar je ministrica danes odsotna. Zato vas sprašujem, spoštovana poslanka, če vztrajate pri ustnem odgovoru ali morda želite pisni odgovor?

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Ja, hvala lepa predsednica za vprašanje. Seveda glede na to, da, na zadnji seji ministrica ni odgovorila na to vprašanje, Da je danes tudi ni. Prosim, da mi pisno odgovori, kajti gre za izjemno pomembno zadevo. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala. Torej bomo ministrico opozorili, da naj odgovor poda pisno.

Sedaj bi moral minister za okolje, podnebje in energijo, magister Bojan Kumer odgovoriti na vprašanje kolega Antona Šturbeja v zvezi z vetrnimi elektrarnami, pa prav tako je odsoten minister, poslanca pa tudi ni v dvorani, jaz ga ne vidim. Torej bo potem minister odgovoril pisno tudi na to vprašanje. In zdaj gremo na poslanska vprašanja poslank in poslancev v prvem krogu. Najprej dajem besedo kolegici Anji Bah Žibert, ki bo zastavila vprašanje ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju ter ministru za finance Klemnu Boštjančiču. Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča.

Najprej mogoče glede na to, da ministra za finance ni, da upam, da lahko že zdaj pozovem, da mi podajo pisni odgovor. Ne želim, da bi čez en mesec zopet sedeli tukaj, ministra ne bi bilo, odgovora pa zopet tudi ne, gre pa res za aktualno zadevo, zato bi si želela ta odgovor čim prej. V bistvu je danes minister za notranje zadeve tisti stranski udeleženec v mojem poslanskem vprašanju ravno zato, ker želim pač problematiko navezati na romsko problematiko, ki je seveda v domeni Ministrstva za notranje zadeve, vendar pa je seveda treba rešitve iskati širše.

Zdaj, dejstvo je, da je v času tega mandata ta romska tematika prerasla v hudo problematiko in da je v bistvu stanje slabše kot, bom rekla, leta in leta nazaj tega ni bilo in da se pravzaprav dnevno soočamo z novimi ne samo konflikti, ampak, bom rekla, s kaznivimi dejanji, ki so plod posameznikov in posameznih skupin znotraj romske skupine in seveda s tem, bom rekla, to problematiko širijo in seveda večinsko prebivalstvo kot tako je že večkrat pozvalo k Vladi tudi h konkretnim rešitvam. Danes imam jaz eno posebno vprašanje, ki mislim, da se ga nismo velikokrat lotili v tej zadevi, pa mislim, da bi se ga morali. Poglejte, to so primeri, nekaj malega, kar se je zgodilo čez poletje s strani Romov, takole so zažgali avtomobil, delavsko vozilo / pokaže zboru/ nekomu, ki je v bistvu pomagal pri izvedbi občinske prireditve, pustil vozilo na parkirišču in potem je prišla skupina in mu to vozilo preprosto zažgala. To je drug primer uničenja vozila nekomu drugemu. / pokaže zboru/ Potem je seveda tega še ogromno, kar se tiče raznih pridelkov, ubitih živin - tudi tukaj bi lahko velikokrat govorili o pravicah živali in kaj vse se dogaja - in pa seveda tudi fizičnih napadov. Ti fizični napadi imajo posledice mnogo daljnosežnejše od tega, kar pride samo do samih, bom rekla, odstranitve ali pa celjenja poškodb. Psihične so neuničljive. Zato minister mogoče, kaj lahko ... / izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Ja, hvala lepa. Spoštovana gospa poslanka.

Prej tisto fotografijo, prvo, ki ste jo pokazali, ob požigu tega vozila enemu izmed občanov, je policija tudi pojasnila zadnjič na občini Škocjan tam tako županu kot vsem prisotnim, da je v zaključni fazi preiskave tega kaznivega dejanja in nenazadnje, da je že skorajda preiskan. Tako da verjamem, da bo policija v naslednjih dneh tudi obvestila, kaj gre. To drugo fotografijo ne poznam in nenazadnje nisem bil obveščen V tem delu, tako da ne vem in jo težko komentiram, ker ne vem. Ampak vaše vprašanje, ki kot poslansko vprašanje je bilo v zvezi z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in se nanaša tudi na to, delno na to problematiko, ki jo tukaj navajate v drugem delu, je seveda minister, pristojen za finance, tisti, kajti gre tukaj za nenazadnje dve pristojnosti, pristojnosti tako same policije, ki preiskuje kazniva dejanja na podlagi Kazenskega zakonika in pa seveda Zakona o kazenskem postopku. To so tudi tista orodja, na podlagi katerih seveda policija deluje v tej zadevi in pa ne nazadnje preiskavo vodi, kar se tiče Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, državni tožilec vedno. Takrat se ustanovi tudi posebna skupina, sestavljena iz policije in pa seveda tudi iz predstavnikov Furs ekspertov, tako da gre pravzaprav po sami odločitvi državnega tožilstva, da gre seveda po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in na podlagi tega se tudi nenazadnje deluje.

Kar se tiče samega izvajanja zakona, se policija ta zakon izvaja že od maja 2012 in do 30. junija letos je sodelovala oziroma sodeluje v 75 preiskavah, 75 preiskavah po ZOPNI, torej po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, v tem trenutku pa policija sodeluje v petih finančnih preiskavah v skladu s tem zakonom. Jaz seveda se tudi z ministrom pristojnim za finance, torej s finančnim ministrstvom večkrat pogovarjam, da bi tukaj bili še bolj učinkoviti, tudi v povezavi s to problematiko, ki jo vi navajate in nenazadnje verjamem, da bomo tudi uspešni. Slovenska policija sodeluje s Finančno upravo Republike Slovenije zelo dobro. Tukaj vseeno lahko govorimo tudi v predelu teh kaznivih dejanj, da je zagotovo tudi, se bo oziroma v samih preiskavah ugotovilo, da gre za izvor premoženja nezakonitega izvora in seveda to policija skupaj s pristojnim tako davčnim organom kot finančnim organom tudi preiskuje in uspešnost v tem pravzaprav gre, v tem, kako so organi pred tem tukaj učinkoviti in ne gre samo za policijski del preiskave, gre tudi za finančni del preiskave in verjamem, da tudi na tem področju bomo v skladu z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora naredili korak naprej. Ampak tako kot sem že povedal, v tem trenutku v Sloveniji poteka pet preiskovalnih skupin, ki se, ki v tem trenutku preiskujejo v skladu s tem zakonom kazniva dejanja. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, minister, za ta del odgovora. v bistvu sem danes želela iti še nekoliko dlje od samega, bom rekla, nezakonitega izvora. Zdaj tukaj mislim, da imamo težavo tudi, če pač očitno pravite, da policija dela, ne vem kaj je s Fursom. Poglejte, če nekdo, ne vem, iz istega naselja se je zgodilo, je kupil okna s privarčevanim denarjem, doma so ga takoj poklicali, od kod izvor tistih 10000 evrov.

V isti vasi je Rom, ki je trajno nezaposlen, kupil nepremičnino hišo, v treh dneh so bila nakazila. Sprovedena in človek, ki je zdaj lastnik hiše, izvor premoženja nihče ni preveril, pravim, dvojna merila in to so tiste stvari, za katere ljudje vedo in vidijo, da to ni prava pot. Ampak jaz sem danes želela izpostaviti nekaj drugega. Poglejte, Rom, ki je napadel človeka na lastni zemlji, ko je delal na kmetijski površini, ga je poškodoval fizično močno, hude poškodbe obraza. Ta Rom je imel pred tem 40 ovadb in tudi tukaj je bila na koncu odločitev sodišča, da naj pač opravi dobro dela v dobro države. Zdaj, poglejte, na drugi strani je pa ta oseba, ki je seveda ne samo poškodovana, zdravljenje še ni končano, ampak je tudi trajno, bom rekla, psihično zaznamovana. Enako fant, ki so ga pretepli v Novem mestu, mama pravi, da ni več isti. Zato sprašujem nekaj drugega:

Ali bomo morali tudi na tem področju začeti zbirati zamaške, da bomo pomagali tem ljudem? Ti ljudje nimajo denarja za odvetnike. Kaj je z nepremičninami, ki so uničene? Kaj je z odtujenimi nepremičninami? Ti ljudje tega več ne zmorejo. bo država ustanovila nek fond za to, da bo povračala škodo in pomagala tem ljudem. Mislim, da so to vprašanja... /izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Ja, zdaj ste navedli tudi zadnja kazniva dejanja, ki so se zgodile med mladostniki torej na novomeški avtobusni postaji, tudi ta so preiskana. In nenazadnje se pojavljajo še posnetki iz družbenih omrežij, identificirajo te osebe, prijavljajo jih tudi sovrstniki. Kajti, nasilje ni dopustno. In jaz to zelo, zelo pozdravljam in nenazadnje tudi ponovno pozivam, tako kot vedno, državljanke in državljane, prebivalce in prebivalke Slovenije, da prijavijo vsako kaznivo dejanje na številko 113 ali na prvo najbližjo policijsko postajo, lahko tudi anonimno na številko 0801200. Kajti, samo tako lahko policija ve, kaj se je zgodilo in lahko pravzaprav začne preiskovati ta kazniva dejanja. Je pa res, da se v zadnjem času vsa tista kazniva dejanja, ki so bila seveda prijavljena, jih je policija tudi nekaj že raziskala, tudi kar se tiče same romske tematike, tako kot sem prej omenjal prej ta požgani avto, vsaj tako je policija pojasnila na tem sestanku. Moram še enkrat povedati, da kot minister za notranje zadeve nisem in ne smem biti obveščen, to ni moja zakonska pristojnost, o operativnih zadevah, ki jih policija dela. Verjamem pa, da je učinkovita. Nenazadnje tudi vidi se to v samih občinah, ki imajo romsko populacijo, ker tam živi. Kajti, policijska sila je na tem delu, jo je več in je seveda bolj prisotna. Pa vendar tukaj vseeno govorimo o dolgotrajnem ukrepu, ki ga moramo seveda, ki ga izvajamo že več kot eno leto in ga bomo izvajali tudi naprej. Verjamem pa, da tudi določeni ukrepi, ki so seveda v pristojnosti drugih ministrstev, tudi na sami, bom rekel, tej delovni skupini za obravnavo romske problematike tematike so se kar seveda stvari spreminjajo. Nenazadnje tudi zadnjič smo sprejeli izhodišča za seveda tudi na pravosodju, kjer pravzaprav tudi vi skozi to vprašanje bolj naslavljate ta del, pravosodni del. Jaz seveda ne morem in ne bom komentiral odločitev sodišča, pa vendar v nekih dogodkih je sodišče tudi relativno hitro ukrepalo in nenazadnje razume pravosodni sistem duh časa in seveda kazniva dejanja, s katerimi se soočamo v jugovzhodnem delu Slovenije. Je pa seveda sodišče tisto, ki na koncu odloči. Bom pa še enkrat povedal za tisto, kar sem pristojen jaz, policija na tem delu intenzivno nadaljuje s svojimi operativnimi nalogami in seveda tudi tudi s prilagoditvijo taktik. In ena od teh je tudi to, kar sva se danes pogovarjali, in sicer Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in tudi tukaj bomo naredili korak naprej. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovana kolegica, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa. minister. Mislim, da niste pač razumel mojega zadnjega dela vprašanja. Gre za to, glede na to, da deluje tudi medresorska skupina, glede na to, da je nekako v vaši domeni ta problematika, sem spraševala, ali boste na Vladi ali pa dali kakšen predlog, da se ustanovi fond, ki bo pomagal tem ljudem, ki se soočajo s tolikimi, bom rekla, škodami. Se pravi, gre za fizično nasilje. Rom, ki je povzročil, ne vem, 45 raznih dejanj, je bil nasproti temu gospodu, ki ima zdaj izmaličen obraz. Rom je dobil brezplačnega odvetnika, medtem ko temu gospodu svetujejo, da če se hoče pritožiti, naj pa sam gre v postopek. Se pravi, ali je to normalno, ni normalno? Potem, zažgan avto, poklana živina, uničeni pridelki. In sprašujem ali bo Vlada naredila kakšen fond, da se bo pomagalo tem ljudem, da bodo sploh lahko živeli na svojem območju? Zdaj, kdo bo povrnil temu človeku vozilo? Minister, to ni bilo v Škocjanu, tako da ste se z napačno občino pogovarjali, to je bilo v Šentjerneju. Tako da jaz mislim, da so pač to stvari, na katere moramo dati en odgovor. Občinam ste vzeli denar, ki so ga hotele namenjati tudi za to, da bi bilo več javne razsvetljave, več nekih varnostnih ukrepov in ste ga namenili romskem prebivalstvu. Potem od tam vzemite tudi za škode, ki jih ti ljudje povzročajo. Namreč, to je pa zdaj že prešlo vse meje. Za nekoga je, veste, poklana živina pomeni stvar preživetja. In nihče mu za to ne povrne. Zdaj bomo težko rekli, ja, pa zavarujte stvari. Ja, zakaj, potem pa naj zavarovalnino plačujemo? Mislim, ne moremo o teh ljudeh terjati, že tako pač so čisto obupani in zdaj pač še te poškodbe in tudi, ko se gre za te ljudi, ki so poškodovani. Kdo bo plačeval to psihološko pomoč? A se zavedate, koliko danes stane psihiater, ker v javnem zdravstvu ne pridejo do njega? Govorim tudi za mladoletnike. Fant pravi mama, da ima trajne posledice še zdaj. Kdo bo to plačeval, a starši? To je spet na breme staršev. Se pravi, in tukaj pač je moj poziv, da bi bilo potrebno zadevo nekako najti rešitev tudi za te ljudi. Sicer jih nekako pozivamo k temu, da naj zbirajo zamaške, tako kot za otroke z redkimi boleznimi, ker Vlada prav tako ne prisluhne. In zato bi želela, da o tem opravimo razpravo. Gre za temo, ki je odprta, in mislim, da bi skupaj morali najti rešitev.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. O vašem predlogu bomo odločali v četrtek, 25. septembra, v okviru glasovanj.

In zdaj dajem besedo kolegu Francu Medicu, da zastavi poslansko vprašanje ministrici za infrastrukturo magistrici Alenki Bratušek, izvolite.

FRANC MEDIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, predsednica. Spoštovana ministrica.

Slovensko cestno omrežje je ključna žila za gospodarski in družbeni utrip države, se v letu 2025 sooča s stanjem, ki ga lahko opisujemo kot kronični infarkt. Vsakodnevni zastoji niso več zgolj občasna nevšečnost, temveč so postali strukturni problem, ki sistematično zavira razvoj, povečuje stroške in znižuje kakovost življenja, ugotavlja doktor Niko Gamulin v analizi Pretočnost Slovenije 2025. V uvodu te analize pravi: "Leto 2025 za Slovenijo predstavlja prometni paradoks. Medtem ko se na državnem cestnem omrežju izvaja eden najobširnejših in nujno potrebnih investicijskih ciklov v zadnjem desetletju, so prometni zastoji dosegli kritično točko, ki resno ogroža gospodarsko konkurenčnost in kakovost življenja. Ta analiza predstavlja celovito diagnozo trenutnega stanja in predlaga konkretne ukrepe za reševanje krize prometne pretočnosti". Jaz mislim, sem prebral to analizo in po mojem mnenju gre za celovito analizo problematike in po mojem mnenju bi bilo jo treba upoštevati. Malo kasneje verjetno o rezultatih, kar se tiče analize stroškov, ampak zdaj bi vas uvodoma, gospa ministrica, vprašal ali ste s to vsebino seznanjeni te analize, ali ste jo preučili, ali imate na ministrstvu neko podobno analizo, ki ste jo sami opravili, in če je med tema dvema analizami kakšna, če pridete do podobne ugotovitve oziroma v čem se razlikujejo.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala.

Najprej je seveda treba jasno povedati, da ima Slovenija izredno pomembno geostrateško lego. Pri nas se križata dva cestna koridorja, to je baltsko-jadranski in sredozemski in seveda hočemo, nočemo, to dobro geostrateško lego čutimo. Prvi problem, ki bi ga jaz izpostavila je, da, ali pa prvi izziv, da če bi danes že imeli zgrajen drugi tir, bi vsekakor bilo na avtocestnem križu manj kamionov. Ta drugi tir bi lahko bil zgrajen prej, če ne bi, bom rekla, vaši večji koalicijski partnerji podpirali dva referenduma, ki sta pač ta projekt zamaknila. To je dejstvo. Zdaj smo zelo daleč. V mesecu marca 2026 bomo začeli s testnimi vožnjami vlakov, tako da proti koncu naslednjega leta bo ta tir zgrajen in bo bistveno pripomogel bistveno, ko bo zgrajen še dodaten tir, za katerega tudi smo že sprejeli državni prostorski načrt, bo seveda situacija še toliko boljša, ker dejstvo je, da Luka Koper raste, da so rezultati Luke Koper letos rekordni. Ja, se strinjam, to se na žalost čuti tudi na naših cestah, še posebej poleti, ko se sicer nekoliko manj domačinom, ker smo na dopustih, pridružijo tujci, ki gredo skozi našo državo na morje oziroma na dopust.

Druga ugotovitev, ki sem jo pa pravzaprav vesela, da se zdaj že kakšen mesec ukvarjamo s tem, da investiramo preveč. Do junija sem se tu v Državnem zboru zagovarjala, da investiramo premalo. Vsi ste našli še kak projekt, ki bi ga bilo treba narediti, pa ni vključen v proračun. Se pravi, zdaj smo si enotni, da je toliko kot zdaj investiramo, maksimum in več se ne da. Te ugotovitve sem jaz res vesela, še posebej ob sprejemanju proračuna, pa ob obravnavi proračuna. Verjamem, da boste takrat to ponovili.

Prometni strokovnjaki, bom rekla, jih je kar nekaj v naši državi. Za gospoda, ki ste ga omenjali, sem jaz prvič slišala pred kratkim, pa se pravzaprav kar nekaj časa že ukvarjam s prometno problematiko. Vedeti morate, da imamo tudi take prometne strokovnjake, ki pravijo, da širitve avtocest absolutno odpadejo z vidika okolja. Skratka, je treba zmanjševati število avtomobilov, ne samo širiti ceste. Sama sem prepričana, da je treba pravzaprav oboje, se pravi, tako na nek način širiti vsaj na določenih mestih naše avtocestno omrežje in to delamo, hkrati pa poiskati tudi tiste druge rešitve, ki bodo na naših cestah nekoliko omilile število vozil. Ogromno ali pa ogromno, veliko projektov je bilo narejenih v tem, v tem, v tem mandatu Vlade, ki jih prej dolgo ni bilo, bom povedala dva, izvoz Dragomer, izvoz Šentvid, pa dopolnitev Celovške ceste. To je trajalo desetletja, da smo prišli do njega. Največji v letošnjem letu in verjetno je povzročal tudi največ izzivov je prenova odseka Slovenske Konjice- Dramlje. Pravzaprav je obnovo tega odseka potrdila že prejšnja uprava Darsa. Pa boste zdaj hud ali pa ne, takrat je bil predsednik uprave gospod Hajdinjak, minister gospod Vrtovec, ampak je razpis padel. Razpis za izbiro izvajalca je padel in je pač obnova, za katero so se že prej odločili, padla v te čase. Še enkrat, zavedamo se, absolutno se zavedamo, da je to izziv. Ni enoznačne rešitve in tudi prometni strokovnjaki nimajo enoznačnih rešitev, absolutno pa bo treba v prometni strategiji, ki jo pripravljajo sicer na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, na ta vprašanja odgovoriti.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

FRANC MEDIC (PS NSi): Hvala lepa ministrica za odgovor. Mislim, je pa delni odgovor, zato, ker niste povedali kaj se vam zdi prav ta analiza, ki jo je izvedel doktor Niko Gamlin. V njej govori o astronomskih zneskih. Če bi meni kot minister, pa ne, da bi rad vas hotel povedati, kaj morate delati, ampak če bi meni padlo to na mizo, da se letno, da je letni strošek zaradi izgubljanja časa ponavljajočih se zastojev 598 milijonov, da je zaradi zamud v dobavnih verigah strošek 449 milijonov, da je zaradi izgubljene produktivnosti strošek 271 milijonov, da je zaradi emisij CO2 strošek 87 milijonov. Vpliv na turizem je 122 milijonov evrov. Izgubljeni čas za družino in za prosti čas je 62 milijonov. Točno ne vem, kako je do tega izračuna prišel, ampak to so ogromni zneski, ki nam govorijo, da pa tudi, če bi bili narobe izračunani in bi bilo samo polovico tega, bi bil strošek zelo visok. Zato vas sprašujem ponovno. To je stvar celovite strategije in mislim, da se vse začne pri viziji, potem strategija, potem načrtovanje in izvedba. Zdaj, vi mi govorite o enih drugih, tretjih projektih, nisem pa prepričan, ali ima ministrstvo celotno sliko, tega pa ne, to se ne nanaša samo na vas, na vaše ministrstvo, jaz govorim za nazaj, tudi prejšnja ministrstvo. Mimogrede, tukaj danes sem zadnjič slišal, da je obnova... /izključen mikrofon/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Je pa zmanjkalo vam časa, se opravičujem. Torej, spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Hvala. Saj, gospod poslanec, če ste me poslušali, sem povedala, da v prometni strategiji, ki je v pripravi, absolutno morajo biti dani odgovori in prometnih študij obstaja ogromno. To zadnja, kot sem povedala, je ena od njih. Jaz še nikoli prej za tega prometnega strokovnjaka nisem slišala, pa se že kar nekaj časa ukvarjam s prometom, s področjem prometa. Ampak absolutno je stvari treba pogledati. Upam pa, da niste vi ali pa vaša stranka ena od tistih, ki pravi, da ne bi smeli ali pa da ni treba delati nič. Zato, kar danes delamo, bo pač jutri bolje. Če bi se delalo prej, bi mogoče že danes bilo bolje. Ne da se pa obstoječe infrastrukture, ne da se obstoječe infrastrukture na žalost obnavljati brez motenj v prometu. To vedno poudarim. Tako da tudi s tega mesta, bom rekla, na nek način prošnja ljudem, da razumejo, da ko se obnavlja infrastruktura, pač je njihova pot, so njihova življenja v tistem trenutku motena. Tudi trudimo se, da je teh zastojev ali pa ovir čim manj, skratka, da bi promet tekel čim bolj tekoče. Tako da, to mogoče to, absolutno pa je, še enkrat, prometna strategija tista, ki mora opredeliti dolgoročno kako Slovenijo s svojo odlično geostrateško lego umestiti v ves ta prometni obseg, če lahko tako rečem.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

FRANC MEDIC (PS NSi): Ja, prosim, v skladu s Poslovnikom bi želel, da se razprava na naslednji seji o odgovorih. To, kar mi je ostalo nedorečeno je bilo to, da saj vem, da veliko delate in da je največji projekt, ciklus, ki kar se tiče investicij, vi pravite, da je preveč investicij. Jaz sem prejšnji teden bral, da letos se bodo izvedla obnovitvena dela v dolžini smernic vozlišča avtocest za 55 kilometrov. Ne vem, drži ali ne drži, tako je bilo izrečeno s strani vodstva Darsa. Da vas spomnim, leta 2021 je bilo pa 71 kilometrov. Tako da vsako leto se dela na tem.

Kar se tiče teh stroškov, ki sem jih jaz navedel na tej analizi, pa tudi če je ne vem koliko strokovnjakov, to je ta analiza, jaz nisem nobenkrat še prebral kakšno celovito analizo, ki pride do rezultata, da se letno porabi 2,37 milijard evrov za stroške zastojev. To je zelo veliko, je zelo veliko. In če naštejemo tri ključne projekte, ki se izvajajo v Sloveniji, ampak se bo izvajalo ne samo v enem letu, več let, drugi tir Divača-Koper, tretja razvojna os, oba kraka in tretji pas Štajerski in Primorske, ki se ni, je še v fazah, mislim, raziskave. No, te tri projekti skupaj bodo stali 2,4 milijarde in se bodo izvedli v nekem časovnem obdobju. Ta analiza pravi, da vsako leto isto vsoto zapravimo zaradi zastojev. In jaz mislim, da je še kar pomemben podatek, ki bi bilo dobro iz več, mislim, bolj odgovorno se lotiti analize tegale. In bi želel, da se bi to tudi uresničilo. Glas ljudstva je v predvolilni kampanji zahteval, da se ukine plane za tretji, tretji pas in na to je stranka Gibanje Svoboda tudi pritrdila. Dvignila kartelček, pa pisalo, ja. Zdaj, jaz mislim, da tista ni bila dobra odločitev in ponovno prosim, da se tega lotite, kakor je treba.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. O vašem predlogu bomo odločali v četrtek, 25. septembra, v okviru glasovanj.

In zdaj dajem besedo kolegici magistrici Tamari Kozlovič, ki bo zastavila poslansko vprašanje ministru za javno upravo magistru Francu Propsu, izvolite.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Ja, hvala lepa. Spoštovani minister za javno upravo.

Torej, 25. aprila letos smo v Državnem zboru sprejeli nov Zakon o javnih uslužbencih, torej po več kot 20 letih. Ta zakon prinaša več novosti, sploh v duhu, da se veliko govori o kadrovanju v javni upravi, o sistemu upravljanja s kadri, o tem, kako zagotoviti, da bo sistem zaposlovanja hitrejši, torej učinkovitejši, bolj pregleden in tudi odporen na različne pritiske. In ena takih rešitev, ki jih zakon prinaša, je tudi vzpostavitev oziroma ustanovitev centra za kadre, ki bi, ki je s 1. junijem letošnjega leta začel delovati. In seveda ena ključnih nalog, ne pa tudi edina, je tudi centralizacija postopkov zaposlovanja. Zdaj, različni deležniki večkrat opozarjajo, tudi sama imam take izkušnje, da so postopki zaposlovanja v javni upravi zelo dolgi, zapleteni in tudi kdaj netransparentni. In zato smo v Svobodi seveda zakon podprli, ker ravno to odpravlja to zapletenost, togost sistema zaposlovanja. Kljub temu pa se moramo zavedati, da lahko centralizacija prinaša tudi določena tveganja in prav je, da se ta tveganja nagovori oziroma da jih imamo v mislih. In to je, da je lahko tak sistem preveč birokratski, da se ti postopki oddaljijo od dejanskih potreb posameznih organov in tudi, da je ta centralizacija lahko podvržena različnim političnim vplivom. Zato me, minister, zanima, če lahko meni, pa tudi državljankam in državljanom doma, veliko bomo zaposlovali, ker potrebe, kar poslušamo tako v zdravstvu kot v dolgotrajni oskrbi, so velike, zato me zanima, kako bo ta centralizacija potekala v praksi in tudi kako boste zagotovili, da vsi ti centralizirani postopki ne bodo postali birokratska ovira in s tem povzročali nezadovoljstvo in ovire namesto poenostavitve.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala lepa, spoštovana predsednica. Cenjena poslanka.

Z novim Zakonom o javnih uslužbencih smo zasledovali rešitve, s katerimi želimo povečati učinkovitost in kakovost storitev javne uprave, kar je na prvem mestu, okrepiti strokovnost in neodvisnost uslužbencev, poenotiti postopke ter zagotoviti večjo preglednost pri zaposlovanju. In ti razpršeni do zdaj v uporabi, javni natečaji so v bistvu bili neenotni, imeli so, bili so nepregledni in dolgi roki, ki so bili, so bili velikokrat tudi razlog za to, da so tisti, ki so se prijavljali na natečaje, preden se je, bom rekel, natečaj končal, tudi izstopili iz te svoje, bom rekel, ponudbe za delo v javni upravi. Center za kadre, kot ste omenila, je bil vzpostavljen s 1. 6. in bo v prvem delu tega prenovljenega izbirnega postopka izvajal centralizirane, poenotene in digitalizirane korake za zaposlitev uradnikov za nedoločen čas. Prvi javni natečaji bodo stekli preko centra s 1. 1. 2026. Do takrat pa, tako kot do sedaj, postopke organi vodijo sami. In še vedno bo, tudi potem, ko bodo stekli ti postopki centralizirano. Končna odločitev organov o izbiri ostala na njih. Kaj bo ta center za kadre? Lahko poenostavljeno rečem, da bo to neko osnovno nujno sito za to, da v sistem dobimo ljudi, ki so formalno izpolnili pogoje in imajo tiste osnovne kompetence in znanja. In tako bo prinesel ta kompetenčni center to, da bodo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, opravljali enoten preizkus, pisni teh osnovnih poznavanj in pa seveda tudi tako znan osnov znanja kot poznavanje osnovnih temeljev državne ureditve in pa lokalne samouprave. In ti kandidati, ki bodo dosegli najmanj 70 točk na tem preizkusu, bodo potem šli tudi v proces presojanja temeljnih kompetenc. Oba koraka bosta potekala digitalno in ne bosta odvisna od človeškega faktorja, če smem temu tako reči. Prinaša tudi digitalizacijo in sledljivost. Objava natečaja, prijave, preverjanje pogojev, izvedba preizkusov, vročanje sklepov in komunikacija bodo tekle v enotnem informacijskem sistemu. Pravilnost teh odgovorov, tako kot sem že prej omenil, se bodo pač, se bo preverjala samodejno. Pomembno je tudi, da ohranjamo vlogo organa za to, da on je tisti, ki bo končni odločevalec v tem delu, ko se bo odločil o tistemu, ki je najbolj primeren. Pri tem bo seveda izvedel ta organ tudi drugi del postopka v po vnaprej določenih merilih in na podlagi tudi teh meril izbral najustreznejšega kandidata. Jaz sem prepričan, da vzpostavitev centra za kadre in njegova pač vloga bo v bistvu zmanjšala birokracijo in je ne bo povečevala. Gre za to, da imamo standardizirana avtomatska točkovanja in enotne kriterije, skrajšane in poenostavljene postopke, preglednost in primerljivost rezultatov in pa s tem se zmanjšuje moč oziroma možnost arbitrarnost. Kakšne koristi od uvedbe centra bo imel znotraj tega procesa kdo od teh udeleženih? Kandidati bodo imeli enake vstopne pogoje, jasen postopek in večjo mobilnost, ker bodo lahko prehajali potem oziroma dostopali do teh podatkov, ki jih bodo imeli v centru za kadre organi, ki bodo naknadno imeli potrebe po kadrih. Koristi za organe bodo v tem, da bodo rezultati primerljivi, hitreje se bodo lahko odločali in manj bo teh administrativnih odstopanj. In pomembno se mi zdi, da bo tudi integriteta sistema večja, saj je centraliziran, digitalno preverljiv prvi del znižal tveganje o tem, da bi politično vplivali ali pa imeli subjektivno mnenje o posameznem kandidatu. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, jaz se ministru zahvaljujem. Zagotovo to, kar ste predstavil predstavili, torej ta proces zaposlovanj preko Centra za kadre tudi po moji oceni predstavlja neko profesionalizacijo zaposlovanja v javni upravi, seveda, če bomo ob tem tudi dejansko upravljali s kadri, kar tudi Zakon o javnih uslužbencih prenaša, torej, da se aktivno ukvarjamo z ljudmi, jih izobražujemo, predvsem pa pozdravljam to, kar ste sedaj na koncu povedal, to sledljivost, transparentnost, to je zelo pomembno predvsem v luči tega, ko velikokrat beremo različne zgodbe ali pa različne očitke kako se pred strokovnostjo, znanjem in izkušnjami da kakšno drugo lastnost ali pa vrlino posameznika, zato bi vas jaz vseeno, kljub temu, da ste na koncu, ko je že malo zmanjkalo časa, povedali, bi vas vseeno prosila, da res mogoče še enkrat poudarite predvsem zaradi državljank in državljanov, državljanov, ki nas doma spremljajo, zakaj je pomembno in kaj je prednost tega centraliziranega zaposlovanja, predvsem v luči zmanjšanja političnega vpliva. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala lepa. Mogoče še to, vloga centra za kadre bo seveda tudi ta, da bo razvijal kompetence zaposlenih in pa vodil bo tudi štipendijske natečaje in pa bo podpora Komisiji vlade za pritožbe in uradniškemu svetu ter pomoč organom pri delovno-pravnih postopkih. Tako da je vloga širša, ne zgolj samo ta, ki sem jo omenil.

Kar se pa tiče transparentnosti postopkov, jaz sem prepričan, da poenoten način zajema podatkov o posameznem kandidatu, ugotavljanje najprej sploh njegove, teh njegovih izpolnjevanja, njegovih pogojev za to, da vstopi, bom rekel, na trg dela, ki ga pač uradniški sistem v javni upravi zagotavlja, je prva stvar, ki je in ta bo pač tista, ki se bo preverila preden bo sploh prišel do tega, da se bodo ugotavljale, ugotavljala znanja poznavanja področja državne in lokalne ureditve. Ta drugi del, ki je pa vezan na ugotavljanje kompetenc, je pa neodvisen, orodje je pač izdelano, je za vse te, ki bodo vstopali oziroma ki bodo prišli, bom rekel, do tega, da bodo izpolnjevali oziroma se bodo ugotavljale njihove temeljne kompetence, je digitalizirano in do njega pač enostavno se ne da dostopati. In tisti kandidati, ki bodo prišli skozi to osnovno sito, seveda bodo šli k organu, tam pa bo organ na podlagi dodatnih kriterijev, ki jih bo postavil sam in bodo, bom rekel, cilja na tisto delovno mesto, ki ga pač bo moral opravljati oziroma nalog, ki jih bo moral opravljati uradnik, bodo tisti, ki bodo potem se odločili dokončno ali je kandidat tisti, ki je najbolj ustrezen. Prepričan sem, da bomo s tem, ko bomo ta prvi korak, dva prva koraka opravili centralizirano, v resnici dobili v nabor kandidate, ki so primerni in seveda je potem od vsakega vodje odvisno, kako se bo potem po lastni presoji na podlagi meril, ki jih je postavil odločil za to, da posameznika vzame v službo. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Imate postopkovni predlog? Nimate? Besedo ima Zvonko Černač, da bo postavil vprašanje ministru za solidarno prihodnost, Simonu Malovcu, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem, še posebej ministrom. Pred štirimi leti, decembra 2021, je takratni Državni zbor na predlog takratne Vlade, ki jo je vodil gospod Janša, sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon je predvidel enoletni odlog uveljavitve, upravičen, torej uveljavitev s 1. januarjem 2023 dalje, razen za oskrbovalca družinskega člana, kjer bi storitev stopila oziroma oskrbo na domu, kjer bi storitev stopila v veljavo dobro leto dni nazaj, s 1. julijem 2024. Takratni zakon prispevka za dolgotrajno oskrbo ni uzakonil. V prvih letih bi se storitev izvajala v okviru sredstev pokojninske in zdravstvene blagajne. In v kolikor 1. junija 2022 oblasti ne bi prevzela sedanja Golobova Vlada, bi se vse pravice iz dolgotrajne oskrbe danes izvajala v polnem obsegu, v celoti, ljudje pa prispevka ne bi plačevali. Golobova koalicija pa je najprej za leto dni zamaknila uveljavitev zakona, potem razveljavila zakon prejšnje vlade in poleti leta 2023 sprejela novega. Kje smo danes? Že tretji mesec se pobira prispevek za dolgotrajno oskrbo za pravice, ki jih ni. Danes se nadaljuje samo je oskrba za istih 5 tisoč upravičencev, ki so jim bile pravice dodeljene že v času prejšnje vlade med aprilom in junijem 2022, in storitev oskrbovalec družinskega člana, kjer pa gre v dveh tretjinah primerov za privedbo prejšnje storitve družinskega pomočnika, upravičencev pa ni niti 2 tisoč. Pravic torej ni, prispevek se pobira, minister pa troši stotine tisoče evrov za promocijo dolgotrajne oskrbe, za storitev, ki je ni. Podjetje MC3, ki je bilo ustanovljeno v mandatu te Vlade, je prejelo dvakrat po 24 tisoč 400 evrov za komunikacijsko strategijo za Zakon o dolgotrajni oskrbi in za komunikacijsko podporo ministru. Ta znesek, spoštovani, pomeni 152 evrov na uro. 152 evrov na uro. Negovalke, ki skrbijo za starejše, tega zneska ne zaslužijo niti v dveh dneh. Naprej. Podjetje Dobre zgodbe. Solastnik je minister, ministrov dober znanec in njegov nekdanji sodelavec v Zavodu Ganimed, poslanec svobode Aleksander Prosen Kralj, ki je za promocijo dolgotrajne oskrbe, ki je ni, prejelo 36 tisoč 865 evrov. Tudi to podjetje do mandata te Vlade ni delalo za vlado, sedaj pa ima pogodbe z več ministrstvi in Ukomom. Dodatnih 190 tisoč evrov za promocijo dolgotrajne oskrbe, ki je ni, je Vlada potrdila prejšnji teden. Spoštovani minister, sprašujem vas ali se boste v imenu Vlade in v svojem imenu ljudem javno opravičili za ta fiasko z dolgotrajno oskrbo in ali boste odstopili?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, beseda je vaša.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Ja, najlepša hvala za besedo.

Tako. Dolgotrajna oskrba je zagotovo en velik sistem. Verjetno gre za največjo, največjo spremembo na področju socialnega varstva v zadnjih 30 letih. Lahko se strinjam z vami, da prihaja do zamud, ampak govorimo o zamudah, ki se šteje v letih ali celo v desetletjih. In mislim, da je marsikateri razlog, zakaj se ta sistem ni predhodno vzpostavljal, ta Vlada je pa to naredila in ga tudi vzpostavila v skladu z zastavljeno časovnico, in to seveda tudi na način, da so zagotovljena sredstva ne samo za letošnje leto, ampak tudi za vnaprej. Dolgotrajna oskrba se izvaja na terenu .Ta trenutek je izdanih že več kot 1800 odločb za oskrbovalca družinskega člana; to so tisti primeri, ko za nekoga, ki potrebuje podporo, zanje skrbijo družinski člani, ki živijo na istem naslovu. Izvaja se oskrba, izvajajo se vstopne točke, ki so na centrih za socialno delo. Teh je vseh skupaj 18, na njih je zaposlenih trenutno 108 oseb; to so dodatne zaposlitve samo za področje dolgotrajne oskrbe, ki izvajajo ocenjevanje na terenu. Ta večja sprememba pa prihaja seveda s 1. 12. in to je prevedbo vseh obstoječih, ki so v domovih za starejše, in sicer tudi z zajamčeno nižjo oskrbnino, če tako rečem, in sicer za standardno oskrbo v dvoposteljni sobi v maksimalni višini zajamčene pokojnine. Zakaj je to pomembno? Osnovno stališče, ki smo ga sledili in ki ga sledimo pri vzpostavljanju sistema, je, da je ta dostopen, da je dostopen ne glede na to, koliko imamo v žepu, kaj imamo v žepu in da bo vsak tisti, ki je 40 let delal v tej državi, si lahko privoščil dom za starejše. Do takrat pa bo delovala tudi ostale pravice. tu imam v mislih tudi dolgotrajno oskrbo na domu, ki je za uporabnika brezplačna. Mogoče še en podatek, sistem je zagotovo kompleksen, vključuje več deležnikov, nekatere države so za to potrebovale bistveno več let, Nemčija nekaj deset. Nemčija med drugim ima tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Omenili ste tudi kampanje. Ja, dolgotrajna oskrba je zelo kompleksna. Mislim, da čisto vsak mora vedeti, kaj prinaša. Čisto vsak mora razumeti, katere pravice lahko pridobi z dolgotrajne oskrbe, na kakšen način, kje se lahko obrne, kje so informacije dosegljive in to je namen kampanj, ki jih izvajamo. Pri svojem delu bomo vztrajali dokler ne bo v polnosti v skladu s časovnico, to je konec leta, zaživela dolgotrajna oskrba, kot smo jo si zamislili.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Glejte, minister, oskrba starejših ni pisanje odločb, ni administrativno tehnično delo. Oskrba starejših je pomoč tistim, ki ne morejo iz takih ali drugačnih razlogov skrbeti zase in potrebujejo pomoč drugih, tretjega. Oskrba starejših tudi ni cenena piarovska propaganda, ki jo izvajate za davkoplačevalski denar, v bistvu za ta sredstva, ki se zdaj od 1. julija zbirajo za dolgotrajno oskrbo in jih delite vašim političnim prijateljem. Prej sem vam navedel dva, lahko bi vam še koga povedal. Eden izmed njih je poslanec Svobode Prosen Kralj. Tam 50000 evrov, njemu 40000 evrov, prejšnji teden ste potrdili dodatnih 190000 evrov za promocijo nečesa, kar se ne izvaja. To ste potrdili tudi v tem odgovoru sedanjem. Izvajate 5000 evrov e-oskrbovancev, ki so jim bile te pravice priznane med aprilom in junijem 2022. In venomer govorite o tej prevedbi družinskega pomočnika v oskrbovalca družinskega člana, kar se je zgodilo s 1. januarjem 2024, če ne bi bilo vaše vlade, bi se že s 1. januarjem 2023, eno leto prej, kjer je številka tudi ista, 1800, govorite že pol leta, pri čemer je dve tretjini tistih, ki so bili samo prevedeni. Zelo malo je novih upravičencev. Popolnoma ste pozabili v odgovoru povedati, da ste totalno zamočili za oskrbo na domu, ki bi se morala začeti izvajati s 1. julijem letošnjega leta. V kolikor ne bi bilo te Vlade, bi se s 1. julijem prejšnjega leta izvajala bi se oskrba na domu. Vi ste pa naročili nek računalniški program za skoraj pol milijona evrov, uradniki, uradnice pa pišejo odločbe zdaj na roke, na roke, ob silnem razmetavanju davkoplačevalskih sredstev iz sistema. In minister, glejte, nisem slišal vašega opravičila. Nisem slišal vašega opravičila, zato vas še enkrat sprašujem, ali se boste v imenu Vlade in v svojem imenu ljudem javno opravičili za fiasko na tem področju in ali boste končno odstopili, ker vidite, da niste sposobni tega sistema postaviti?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Minister imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Spoštovani gospod poslanec, mislim, da ste sami povedali, da se dolgotrajna oskrba izvaja, tudi danes delujejo domovi za starejše, kar izvajajo, je tudi dolgotrajna oskrba. Konec leta bodo samo vstopili v sam zakon dolgotrajne oskrbe. V vmesnem obdobju pa krijemo tudi dvige plač v domovih za starejše, da te ne padejo na pleče uporabnika s strani prispevka. Tako da verjamem, da so potrebne še določene dodatne informacije po terenu, tako glede dolgotrajne oskrbe na domu kot institucionalnega varstva. To sledi v prihodnjih mesecih. Dolgotrajna oskrba se izvaja, se je izvajala že prej, se bo tudi v prihodnje. Nujno je pa, da jo naredimo dostopno, ne glede na to, kako globoko je naš žep.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Predvidevam, da imate postopkovno. Kolega poslanec, naj vas opozorim, da je treba vaš predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa tega postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ne glede na to, da je minister Maljavac interpeliran in da bomo o tem razpravljali v tem Državnem zboru, je potrebno o tem njegovem odgovoru opraviti razpravo tudi na naslednji seji Državnega zbora. Glejte, minister bi se moral še posebej po tem, kar je danes povedal, res opravičiti vsem tistim, ki do teh storitev ne morejo dostopati, pa bi lahko, pa bi lahko dostopali, če bi čutil odgovornost in bi naredil tisto, za kar je kot minister odgovoren in pristojen. Gre za nekaj 10 tisoč ljudi, ki jim je ta pravica odmaknjena. Najprej zaradi tega, ker ste prejšnji zakon za leto dni zamrznili, ki je bil sprejet decembra 2021, v bistvu so upravičenja bila ista, samo da ni bilo teh dodatnih doplačil, ki ste jih vi uvedli, tega prispevka pa deset odstotnega doplačila za storitve pri domovih za starejše, pa doplačila pri oskrbi. Opravičiti se morali, ker nimajo pravic po teh novih rokih, ki ste jih vi zelo, zelo dolgo naprej postavili. Nimajo pravic do oskrbe na domu od 1. julija letos in nimajo upravičen v domovih za starejše od 1. 1. 2023, ki bi jih imeli, jih bodo imeli šele od 1. 12. letos. Ta razlika, ki je enaka po prejšnjem zakonu in po tem vašem sedanjem zakonu, je okrog 8 do 10 tisoč evrov letno. Se pravi, vse te upravičence v domovih za starejše ste s tem, ko ste jim upravičenje, ki bi ga lahko uživali od 1. januarja 2023 dalje in ga bodo šele, če ga bodo, od 1. decembra 2025, prikrajšali v tem obdobju vsakega med njimi za 25 tisoč evrov-. 25 tisoč evrov so morali ljudje več prispevati iz svojih žepov, njihovi sorodniki, ker večinoma ne zmorejo, ker imajo prenizke pokojnine. In vi se zdaj hvalite s tem, da boste dosegli neko civilizacijsko normo skrbi za starejše od 1. 12. dalje torej. Na drugi strani se pa na veliko in z davkoplačevalskimi sredstvi reklamira neka storitev, neka oskrba, ki je ni. Denar se po nepotrebnem razmetava, minister ne čuti popolnoma nobene odgovornosti za ta fiasko na tem področju. 400 tisoč evrov za informacijski sistem, referentke pa pišejo odločbe za dolgotrajno oskrbo na roke. Še eno zadevo je potrebno povedati glede tega razmetavanja. Zakon, ki je bil sprejet decembra 2021, je imel zelo enostavno določbo, ki je govorila o tem, da se prevede vse zavarovance za obvezno zavarovanje v sistem dolgotrajne oskrbe in strošek bi bil nič evrov. Vi, minister, pa ste v zakon vnesli določbo, da vsi dobijo pisne odločbe. Milijon 700 tisoč jih je tudi bilo razdeljenih in poslanih jeseni 2023 - okrog 2 milijona evrov ponovno davkoplačevalskih sredstev, ki bi jih lahko namenili za pomoč starejšim. Torej več razlogov je, da se na prihodnji seji opravi razprava glede nesposobnosti ministra, da bi postavil sistem, ki ga starejši gotovo zelo potrebujejo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: O vašem predlogu, poslanec, bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra 2025, v okviru glasovanj.

Poslanka Andreja Rajbenšu, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za gospodarstvo, turizem in šport Matjažu Hanu, izvolite.

ANDREJA RAJBENŠU (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister.

Novela uredbe o zelenem javnem naročanju, ki je stopila v veljavo 17. septembra letos, prinaša pomemben premik v razumevanju trajnostne gradnje. Med drugim je govora o obveznosti vključevanja lesa v gradnjo, ki se širi tudi na enostanovanjske in večstanovanjske objekte. Les mora tako predstavljati najmanj 30 procentov prostornine vgrajenih materialov v stavbi, najmanj 70 procentov v pohištvu ter najmanj 80 procentov v stavbnem pohištvu. Gre za visoke standarde, ki bodo vplivali tako na prakso projektiranja in na sam gradbeni trg. Ob tem je Vlada sprejela tudi Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki zanje predvideva sto milijonov evrov letno. To je osnova za gradnjo približno 2 tisoč stanovanj, najemnih stanovanj letno oziroma 20 tisoč v desetih letih. Slovenija takšen obrat v stanovanjski politiki nujno potrebuje, saj primanjkuje dostopnih in kakovostnih stanovanj, a pri tem se odpirajo dileme. Lesena gradnja je v povprečju od 10 do 20 procentov dražja in kot klasično zidana, višji pa so seveda tudi stroški potem vzdrževanja, zlasti pri stavbnem pohištvu. Zato bo za uresničitev ambicioznih okoljskih ciljev nujno potrebno iskati ravnotežje med trajnostno in pa tudi finančno izvedljivostjo. Tudi Maribor spada med občine, kjer se soočamo s pomanjkanjem najemnih stanovanj. Kar pomeni, da bo javnemu medobčinskemu stanovanjskemu skladu Maribor naložena velika odgovornost. Torej, zagotoviti širitev stanovanjskega fonda skladno z novo uredbo in hkrati ostati v finančnih okvirih države. To bo zahtevalo veliko prilagajanja in pa rešitev, torej nekih novih rešitev. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport preko svojega direktorata za lesarstvo izvaja aktivnosti, med drugim kot za povečanje konkurenčnosti lesarske panoge za zagotavljanje primernega in stabilnega poslovnega okolja. Zato vas sprašujem, spoštovani minister, ali bo vaše ministrstvo v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost ter republiškimi in občinskimi stanovanjskimi skladi glede vpliva novele Uredbe o zelenem javnem naročanju na stroške gradnje in s tem izvedljivo zastavljenega cilja 20 tisoč javnih najemnih stanovanj v desetih letih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

MATJAŽ HAN (minister za gospodarstvo, turizem in šport): Hvala lepa, spoštovana poslanka. Moram reči, da je zelo relevantno vprašanje in na mestu dve stvari, zakaj na eni strani govorimo o izgradnji veliko število stanovanj, po drugi strani pa govorimo o lesu, ki seveda prinaša svoje benefite življenju v takšnih stavbah. Nenazadnje Slovenija je gozdnata država, kjer imamo to surovino, ki jo je seveda treba na nek način izkoristiti in ja, ja seveda tako na vaše vprašanje odgovor, mi, vlada kot celota bo mogla sodelovati ne samo mi, pa solidarna prihodnost, tudi MOPE, MNVP in tako naprej, da bomo prišli do pravega rezultata. Tudi z vami se strinjam, da je takšna gradnja na nek način dražja, seveda pa imamo problem tudi pri projektiranju. Ampak kot ste ugotovili 17. septembra letos, smo na nek način obstoječi nabor stavb, za katere velja zadevna uredba, na nek način povečali tudi v enem večstanovanjske objekte, ne bom našteval kaj na nek način prinaša, bom rekel, ta vgradnja lesa, kaj pomeni vgradnja lesa pri gradnji. Moram pa reči, da trenutna gradbena zakonodaja naročnikov namreč od začetka planiranja projektov ne sili v razmišljanje o načinu gradnje. Govorimo klasična gradnja, lesena gradnja, hibridna gradnja. In to je največkrat razlog, to, kar ste tudi prav ugotovili, da je gradnja lesene, stroški lesene gradnje višji, saj so projekti običajno v začetku planirani kot na nek način klasična gradnja in je potem naknadno, ko prilagajamo projekte specifikam lesene gradnje, seveda lahko potem vplivajo na samo višino.

Zdaj, na našem ministrstvu, na Direktoratu za les, kar spodbujamo les. Uporabniki lesenih stavb so seveda so dobili že na nek način tudi sredstva, zgradili smo kar s pomočjo sredstev v vrtcih. In s tem, s tem kažejo, da smo na nek način tudi na tem zdravstvenem delu, na tem delu, kjer se ljudje bistveno bolj počutijo v leseni gradnji, na pravi strani. Ampak mi moramo na nek način s temi projekti, ki omogočajo kombinacijo domačega znanja ustvarjanje visoke dodane vrednosti domače surovine narediti še en korak naprej. Na koncu koncev pa bo seveda morala država, če bo to tudi spodbujala, če bo to tudi na nek način spodbujala in v občinah in v državi nameniti tudi določena sredstva za to pa je seveda odgovorna tudi Vlada. Tako da mislim, da moramo po tej poti naprej iti, bo pa seveda najprej morala stroka svoje dodatno povedati. Drugo pa, potrebno bo sofinancirati, ker lokalne skupnosti, kot ste prav dejali, teh sredstev na takšen način nimajo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ANDREJA RAJBENŠU (PS Svoboda): Hvala lepa. Hvala tudi ministru za ta odgovor. Torej se v bistvu lahko nekako nadejamo, da bo se nekako izravnalo, kar ste pač povedali, torej da bo mogoče prišlo tudi do nekih še dodatnih finančnih instrumentov, ne vem, kot kaka nepovratna, nepovratna sredstva ali pa subvencije ali pa ne vem kaj podobnega, kajti brez pomoči in pa seveda teh ukrepov, ki bi pocenilo to trajnostno leseno gradnjo, se nam namreč lahko zgodi, da bomo zaradi tega zgradili seveda potem manj stanovanj, če vsota ostane enaka, gradnja se pa seveda podraži. In tega si seveda noben ne želi. Tako da tako kot je bilo mogoče to, torej neke subvencije, ki so bile dane recimo, ko se je uvajalo elektrificiranje, bi se lahko recimo tudi podobnega nekaj bi lahko bilo tukaj. Torej neki podobni ukrepi, ki bi spodbujali trajnostno leseno gradnjo, dosegli neko ekonomijo tega obsega, za kar smo si zadali in pa seveda na dolgi rok prišli tudi do izenačenja s takimi seveda subvencijami, do izenačenja nekih cen klasične in pa seveda tudi potem lesene gradnje. Hvala lepa, to je bil samo komentar. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Minister, izvolite. Ne boste nič se vam je zahvalila, v redu, se strinjate. Nadaljujemo, magistrica Karmen Furman, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za naravne vire in prostor, Jožetu Novaku, izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, hvala za besedo. Spoštovani minister, decembra lani smo v državnem zboru sprejeli novelo zakona o urejanju prostora, s katerim smo med drugim tistim občinam, ki še niso uspele sprejeti prostorskih načrtov, podaljšali rok za njihovo sprejetje. Grozilo je namreč, da v teh občinah v kolikor torej roka ne bomo podaljšali z letom 2025 gradbena dovoljenja ne bodo mogla se več izdajati. In takrat ste minister med drugim dejali, citiram: želimo, da župani to naredijo še v svojem mandatu in da ne prelagajo odgovornosti na druge, novembra 2026 so namreč občinske volitve. In drugič, da tudi mi v tem mandatu vlade opravimo vsa potrebna strokovna opravila. Na ministrstvu smo zdaj končno začeli sodelovati z občinami, tako kot bi morali že pred desetletjem, in pomagamo vsem občinam, tudi tem, da bodo dokončale svoje delo. Konec citata. Ustanovili ste celo posebno koordinacijsko skupino, ki naj bi spremljala in spodbujala pripravo OPN je koordinirala mnenja državnih nosilcev urejanja prostora ter zagotovila njihove pravočasne uskladitve. A danes imamo še vedno 15 občin, ki prostorskega plana še niso uspele sprejeti, in to predvsem zaradi vedno novih zahtev nosilcev urejanja prostora. Te občine se danes upravičeno bojijo, da jim slednje do zakonskega roka, to je konec oktobra 2026, niti ne bo uspelo. In minister, verjamem, da veste kakšne bi bile posledice, namreč v teh občinah se gradbena dovoljenja po tem roku ne bi mogla več izdajati. Ena izmed takšnih občin je tudi občina Slovenska Bistrica iz katere prihajam. V občini so začeli s postopkom že leta 2009. Vloge občanov so se pričele zbirati že leta 2005, torej pred več kot 20 leti. In danes se postopka ni uspelo premakniti niti v fazo javne razgrnitve. Največja ovira naj bi bila ravno pridobivanje soglasij s strani nosilcev urejanja prostora, ki pač pogosto deluje preveč togo, birokratsko, hkrati pa se vedno znova spreminja tudi pravna podlaga za sprejem prostorskih aktov. Občina postopka ne more zaključiti, saj se ji zakonodaja nenehno spreminja in s tem nalaga vedno nove smernice, ki zaostrujejo pogoje sprejema. Na primer konkretno, danes se občina ukvarja z geološko študijo, ki je postopek znova podaljšala še za približno pol leta. In ta zahteva je bila sprejeta z novimi smernicami avgusta lani in zaradi tega ne moremo načrtovati in izvajati razvojnih projektov, podjetniki ne morejo investirati, mlade družine ne pridejo do gradbenih parcel. Zato vas sprašujem, katere ukrepe ste že sprejeli za odpravo ovir in pospešitev postopka sprejemanja OPN v občini Slovenska Bistrica in kdaj konkretno lahko pričakujemo sprejem?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci. Vam pa hvala za vprašanje. Vam in vsem, ki skrbite za ta del, da bi bil čim prej in ustrezno rešen, pa tudi hvala za spodbudo, ker tak pogovor vedno pomaga k temu, da pridemo tudi do rešitev.

Najprej, Slovenska Bistrica spada med tistih 7, 8 procentov občin, samo 7 in 8 procentov občin, ki jim ni uspelo pred desetletjem od leta 2007 sprejeti občinskega plana. 90 procentov in več so to uspele na istih predpisih, na istih, bom rekel, osnovah in na istih zadevah. Verjamem pa, ker je občina večja, ima 260 kvadratnih kilometrov in zaradi tega, ker je na poplavnem območju, zaradi tega, ker je tudi na erozijskem območju in pa seveda dobrih kmetijskih zemljiščih, je težava, kako širiti zemljišča, stavbna zemljišča, predvsem pa urejati občinsko ali državno gospodarsko infrastrukturo. Ni enostavno, zato ker je malo bolj zakomplicirana občina v smislu teritorialnih enot, geografske lege in vsega tega ostalega. Pa še en razlog je poseben; občina je relativno dosledno spoštovala in je gradila navznoter in zdaj je teh stavbnih zemljišč zmanjkalo. Marsikdo je pretiraval in je imel toliko zaloge in je bilo potem lažje kombinirati. Pri nas smo imeli 6. junija zadnji intenzivni sestanek z njimi in ugotovili te tri ključne zadeve. Da smo, da so dobili zavrnjeno presojo vplivov na okolje. Da morajo dopolniti gradiva iz področja voda delno, bom rekel, erozije, predvsem pa tudi iz kmetijstva. In v tem kontekstu naši kolegi čakajo, da bo prišel tudi iz odziva s popravljeno, dopolnjeno študijo, karkoli je. To, kar sem pa lahko takoj naredil, da bom tudi videl za nazaj in lahko pomagal, pa je, kot veste, smo sprejeli prejšnji teden novelo Zakona o urejanju prostora, v katerem sem pa zdaj predsednik medresorske komisije, kjer pa ima možnost sovplivati in uskladiti posamezne zadeve. Jaz sem naročil, da je ta med prvimi. Seveda teh 15 občin bo zdaj na vrsti na tem in imamo predviden in že sklican sestanek danes za 8. oktober. Se pravi, toliko smo pustili, da je odziv, / nerazumljivo/ sestanek imam. Jaz bom poskušal seveda tudi s tem, da vidimo, če so izdelovalci imeli težave. Če pa je to res, kar ste postavili mi, je pa tudi težava, to je to, da vedno znova postavlja kdo pogoje. Ko bom šel pogledat, in verjamem, da to, kar ste postavili, je, da na začetku so bili pogoji drugačni in so se verjetno v tem času dopolnili. To pa ni korektno in ni dopustno. Druga tema je popoplavna nova situacija, ki pa pomeni, da so šli na varnostni del, odpornost na podnebne spremembe. Ampak da ne bom na splošno govoril o tem, bomo do takrat in takrat povabili, bom rekel, vodstvo tudi občine k temu. Prav zaradi tega, ker si želim, da bi dejansko še v tem času, ko lahko, ko bomo imeli, bom rekel, tak način in tam ne bo pogovor, kaj mora kdo študirati pa kaj narediti oziroma ampak samo, kaj bo kdo naredil do konca. Verjamem, da je bilo, da so na občini te strokovne podlage, pa tudi sam plan pripeljali, tako kot ste rekli, praktično do osnutka predloga. Bistvo je pa zdaj to, če so, in to morda polagam tudi drugim občinam, včasih se pogovarjamo o neki podobni situaciji, ki je tam v občini, ko gre za obvoznico v nekem kraju. Kadar, takrat se vedno splača narediti alternativne rešitve, alternativne trase. Mi lahko pomagamo, da lahko taka rešitev ostane na bodisi z nekim pogojem na poplavnem območju, pa se mora nekaj dvigniti, na kmetijskem zemljišču ali kje drugje, če je dokazano, da druge rešitve ni. Če pa imamo alternativo, da lahko s takimi rešitvami prihajamo na nekmetijske, nevodne ali neke druge naravne vrednote, potem pa seveda je situacija drugačna. V vsakem primeru se bom potrudil, da bomo 8. imeli konstruktiven sestanek in tudi dogovorili in da bomo še letos tudi vam lahko nazaj poročali o dobrih rešitvah z istim ciljem, ki ste ga tudi sami omenili.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Želite dopolnitev odgovora verjetno? Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, najprej hvala lepa za odgovor. Jaz sem vesela, če bodo zadeve hitreje stekle tudi na ta način, da se tukaj pogovorimo v okviru poslanskih vprašanj. Namreč dejstvo je, da z moje strani tako kot državljanki kakor tudi na drugi strani poslanki iz tega okraja se mi zdi nesprejemljivo, da ljudje čakajo tudi 20 let za to, da dobijo odgovor na to ali bodo lahko na nekem območju gradili in si reševali svojo stanovanjsko stisko ali ne. Namreč, tako kot sem dejala, že leta 2005 so se vlagale prve vloge, 2009 je stekel uradni sklep o pričetku postopka in danes smo leta 2025 in nismo prišli niti do tega, da bi bil plan javno razgrnjen. Zdaj, res je, da je občina velika, da smo tudi soočeni s številnimi izzivi zaradi tega, ker se nahajamo, kot ste sami dejali, v poplavnem erozijskem območju. Na drugi strani je pa tudi dejstvo, da se je med tem zakonodaja spreminjala, da so se nalagale s smernicami nove podlage, nove študije in da občina glede na dolgotrajnost postopka ni v enakopravnem položaju napram tistim občinam, ki pa že imajo OPN sprejete in vsega tega niso takrat rabile oziroma ni bil pogoj za sprejetje OPN. Zdaj jaz upam, da bodo stekli konstruktivni pogovori, predvsem pa da bomo prišli korak bližje k sprejemanju prostorskega načrta in da bo v okviru tega roka, ki je zakonsko določen, tudi sprejet. Bi pa še želela en odgovor na vprašanje, ker so odprli tudi to novo spremembo novele, ali bo za našo občino tudi veljal pogoj načrt preskrbe in upravljanja z zemljišči za sprejem OPN kot je določen z novo spremembo zakona.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Ja, jaz soglašam s problemom, pa tudi, da mora rešitev priti praktično, bom rekel, v zelo kratkem času, tako da lahko župani svoj posel opravijo do konca junija prihodnje leto. To je pa tu. Tako da iz tega naslova se bom zelo angažiral, predvsem pri teh 15 občinah, da pridejo do konca, kot sem rekel. Vidim pa problem malo drugače. Mi imamo problem, da občani občine Slovenske Bistrice niso v enakopravnem položaju z občani drugih občin, ki imajo sprejeto zadevo. Malo in največ so krivi tukaj takratna vodstva vseh tistih let 2007, ker kdor se je resno lotil, je tudi delo opravil. In dejansko zdaj iz kakršnih koli razlogov seveda, nekdo je upal, da bo treba, nekateri so špekulirali, da se bolj splača na prostorskem redu biti in tako naprej. Ne poznam te situacije. Jaz mislim, da je bolj to, kar sem prej omenil, da je relativno težka situacija. Pa še nekaj, zelo korektna je bila v tem, da niso pretiravali takrat s stavbnimi zemljišči. Tudi to bom poskušal narediti, da ne bodo pa te občine zdaj na slabšem, ker nekatere, kot sem rekel, so imele rezerve in so vrgle nekaj zazidljivih površin ven in so na ta račun lahko gradile. Zdaj, na to, to zadevo bomo pogledali, kaj in na kakšen način bi. Tudi po vsebini mene ne morejo tudi moji kolegi ali pa tisti, ki delajo študije, okoli prinašati, ker sem nekaj takih občinskih planov tudi sam speljal skozi, tudi kot pristojen za urbanizem na občini, in vem, kako se to da. In moja praksa je bila do zdaj; takrat, ko smo dajali soglasje, smo vsako občino v končnem soglasju spravili, ne boste verjeli, dosledno v 45 dneh. Prej pa seveda dali zelo jasne stvari. Tako da se bom trudil v to smer, da bomo v zelo kratkem. Kar se tiče pa, rekli ste, pogojev za odlok o plačilu takse, če sem razumel, ali stavbnih zemljišč, o plačilu stavbnih zemljišč ali nekaj podobnega, nisem si točno zapomnil vprašanja o tem. To ni pogoj za OPN. Tam je pogoj, da take odloke o tem sprejemajo občine naknadno, v roku dveh let po tem zakonu. Tako da se potem, ko je zakon sprejet, se bo tudi določalo v skladu s predpisi kjerkoli. Pogoj za sprejem zakona pa ni noben pogoj od nobenega in lahko mirno sprejmejo tako kot se predvideva po tem delu. Še enkrat, bova v novembru videla, kaj smo se oktobra, bom rekel, zmenili, pa predlagam, da spremljava to situacijo. Tudi zaradi tega, ker bom tukaj na checkingu, se reče, na nek način bova spremljala ali pomoč ljudem zadostuje. Če ne, bo treba dodatne ukrepe narediti. Pa ne toliko zakonodajne, kot mislim, da imamo problem s kadrovskimi, organizacijskimi, ljudmi, ki ne vidijo te volje, ki ste jo izkazali / znak za konec razprave/ poslanci, pa tudi sam, da pridemo hitreje, bom rekel, do učinka v dobro in korist ljudi.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Želite postopkovno? (Ne.) Ne želite.

Poslanec Jožef Horvat, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za solidarno prihodnost, Simon Maljevacu, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovani minister gospod Simon Maljevac! Midva sva se veliko že pogovarjala preko formalnih, ustnih vprašanj, pisnih vprašanj, pisnih pobud, pa tudi na hodniku te naše zgradbe, o novi enoti Doma starejših Rakičan s kapaciteto približno 26 postelj v Črešnjevcih. Črešnjevci so kraj, kjer je sedež občine, kjer tudi sam živim. Spomnim se enega dogovora, ja, dogovora, ko sva si segla v roke in sem vam rekel, minister, zaupam vam ne bom več z nekimi ustnimi vprašanji, rajši vidim, da pridemo do realizacije. Že leta 2021 je bil ta projekt uvrščen v načrt razvojnih programov, z drugimi besedami, bil je zagotovljen denar. 26. maja 2022 je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Imam ga pri sebi. In kje smo danes, gospod minister?

Nazadnje sva formalno komunicirala preko moje pisne poslanske pobude in v zvezi s tem projektom, torej dislocirana enota v Črešnjevcih, enota Doma starejših Rakičan, takrat ste v odgovoru na mojo pisno poslansko pobudo 22. julija 2024, se pravi pred približno 14 meseci napovedali, citiram: "Njegovo nadaljevanje je predvideno v letu 2025 oziroma 2026. V skladu z razpoložljivimi sredstvi se bomo na MSP" - to je na vašem ministrstvu - "potrudili, da ga ponovno uvrstimo v letni program dela, takoj, ko bo to mogoče." (Konec navedka.)

Kaj je zdaj to, ko bo to mogoče, zakaj še to ni mogoče? Ker danes, po tem, ko je narejena že, mislim, da najmanj druga novelacija IP-ja, investicijskega programa, ne vem, gospod minister, ali je potrjena na vašem ministrstvu, a je potrjena na seji sveta zavoda Dom starejših Rakičan? Kaj se tam dogaja, ne vem in me tudi ne zanima, ni v moji pristojnosti, se ne želim vtikati, sem si pa zelo dobro zapomnil. In še enkrat, sem rekel, gospod minister, roka, vam zaupam, / znak za konec razprave/ ko ste rekli, da zamenjava vodstva v Domu starejših Rakičan nima nobene veze oziroma ne bo vplivala na investicijo o kateri govoriva, torej investicijo v Črešnjevcih.

Kdaj torej, gospod minister, lahko pričakujemo, zdaj pa res lepo prosim, konkreten odgovor. Ne rabite mi povedati datuma, povejte mi vsaj mesec pa letnico, kdaj se bo lahko gradnja začela izvajati, lepo prosim, ker je nemogoče, nemogoče, / znak za konec razprave/ da bi ena država s silnim aparatom ne bila sposobna realizirati projekta v vrednosti med dvemi in tremi milijoni, ko je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred dobrimi tremi leti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Ja, najlepša hvala za vprašanje.

Mogoče bi vseeno začel čisto en uvod. Investicije na ministrstvu jemljemo zelo resno in sem zelo vesel, da smo pri tem zelo uspešni. Lahko povem, da smo od leta 2022 uspešno izpeljali že 116 projektov v skupni vrednosti 253 milijonov, trenutno je pa v dodatnem načrtovanju še 60 projektov. Tako da na tem področju smo res aktivni. Eden izmed njih so tudi Črešnjevci. Vemo, oba poznava zgodovino, ampak mogoče vseeno povedati, da je to zgodba že iz leta 2021, kot ste sami tudi povedali. Takrat je bila ocena investicije približno dva milijona, od, odkup, pridobilo se je gradbeno dovoljenje in tako naprej. Zdaj smo pa na točki, kjer smo. Lahko povem, da poskušamo pospešeno delati tudi z zavodom. Še zadnji popravki, vezani na investicijsko novelacijo, da potem uvrstimo v najkrajšem obdobju v NRP, tudi s tega vidika, ker so sredstva za to zagotovljena v manjšem obsegu v letošnjem letu, predvsem pa v drugem letu. Skupna vrednost projekta je zdaj 3 milijone 400. Tako da jaz upam, da bo v kratkem, takoj ko bo v NRP šel ven razpis tudi za izvajalca. Še ena točka, ki je mogoče dobra, upam, da bo podobno tudi tam v primeru, da v zadnjih mesecih vidimo spremembo tudi pri izvajalcih. Veste, da smo imeli na področju investicij v domove za starejše v zadnjih letih težavo, da so bili tisti, ki so se prijavili za izvajalce, zelo pogostokrat na ceno, ki je bila predvidena in ocenjena v zadnjih razpisih. Tam ni primer, upam, da bo tudi tako. Tako da na projektu pospešeno delamo. Jaz upam, evo, da bova lahko še pred koncem tega mandata tudi položila temeljni kamen, torej da se gradnja začne, kot sem rekel in da tudi čim prej se potem tudi zaključi. So pa dela v teku.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Izvolite poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Hvala lepa, gospod minister. Krasno, čestitam, 116 projektov, če sem že dobro zapisal, 250 milijonov, odlično. Ampak ravno ti podatki me pahnejo v večjo žalost, kot sem bil pred par minutami. Črenšovcev pa tukaj ni. Zakaj? Kaj je razlog? Kaj je razlog? Veste, vi ste minister, imate fantastično politično moč, fantastično. Kdaj bo zasedal svet zavoda v Rakičanu, da bo IPS potrdil, menda ga mora potrditi. Pa to se tako dolgo že vleče, da je nenormalno. Pa to ni polet na Mars, pa to je en objekt, pravzaprav ne objekt, adaptacija objekta. Gospod minister, če vi vzamete zadevo v roke, meni je žal, meni je žal, da bomo imeli razpravo o vaši interpelaciji, vam pa tukaj dam pred slovensko javnostjo besedo, če mi boste dali ne zagotovilo, ampak da se bo videlo, da gre pred razpravo o interpelaciji, da gre objekt v izvedbo, od tega bo odvisno tudi moje glasovanje.

Ker nekaj vam bom povedal. Jaz poznam, cenim vašo politično agendo, rajši imate državno kot zasebno. Ali imate vi kakšne informacije, ker meni hodijo različni ljudje pripovedovati in me opozarjati brez dokazov, da bi se ravno tukaj naj zasebni sektor nekako krepil, da bi potem Črenšovce potisnili v ozadje. Jaz mislim, da tudi vi imate najbrž dobre, kot se reče, obveščevalce in bi morali priti do vas in bi vas o tem informirali. Če nimate, dajte prosim, sprožiti neko akcijo, pridobiti informacije, ker če bo šlo v tej smeri, glej, potem pa res bom razumel, da so izključno neki maščevalni, če hočete politični razlogi, da Črenšovci, ta prekmurska vasica, da tam ta objekt ne gre naprej. Ali so naši ljudje kaj manj vredni kot tisti, kjer ste že postavili 116 projektov, vaš predhodnik, naš Janez Cigler, pa še najbrž več.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Hvala za dodatno še enkrat. Črenšovci so, kot sem rekel, zagotovo na spisku in so na spisku ne samo projektov, ki jih želimo, ampak projektov, za katere so zagotovljena sredstva. To je tudi nujna izvedba z našega stališča, ravno zaradi realizacije, povečanja realizacije na področju investicij, na čem pospešeno delamo. Hvala za vse informacije, bom tudi sam še enkrat preveril, pa ostajava na vezi.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Imate kolega? Nimate postopkovnega, torej, gremo naprej.

Poslanec Miha Lamut, imate besedo, da postavite vprašanje ministrici za infrastrukturo, magistrici Alenki Bratušek, ki pa je še ni, ampak boste pač postavil vprašanje, kaj naj rečem.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Vprašanje je tudi lahko nekoliko daljše v uvodu, pa vseeno. Spoštovana ministrica, vsi ostali prisotni. Obnova štajerske avtoceste je eden največjih infrastrukturnih projektov zadnjih let, ki je zahteval in zahteva ogromno organizacijskega in gradbenega usklajevanja. Vemo, da takšna dela pomenijo tudi spremembe in večje prometne obremenitve še posebej v lokalnih skupnostih, kjer se je del tranzitnega prometa preusmeril na staro cesto Celje - Vojnik - Slovenske Konjice. Ob tem bi vsekakor želel poudariti in pohvaliti, da so se v tem preteklem obdobju na tej relaciji vendarle zgodili nekateri, ponekod tudi številni pomembni premiki, ki so izboljšali prometno varnost in poskrbeli za udobje prebivalcev in nakazali pravo smer ter zgled dobre prakse, na primer ureditev dodatnih semaforiziranih križišč, ki že prispeva k večji varnosti vseh udeležencev v prometu, zgrajeni nekateri obcestni hodniki, ki so krajankam in krajanom omogočili varnejšo hojo v prometni cesti, posebej pa velja izpostaviti nove prehode za pešce, ki so na nekaterih mestih ključnega pomena za šolske poti in vsakodnevno mobilnost pešcev, med katerimi je ogromno otrok in starejših. Vse to so ukrepi, ki so jih ljudje dolgo pričakovali in jih danes zato toliko bolj cenijo, dokazujejo pa, da se prometna politika države zaveda lokalnih potreb in v nekaterih primerih odlično gre z roko v roki.

Seveda pa se ob vseh teh izboljšavah upravičeno odpira vprašanje nadaljevanja in končne ureditve. Na primer v krajih, kot so Šmarjeta pri Celju, Škofja vas, Arclin, prebivalci že dolga leta opozarjamo na manjkajoče odseke pločnikov, ker pa je prometna obremenitev velika, je hoja ob cesti za pešce seveda zelo nevarna. In prav zdaj v času obnove avtoceste se, ko se del tranzitnega toka preusmerja na staro cesto, postaja še toliko bolj očitno, kako upravičeno je in kako nujna je ureditev. Zato je na mestu vprašanje, kako ministrstvo ocenjuje doslej izvedene ukrepe na stari cesti Celje - Vojnik - Slovenske Konjice, predvsem v času obnove štajerske avtoceste, in kateri od teh ukrepov so pomembni za lokalno skupnost, kateri vredni, da se jih imenuje primeri dobre prakse in vpelje tam, kjer so rešitve potrebne, ter kako se kaže nujnost ukrepanja v tem primeru lokalnih skupnosti, kako se naj pripravijo na sodelovanje.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala.

Jaz bom rekla, da pravzaprav cel projekt obnove avtoceste Slovenske Konjice - Dramlje je nek primer dobre prakse, kjer smo zelo dobro sodelovali z lokalnimi skupnostmi, z Ministrstvom za notranje zadeve. nosilec investicije je pa seveda Dars in je bil tudi kot nosilec te naše delovne skupine. Ampak po moji oceni je to prav res primer, kako se takšna investicija, ki je, prvič, velika investicija, vedeli smo, da bo velika motnja na avtocesti, poskrbeli smo, da so tovorna vozila ostala na avtocesti, to je bilo ključno za lokalno prebivalstvo, in preden smo začeli s to investicijo v enem delu že naredili ukrepe, kot ste jih navajali. Nekaj jih bo zdaj narejenih vmes do naslednjega začetka poletja. Tako da jaz mislim, da bomo v kratkem spet sklicali sestanek z lokalno lokalnimi skupnostmi, tudi s Slovensko Bistrico, ki smo jo na žalost v prvi fazi zaradi študije, ki jo je imel Dars, spustili, bomo vsi skupaj z lokalnimi skupnostmi, mi, Ministrstvo za notranje zadeve z nami oziroma še bolj policija, evalvirali, kaj je mogoče tisto, kar v tej fazi ni bilo najbolje ali pa če rečem sto procentno. Tako, da bi do naslednje faze, se pravi naslednjega poletja, tudi te stvari lahko izboljšali. Absolutno je varnost tista, zaradi katere, varnost na cesti tista, zaradi katere se ta investicija sploh izvaja. In absolutno je varnost na državni cesti razlog za vse, kar smo v bistvu v tem času naredili. Tako, da te ukrepe, če jim lahko tako rečem, na državni cesti, na državni cesti ali pa državnih cestah, ker jih je več. Na celem območju smo usklajevali z lokalnimi skupnostmi, ugotovili, kaj se da izpeljati pred investicijo, kaj se bo dalo zdaj vmes se dogovorili, kaj bo, pa tudi tista stvar, ki jo bomo naredili lahko po koncu te sanacije. In po koncu te sanacije bodo lahko prišle na vrsto tiste večje rekonstrukcije, ali pa večje sanacije vozišča, ki terjajo tudi seveda nekoliko daljši čas, tako da vi ste že naštel v bistvu vse, kar je bilo narejeno. Jaz zdaj mogoče ne bi tega še enkrat ponavljala, ponovila pa bom, da res dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi je tista prava pot, da tudi župani nam v bistvu takrat, ko je najtežje, pomagajo. ker oni so tisti, ki jih ljudje najprej najdejo. Se pravi, če nam oni pomagajo ljudi prepričati, da je to edina, edina možnost, bom rekla, je vse skupaj res lažje izpeljati. Kot sem pa danes že omenila, absolutno ni, se ne da cestne infrastrukture, ki jo obnavljamo pod prometom, obnoviti brez motenj v prometu. In mogoče še nekaj. Infrastruktura ni ne leva ne desna, tako da tudi v tem naboru županov so iz ene in druge strani. Skratka, dejstvo je, da to, kar delamo, delamo absolutno za ljudi, to se mi zdi zelo pomembno. In še enkrat, bomo res v kratkem ta naša delovna skupina, ki smo jo sklicevali na Ministrstvu za infrastrukturo, bo naredila evalvacijo dogajanja v tem obdobju, za katerega se zavedam, da je bilo težko. Tako da se tudi s tega mesta ljudem zahvaljujem za potrpljenje in razumevanje.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Poslanec, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Hvala za izčrpen odgovor. In tiste temeljne poudarke, v katerih smo v bistvu prišli na to, do tega, s čimer se na terenu dejansko srečujemo, s čim se ukvarjamo. Vseeno pa bi zdaj mogoče samo specifično še vprašanje razširil oziroma prošnjo, če obstaja in če lahko predstavite kakšen malo bolj jasen načrt oziroma kar bolj časovnico za dokončno ureditev pločnika skozi Šmarjetno Škofjo vas in do Arclina, tam, kjer je ta del res še neurejen. In morda še enkrat, čeprav je bilo že poudarjeno, tako z moje kot z vaše strani, sodelovanje lokalnih skupnosti, kaj so tiste točke, kjer lahko vsi skupaj, predvsem pa lokalne skupnosti kaj več storimo in odpravimo pomanjkljivosti. Ali je to odkup zemljišč oziroma kje se, kje se najbolj zatika, da to stvar končno, bom rekel, pripeljemo do želenega cilja? Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Ministrica, izvolite. Imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala. Težko bom govorila o točni časovnici. Strokovne službe se še usklajujejo. Edino, kaj naj rečem, merilo ali pa pogoj je izvedljivost. Se pravi, kar se da izpeljati zdaj v tem vmesnem času, bomo vsekakor izpeljali v tem vmesnem času, govorim do naslednje faze, se pravi, ko bo drugi del avtoceste obnovljen. Kar se pa ne bo dalo zdaj smo pa v dogovorih z lokalno skupnostjo, da bomo pač naredili potem lahko prosim, da mi verjamete, da smo res izvedli oziroma so izvedli vse tiste ukrepe, ki se jih je v kratkem času dalo izvesti.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Postopkovnega očitno ne bo, se pravi, poslanec Andrej Kos, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za notranje zadeve, Boštjanu Poklukarju, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Ja, hvala za besedo, lep pozdrav spoštovani minister. Torej, kot vam je znano, je v zadnjem času zelo veliko prahu v Sloveniji povzročila medijska objava, da je policija v Mariboru kaznovala 80-letno upokojeno profesorico, ki je v svojem stanovanju igrala klavir. Prav tako je policija v enem drugem primeru potrkala na vrata družine, kjer je osem ali devetletna deklica vadila igranje klavirja, ker pač obiskuje glasbeno šolo. In torej, dejstvo je, da kaj pomeni torej en tak trk policistov na vrata za eno deklico, ki pač igra klavir in kaj pomeni za 80-letno profesorico glasbene vzgoje, ko se kaznuje s 100 evri, zato, ker je igrala en inštrument, torej klasično glasbo.

Torej, ni šlo za neki rave parti, ni šlo za vajo hard metal skupine, ni šlo za glasno bobnenje bobnov, ampak je šlo za igranje klasične glasbe. In v času svobode, v času, ko ste pred tremi leti obljubljali, da policija več ne bo kaznovala ljudi za takšne in drugačne neumnosti in drugače kot po vašem, da ne bo kaznovalo ljudi, pač, ki jedo burek in tako dalje. Danes, v svobodi kaznujete ljudi, ki v svojem stanovanju igra klavir. Sicer vi v nekaterih odgovorih, minister, odgovarjate, da je šlo za prekršek, čeprav naš znani pravnik s Pravne fakultete v Mariboru Miha Šepec govori, da to ni prekršek, da je to dovoljeno in da to ni prekršek in da bi policija na licu mesta morala ugotoviti, uporabiti zdrav razum in te osebe ne kaznovati. Zato vas, spoštovani minister, sprašujem, za vse ljudi, ki danes igrajo inštrument za vse mlade talente, ki lahko razvijajo svoj talent ali ki doma vadijo svoj inštrument, ali je v času vašega ministrovanja, torej danes, ko je svoboda, še dovoljeno igrati nek določen inštrument v svojem stanovanju, ne da bi za to bil strah, da bo na vrata potrkala policija in jih kaznovala?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Hvala lepa.

Spoštovani gospod poslanec. Seveda je, seveda je, dovoljeno je igranje vseh instrumentov in seveda talenti so dobrodošli v tej državi, saj nismo tako veliki, da bi imeli neomejeno število talentov, pa vendar pojdiva tam, kjer je seveda bistvo vašega vprašanja, in sicer Zakon o javnem redu in miru 1 ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanje posameznikov, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali - ali - v zasebnem prostoru ter sankcionirajo taka ravnanja. Mi s tem dogodkom, ki se je zgodil v Mariboru, smo ogromno se pogovarjali, ogromno smo imeli strokovne razprave na Ministrstvu za notranje zadeve in ne nazadnje tudi s strani Direktorata za policijo in druge varnostne naloge se je od policije zahtevalo poročilo o vseh podrobnostih tega. Ne nazadnje sem tudi vam odgovarjal kaj in kako, vendar moram vseeno povedati, da v tem konkretnem primeru, ki ga omenjate, v prvem primeru je policija ugotovila 8. 1., da je na podlagi prijave moten javni red in mir v večstanovanjski stavbi. In nenazadnje je izdala prvič opozorilo, policija je izdala opozorilo, ker je prijavitelj, prijaviteljica prijavila, da se gre v tem konkretnem primeru za kršenje javnega reda in miru. Torej, pravice do počitka. To je seveda bilo ponovljeno, prijava je bila ponovljena drugič, 16. 1. 2025, torej letos, ki pa se je potem policija izdala globo za prekršek in nenazadnje tudi ugotovila sam prekršek in je seveda ukrepala zaradi prijavitelja, ki je seveda prijavil, da mu je moten javni red in mir z igranjem klavirja in ga seveda moti pri njegovem počitku.

Kar se tiče same sodne prakse je praksa Vrhovnega sodišča zelo jasna, da storilec, ki s hrupom moti mir ali počitek posameznika, ni mogoče tista ura od 22. do 6. ure, ampak kadarkoli je seveda, mu to moti in seveda glede na intenzivnost, frekventnost v določenem bivalnem življenjskem okolju je mogoče pričakovati, da ga zaradi tega tudi seveda ne more tolerirati.

Torej, prijavitelj v tem primeru prijavi policiji poda seveda predlog za prijavo in policija pride na kraj in seveda ugotovi prekršek. Tako da tukaj, kar se tega tiče, je zakon jasen, tudi pravna praksa, vendar vseeno naj povem, da tukaj pa vseeno govorimo o večstanovanjskih stavbah, kjer živi več stanovalcev. In v kolikor je moten javni red in mir, v kolikor se povzroča, verjamem, da igranje klavirja ni hrup, ampak je glasba, ampak zaradi tega nekdo pač, ki to prijavi, je tukaj ta pravna materija, kar na nek način široka. Policija vedno opozori in vedno to tudi opozori, tudi v tem prvem primeru je opozorila. Ko je bil seveda prekršek ponovno prijavljen in je seveda policija ugotovila in zaznala, da gre za ponavljajočo kršitev prijavitelju, je seveda tudi ukrepala. Tako da tukaj tudi v novem Zakonu o javnem redu in miru nismo našli, bom rekel, neke splošne rešitve, ki bi na ta način lahko izvzela ravno igranje instrumentov. Tudi sam sem igral trobento in sem vadil trobento, sicer v stanovanjski hiši doma, ampak sem včasih kar motil sosede. No, to so mi šele potem povedali, ni bilo to igranje ravno najbolj, ampak nihče me ni prijavil. Tukaj pa vseeno razumem, da nekdo, ki gre zvečer, ponoči v nočno izmeno in nenazadnje živi, bom rekel, si želi počitka popoldne, da ga seveda igranje, instrument katerikoli tudi moti. Tako, da tukaj vseeno nimamo na nek način rešitve. Policija mnogokrat opozori v teh primerih, je pa res, da ko gre za ponavljajočo kršitev, je seveda tudi sankcija tukaj in izdana globa. Verjamem, da bo pritožba svoje delo seveda opravila, ampak še enkrat, tukaj gre za izvajanje zakona s strani policije.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Poslanec, izvolite, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, zdaj ne vem ali o trobenti, klavirju, čemurkoli. Izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Ja, hvala spoštovani minister, vendar jaz upam, da ste si ogledali to oddajo 24 ur Zvečer, kjer je torej znani pravnik, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru Miha Šepec dejal, citiram: "To ni nekaj, kar je nenormalno in pretirano moteče v tistem okolju. Seveda, policisti so tisti, ki bi morali to razumsko pametno oceno narediti, tako da pogledajo sodno prakso in vidijo malo, kaj so sodišča povedala in potem seveda uporabijo zdrav razum. Problem pa je, ker policisti pogosto po liniji najmanjšega odpora se odzovejo na prijavo in napišejo plačilni nalog, namesto da bi sploh ugotavljali. Seveda, bolje pa bi bilo, da bi že policisti na prvi stopnji, ker so prekrškovni organ, sami ugotovili, da ne gre za prekršek in ne bi izdali nikakršnih prekrškovnih odločb". Torej znani pravnik, profesor na pravni fakulteti trdi, da to ni prekršek, ker je sodišče v podobnih primerih ugotavlja, da gre za neko normalno dejanje v bivalnem okolju, tako kot lahko nekdo pričakuje v nekem podeželskem okolju kmečka opravila in opravljanje kmečkih opravil ni prekršek v normalnem času. Tako tudi igranje inštrumenta uro do dve na dan v neki normalnih pogojih, torej ne govorimo o bobnenju, bobnih, neki vaji hard heavy metal skupine ali neke glas nabijanje rave glasbe, ampak normalno igranje inštrumenta ni prekršek. To trdi profesor na pravni fakulteti. Jaz mislim, da je on strokovnjak s tega področja, lahko to isto pove. Zato, spoštovani minister, prosim, povejte mi še enkrat, ali bo policija torej v bodoče igrala, dejala oziroma ravnala drugače, ali bo lahko ljudje torej še naprej pričakujejo, da jih bo v nekih vajah inštrumenta, igranja inštrumenta doma v svojem stanovanju potrkala na vrata in jih kaznovala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Zdaj, verjamem, da je spoštovani profesor pravne fakultete povedal, kar je povedal. Jaz strokovnega poročila direktorata za policijo in druge varnostne naloge še nimam na mizi, kajti zadeva še ni zaključena. Ko jo bom imel, bom tudi, bom rekel, več vedel o samem celotnem postopku, kako se je nenazadnje izvajal. Ampak še enkrat, večina takih primerov, kjer je seveda povezano s hrupom, kot je, ne vem, igranje na inštrument, vadenje v inštrumentu, je po navadi, v kolikor pride do prijave, se opozori. Večina takih primerov je, da se pri, tudi to je poniževanje ali pa smešenja policije, da se nenazadnje takoj ukrepa, saj vedno policija lahko opozori tudi v prometnem prekršku, v kolikor nisi pripet z varnostnim pasom, pa si že storil prekršek, te lahko tudi opozori, da se privežeš. In nenazadnje na nek vzgojen način tudi policija ravna tukaj. V tem primeru je, še enkrat povem, prvem primeru, tega drugega primera niti ne poznam, ki ste ga zdaj navedel, je policija prišla in najprej opozorila, potem je bila spet poklicana čez nekaj dni. In je seveda sankcionirala, ker je pač šlo s strani prijavitelja za očiten prekršek in njegovo motenje miru. Tako da tukaj, ampak vseeno počakajmo tudi na pritožbo, počakajmo na samo pravno varstvo, kaj bo tukaj povedalo. Še enkrat, policija z opozorili večkrat poseže kot samo sankcijo. S samo globo je pa, se pa seveda strinjam, da je tovrstne prekrške treba obravnavati s precej zdravo pametjo. Vseeno se pa strinjam, da v večstanovanjskih stavbah to zna biti problem. Kajti, vseeno je treba razumeti, da tam živi več ljudi, da nekateri delajo tudi v nočnih izmenah in da je včasih to za njih seveda moteče, še posebej, da gre za neke ponavljajoče se dogodke. Verjamem, da se normalni ljudje tudi vse dogovorijo, celo tukaj v parlamentu se marsikaj dogovorimo o nenormalnih zadevah zelo normalno. Ampak še enkrat pa poudarjam, da se policija, ni namen slovenske policije, da uvaja tovrstno prakso. To ni nobena usmeritev ne vodstva policije, ne mene kot ministra in verjamem, da z veliko količino razuma, zdrave pameti in pa seveda tudi ugotavljanja same kršitve policija ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Poslanec, vidim, da imate postopkovni predlog, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala. Torej seveda po postopkovnem predlogu v skladu s Poslovnikom predlagam, da se na eni izmed naslednjih sej opravi širša obravnava. Kajti, gre za res primer, ki ga je potrebno nekako rešiti, se torej strokovno o tem pogovoriti in dati ljudem jasno vedeti, kdaj lahko opravljajo neko dejavnost v svojem domu in kdaj ne. Torej, očitno zdaj v času svobode je to prepovedano, kajti ne poznam primerov, ki bi kdajkoli prej bil dokazovan, ki je v lastnem stanovanju igral nek inštrument in tudi znan pravnik govori, da to ni prekršek. Kajti, v pisnem odgovoru na moje poslansko vprašanje ste mi odgovorili, da je to bila prekršek ugotovljen na podlagi osebne ugotovitve policista. Torej, jaz sem seveda dejal, da bi najprej morali po razumu vprašati tega, po zdravju vprašati tega policista, ki je tako nerazumsko to kaznoval, ampak vseeno mislim, da je to res potrebno.

Bi pa seveda na koncu, če že nekako grajamo policijo, bi pa na koncu v zvezi s prekrškom oziroma opozorilom pa podal pohvalo policistu na motorju, ki je v petek popoldan v koloni v Dramljah posredoval ob kršitvi ene voznice, ki je vozila po reševalnem pasu, je posredoval in voznico opozoril neprimerno dejanje. Tako da mislim, da je to bilo pravo dejanje. In če je nekaj je pač treba pohvaliti, je treba tudi pohvaliti policijo, ne grajati. Tako da hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Dobro, poslanec zdaj na koncu, saj to je lepa gesta, to ni bil več postopkovni predlog, ta vaša pripovedka, ampak je pa lepa gesta, priznam.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra 2025 v okviru glasovanj.

Poslanec Andrej Hoivik, imate besedo, da zastavite vprašanje ministrici za pravosodje, Andreji Katič, izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovana ministrica za pravosodje. V svoji najavi poslanskega vprašanja sem zapisal, da vas bom danes povprašal o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Med bistvene sam uvrščam prosto presojo pri politični usmeritvi in neodvisno novinarsko delo. Upam si trditi, da za vas velja enako.

Pred letom in pol ste prisegli kot ministrica in dali tudi obljubo, da boste spoštovala ustavni red in hkrati ravnala po svoji vesti. Pretekli vikend pa je potekala prireditev, kjer ste sami podpisani kot organizatorka, z naslovom Pod rdečo zvezdo smo bili močnejši. Na tem dogodku, pod katerega ste zapisali, da boste krepili vezi. Med vsemi, ki vam je mar za mir, svobodo in domoljubje, se je slišalo pozive k smrti. Z odra prireditve je bilo moč slišati mladoletno osebo, ki je nastopala z naslednjimi besedami, citiram: Našla svinja je korito, žre se, bašin kozla, itak drugega ne zna, izkozlal je Pričevalce in zaključi ta mladoletna oseba z besedami: smrt fašizmu, smrt janšizmu, jezik za zobe Možina. Zdaj v opisu svojega ministrstva imate zapisano, navajam: na Ministrstvu za pravosodje opravljamo naloge na področjih organizacije in statusa sodišč državnega tožilstva, državnega odvetništva, Ustavnega sodišča in Varuha človekovih pravic. Včeraj pa ste na srečanju vaše stranke tukaj v Ljubljani dejali, da ste v tem mandatu delali tudi napake, tudi marsikaj dobrega za Slovenijo. V 63. členu Ustave je jasno zapisano, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni, zato vas, spoštovana ministrica danes sprašujem: Je bila organizacija takšnega dogodka, kjer se grozi s smrtjo, vaša napaka? Ali menite, da spodbujanje k nasilju s pozivi s smrtjo spadajo pod krepitve vezi za mir? Ali ste z organizacijo takšnega dogodka spoštovali slovenski ustavni red, katere varuhinja kot ministrica za pravosodje zagotovo ste? Ali menite, da ste bili pod totalitarnim režimom, ki ga je označevala rdeča zvezda, zvezda močnejši in ali ste se dogodka udeležili kot ministrica za pravosodje, enako tudi vaš kolega, gospod Jevšek, ali se ga je udeležil kot minister za regionalni razvoj? Hvala za odgovore.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa ministrica, to je bilo kar dosti vprašanj. Izvolite, upam, da boste imela dovolj časa, beseda je vaša.

ANDREJA KATIČ (ministrica za pravosodje): Ja, najlepša hvala. Prireditev, ki ste jo navedli, je bila 37. tradicionalna prireditev v organizaciji vseh veteranskih in domoljubnih organizacij iz Šaleške doline, ki so tudi povezane v tako imenovani Kodus. Gre za obujanje spomina na partizanski narodno osvobodilni boj, katerega simbol je bila rdeča zvezda, kot je velikokrat povedal tudi naš znani pisatelj Boris Pahor. In tudi sama nisem nikoli skrivala, da globoko spoštujem partizanski narodnoosvobodilni boj in naslov prireditve je v kontekstu tega, da so bili takrat, ko so ti mladi fantje in dekleta žrtvovali vse svoje mladosti in marsikdo tudi svoje življenje zato, da danes tukaj imamo slovenski parlament, da lahko govorimo o slovenski besedi naredili to, da smo lahko njim samo zaslužni, zahvalni in predvsem, da se jih s ponosom tudi spominjamo. Pesem, ki ste jo citirali, priznam, da sama do sedaj niti nisem bila seznanjena z njeno vsebino, ni bila del uradnega programa, sama na tej prireditvi nisem bila niti prisotna.

Verjetno so vam to že tudi povedali. Zdaj, sama se ne bom vtikala v to, kakšna je vsebina pesmi, ker so me v tem času seznanili s tem, da poteka odprt sodni postopek in ker danes tukaj stojim kot ministrica za pravosodje, se ne smem do tega opredeljevati. Kot pa sem v odgovoru Možini povedala, in to ne gre za prireditev Ministrstva za pravosodje, ampak kot sem povedala, vseh veteranskih in domoljubnih organizacij Šaleške doline. Sama pa kot ministrica lahko dodam samo to, da seveda vsaka grožnja, žalitev, poskus utišanja novinarjev je zame nesprejemljiva, svoboda medijev in tudi novinarskega dela je ključnega pomena za demokracijo, prav zato na ministrstvu tudi pripravljamo tako imenovane slap, prenos slap direktive v naš sistem zaradi tega, ker nekateri hočejo tožiti novinarje, pa tudi nevladnike, da bi jih utišali in je potrebno nekaj na tem mestu tudi storiti. In sama ostaja zavezana vladavini prava, človekovim pravicam, svobodi govora pri vsem svojem delu, tako v preteklosti kot tudi v prihodnje. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora, izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Ja, hvala lepa, spoštovana ministrica za vaše podane odgovore, zdaj pa bom pač direktno vprašal, torej se strinjate, da so bili ti pozivi k smrti, k utišanju drugače mislečih javno na tej prireditvi v neskladju s 63. členom Ustave, kjer je eksplicitno zapisano, da je protiustavno spodbujanje k nasilju. Zdaj, ti odmevi, ki jih je začela pravzaprav znana pesnica vaša, seveda vaš simbol rdeče zvezde, gospa Svetlana Makarovič, kajti ona je zapisala to pesem, so odmevali na primer na protestih v času covid krize, tukaj pred parlamentom, sedaj pa jih izgleda tudi v svobodi slišimo na takšnih in drugačnih prireditvah. Torej, vas javno zdaj sprašujem, se ograjujete od tega dogodka, torej ne glede na to, ali je bil to del programa ali ne, ali lahko kot ministrica za pravosodje, tudi podpredsednica stranke Socialnih demokratov, danes javno pokritizirate in se ogradite od teh izrečenih besed? Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani poslanec, malo greste čez, mi smo v parlamentu, ne na sodišču in od ministrice terjate, da s svojimi izjavami nekako izvaja pritisk na sodno vejo oblasti, ki bo verjetno odločala o tem konkretnem dogodku.

Ampak kakorkoli, ministrica, izvolite, beseda je vaša.

ANDREJA KATIČ (ministrica za pravosodje): Ja, hvala.

Še enkrat, sama o pesmi ne bom sodila, bo verjetno razsodilo sodišče. Nekateri poznavalci pravijo, da gre za politično satiro, nekateri se v pesmi prepoznajo. Kar se tiče pa rdeče zvezde, zvezde in slovenskega narodnoosvobodilnega boja, brez partizanskega boja ne bi danes govorili tukaj slovensko in v osamosvojitveni vojni se ne bi imeli za boriti za samostojno državo, za suvereno Republiko Slovenijo in uresničiti dolgoleten sen, če ne bi bilo takrat pokončnih ljudi, ki so se postavili za to.

Ko govorimo pa o fašizmu in nekaterih drugih izmih, spomnimo se, prej smo tudi govorili o slovenski glasbi in slovenski besedi. Sama velikokrat hodim po Sloveniji, naokoli in na Primorskem smo prejšnjič se spominjali žalostnih dogodkov, ko so cerkvenim dostojanstvenikom, ki so spodbujali petje domoljubnih pesmi v slovenskem jeziku v cerkvah, zlivali fašisti v usta strojno olje. Marsikateremu drugemu zavednemu Slovencu ali Slovenki so to naredili isto, zato, da niso smeli govoriti slovensko, da so prepovedali slovensko pesem, prepovedali branje slovenskih knjig. Nacisti so zažigali slovenske knjige, prepovedali slovensko besedo, izganjali slovenske intelektualce, jih pošiljali v taborišča in tako naprej. Jaz mislim, da verjetno ste se v šoli učili tudi ta del zgodovine. In ko govorimo na eni strani prepoved slovenske besede v času fašizma in nacizma in tudi prepoved branja Ustave, slovenske, tukaj na trgu pred parlamentom pa verjamem, da nekateri povlečejo tudi kakšne vzporednice. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Tako, kolega poslanec, preden vam dam postopkovni predlog, vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti izključno na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem in jaz se bom ravnala skladno s Poslovnikom, če boste to kršil, vam bom vzela besedo, izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Ja, spoštovana podpredsednica, najprej postopkovno, tisto ni bilo na mestu, vi ste danes tu, da vodite sejo, ministrica bo odgovarjala s svojimi pristojnostmi in s svojo besedo. Niste vi odvetnica ne nje, ne nekoga drugega. … / govorita hkrati/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani kolega, jaz vodim sejo in če presodim da greste čez neke stvari, ki se ne tičejo parlamenta, sodna veja oblasti je neodvisna veja oblasti, sem dolžna opozoriti vsako poslanko ali vsakega poslanca, ne glede na njegovo politično ali njeno politično barvo, da se naj drži protokolov v Državnem zboru in vi se jih niste. Vi posegate, skačete čez meje pristojnosti in zato sem vas opozorila…

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Prosim, da mi ustavite čas.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: In ravnokar vam, opozarjam ponovno. Zdaj, ko boste podali, vam bomo dali čas za postopkovni predlog v zvezi s tem, kar ste spraševali, naj bo postopkovni, če ne, vam bom vzela besedo, ker res zlorabljate ta parlament na polno v marsikaterem primeru in danes ste ga spet.

Izvolite.

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Zdaj, spoštovana podpredsednica Državnega zbora, sam sem uvodoma predstavil, kaj se dela na Ministrstvu za pravosodje in bom še enkrat citiral: "Na Ministrstvu za pravosodje se opravljajo naloge na področjih organizacije in statusa sodišč…" / govorita hkrati/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Še enkrat, postopkovni predlog je, ne zanima nas razlaga in razprava. Spoštovani kolega, imate postopkovni predlog?

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Ja, imam, če mi boste dovolili, ga bom oblikoval…

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Prosim, da podate postopkovni, če ne, vam bom vzela besedo, oprostite, sem vam jasno povedala kakšna so določila Poslovnika. Izključno postopkovni predlog pričakujem od vas v zvezi z vsebino in nobenih razlag, ki jih zdaj berete, ker to ni stvar postopkovnega predloga.

Izvolite.

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Žal sem samo vam odgovoril, ker ste rekli, da zlorab… / nerazumljivo/ / govorita hkrati/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Ne morete mi odgovarjati, ker nisva v polemiki.

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, hvala lepa.

Poglejte, jaz mislim, da je v skladu s Poslovnikom potrebno opraviti širšo razpravo, kje se začne ali pa konča svoboda govora in kje se začne spodbujanje k nasilju. Nenazadnje imamo odmeven primer preko luže, kjer je pač atentator bil velikega borca za svobodo govora ...

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani, jaz vam bom odvzela besedo. To ni predmet postopkovnega predloga tisti Kirk in tako naprej. Ni. Ni! To ni razprava, je postopkovni predlog, prosim, da se ga držite, če ne, vam vzamem besedo.

nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Predlagam Državnemu zboru, da opravimo širšo razpravo. Nenazadnje pa bom samo še dodal to, da je Boris Pahor tudi dejal: kdor se je boril z rdečo zvezdo na glavi, se je boril za Stalina in za partijo. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Poslanec, o vašem predlogu, ki je komajda to bil, bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra 2025, v okviru glasovanj.

Sedaj pa, poslanec Bojan Podkrajšek, vam dajem besedo, da zastavite vprašanje ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku, izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Ja, podpredsednica, hvala za dano besedo. Lep pozdrav obema ministricama, obema ministroma, ki so v dvorani. Kolegice in kolegi, seveda še posebej ministru za naravne vire Jožetu Novaku, na katerega bom tudi naslovil moje poslansko vprašanje.

Seveda, če malo obudim spomine, spoštovani minister, že pred pot počitnicami sva se večkrat v tem Državnem zboru, seveda na moji strani ko sem postavljal poslansko vprašanje, na vaši strani seveda pa ko ste odgovarjali na področje koncesij, ki nam nekako ne steče v Republiki Sloveniji, na področju rudarstva. Seveda takrat sva si tudi rekla, da se bova na to temo srečala v tem Državnem zboru z mojim vprašanjem pa z vašim odgovorom tudi po počitnicah. Pa naj obudim spomin vsem, tudi vsem vašim sodelavkam, sodelavcem, predvsem tistim, ki delajo na področju rudarstva, da nas čaka seja odbora za infrastrukturo, pa predvidevam, da je tudi seja Odbora za gospodarstvo na temo koncesij v Republiki Sloveniji. Pa me, spoštovani minister, zanima, glede na to, da je kar nekaj časa minilo, seveda kolegice poslanke in poslanci smo bili en mesec odsotni ,verjamem, da pa vaši sodelavci, ki delajo na tem področju, niso šli vsi na dopust oziroma počitnice, da so med tem časom tudi delali na tem področju, katere bremeni slovensko gospodarstvo, predvsem pa, ki bremeni infrastrukturne projekte. Seveda že dve leti se pogovarjamo o razvoju in obnovi protipoplavnih območij v Republiki Sloveniji, je pa dejstvo, za kar se prav gotovo oba strinjava, da je temelj tega, da lahko obnavljamo protipoplavno, katastrofa, ki se je zgodila 2023. leta v avgustu, pa tudi za vse infrastrukturne objekte, ki jih v Republiki Sloveniji gradimo, že gradimo in tiste, ki imamo jih v bližnji prihodnosti možnost graditi, je dejstvo, da rabimo mineralne snovi, to so seveda po domače rečeno, da bodo vsi razumeli, pesek pa tudi kamen. Zato, spoštovani minister, vas zdaj po počitnicah sprašujem ali smo na tem področju naredili kakšen korak v smer, ki se na koncu tunela lučka vsaj malo že blešči.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Minister, izvolite, beseda je vaša.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, posebej pa poslancu, ki me k sreči redno spominja na to, pa kot sam pravim, ne toliko, da bi jaz pozabil, ampak za to, da sem dovolj vztrajen v tem, da se premakne kaj na tem delu. Namreč, če na kratko povzamem, iz razno različnih razlogov, delno zaradi načina dela, ki je bil uzakonjen pred leti na tem področju, delno zaradi tega, ker so bili moratoriji za to, da bi reševali vsaj začasno rešitve, se je nabralo v različnih treh skupinah opravil, ki se nanašajo na opustitve del v kamnolomih. To je zapiranje določenih del, ker so končana, na podaljšanje časa veljavnosti in na novo rudarske pravice čez 150 vlog, v vsakem približno paket 50 plus v reševanju. V preteklosti, dokler ni bilo koncesionarstvo vpeljano, je bilo povprečje tam pet, šest, sedem odločb dano letno. Ko je bilo koncesionarje vpeljano pa približno tri odločbe letno s 6 ljudmi. To je seveda nedopusten, skromen del, tako v letu 2022, 2023 in še pred tem. V letu 2024 sem naredil akcijski program, tako kot ste povedali. In zdaj imamo nekaj bolj obetavnih rezultatov. Pa bom naprej povedal, da še s temi nisem popolnoma zadovoljen. Najprej, v 24. letu nam je uspelo dati pet odločb za opustitev, v letu 2024, se opravičujem, v letu 2025 do septembra, zdaj namreč zaključujemo do 30. septembra, imam namreč tromesečne postavke, jih bomo zaključili devet. In do konca leta dodatnih devet. Se pravi skupaj 18 v letošnjem letu bomo prišli do zaključkov. Preostale, ki so še ostali, jih je še kar nekaj, pa želim zaključiti do konca mandata. Ali je to marec ali je junij, takrat se po navadi, bom rekel, tudi zgodi na tem in jih peljem na tem. Sem pa okrepil ekipe tudi na tem področju.

Podaljšanje rudarskih pravic, ki so najbolj, bom rekel, časovno pereč problem, pa imamo situacijo, da nam je uspelo rešiti pet postopkov, da jih imamo zdaj v teku razprav, v septembru bodo šle, bom rekel, novih 15, pri čemer domnevam, da bo ene dve, tri morda tudi zavrnjene, da je številka da v dan in da je eden od teh kandidatov tudi opustil vlogo za tem delom, ampak bo na novo pripravil drugačno vlogo.

Če govorim o podaljšanju rudarske pravice, imamo končno v postopku vseh 45 primerov, ki jih še imamo za rešiti, poleg tistih petih, ki so bile, bom rekel prej postavljene, devetih, ki jih imam v teku in bodo septembra, bom rekel, zaključeni. Dajem si samo podaljšek do konca mandata še za preostale zadeve. Je pa seveda tukaj kar veliko zadreg, zato ker nisem vedel, da je celo ali pa nisem vedel, nisem, sploh nisem mogel verjeti, da morajo tisti, ki imajo že pravico kopati, tudi podaljševati si zadeve in na novo, čeprav imajo dovoljenje za samo postavitev že od takrat od prve odločbe, ki je v prostoru dane.

Tretja skupina se nanaša na nove rudarske pravice. Pri novih rudarskih pravicah je situacija naslednja. V zadnjih tistih 3 letih 22, 23, 24 po tri odločbe rešene. V letošnjem letu zaključena do junija, do dopustov 1 in 11 v postopku razprav v raznih zadevah, medresorsko usklajevanje, javna obravnava ali kaj podobnega. Večinoma so to bile dane zdaj v septembru oziroma nekatere še prihajajo, bom rekel, v tem delu, skupaj 12 podaljšan. Za naslednje leto jim preostane, bom rekel, še potem preostale nove rudarske pravice, ki jih imamo, bom rekel, za obdelati na tem, da je tudi želja, da jih imamo. Zdaj pa vsaj, bi rekel, kot cilj do konca, bom rekel, do junija prihodnje leto tudi imeti večino zaključenih. Ker mi bo zdaj časa zmanjkalo bom povedal tudi na kakšen način se bodo lahko veliko naprej.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala zaenkrat. Poslanec verjetno želite dopolnitev odgovora, izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala minister za ta prvi del vašega odgovora. Tudi naj povem, ko sem seveda zelo previdno poslušal vaše odgovore moram priznati vam, da jaz vam na tem področju ne morem očitati v nobenem segmentu vaše ne delo, ampak se vam moram zahvaliti, da mi vedno prisluhnete. In jaz mislim, da ko si bova to žogico podajala v tem, v tej dvorani tega Državnega zbora, da mogoče pa pade kdaj na plodna tla. Ampak seveda, vi ste mi zdaj statistiko govoril, verjetno so vam to vaši sodelavci, predvsem ekipa, ki dela na tem rudarstvu na vašem ministrstvu pa v tej državi. Seveda jaz tudi včasih pa ne zato, da bi mogoče koga želel žaliti ali pa podcenjevati, spodbudno je to, da ste pripravili nove ljudi na to področje, ampak včasih je bilo treba vprašati, ali je kapetan najboljši da, če se nam neke stvari šepale že desetletja, da ne bo ta kapetan okužil nove ljudi, ki so pripravljali na to ministrstvo, na to področje sveže znanje, pa veliko moči, pa volje za delo, tako da ne bi slučajno se vam to zgodilo, da ne bi bili okuženi s tistim, kar smo imeli vseskozi težavo. To je en segment. Seveda redno spremlja e-demokracija in seveda, jaz sem tu manj opazil, predvsem za koncesije uredbe nisem zasledil, mislim, da sta bili dve v tem vašem mandatu za nove koncesije, dve sem zasledil, predvsem me pa zelo muči, ko smo v tem Državnem zboru, to sem že mnogokrat povedal, po 61. členu pri interventnem zakonu sprejeli sklep, da gredo koncesije lahko ene po hitrejši poti za obnovo, protipoplavno obnovo, pa tudi tu nisem zasledil nobene uredbe.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. minister, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Jaz bi marsikatero bom rekel bodisi koncesijo ali odločbo o tem ali pa celo pogodbo, rad bi videl, da je bila že zaključena in sprejeta. Res je, glavnine so v obravnavi v razpravah in se bo še v tisti fazi in za nekatere imajo sodelavci rok mesec september, za nekatere novo leto in tisti preostanek, kot sem rekel, do marca ali kaj podobnega, kar se bo delalo. Daleč od tega da lahko, imate prav, sem tudi vesel za vaše pobude, ki jih dajete. Mislim, da bomo lahko prišli bolniku malo hitreje do konca, je pa tudi res, da se je celotna projektantska sfera in še nekateri drugi malo uspavali v tem času, rudarska govorim, zato, ker so bili moratoriji in zaradi tega, ker so v tem času ni tako teklo kot je. Imam pa tudi velik sistemski problem. Edino rudarstvo imamo, tako da tudi dajemo, dajemo odločbe o tem, da sme opravljati svoj poklic, vse druge inženirske, kot mi je dano v zbornici. Jaz se poleg tega, da smo okrepili, mi smo eno vodstvo že zamenjali, če je treba, tudi to, in imate prav in soglašam točno s tem principom, če kdo ima, se drži recepture, dve leti dela je na enem primeru ali tako naprej, potem seveda ne bo tudi / nerazumljivo/ naprej. Vsak od delavcev ima direkten član, drugačen sklep in če ne bo rezultatov, znamo tudi, bom rekel, reči komu na svidenje, če vse to drži, tako da hvala tudi za to podporo. Se pa še nekaj trudim, bolj z zunanjimi kot notranjimi, pripravljam predlog novele zakona o rudarstvu. Če mi bo uspelo, bom prišel noter. Ne obljubljam, ampak to je, bom rekel nujno, ker receptura, ki jo imamo zdaj v zakonih, je praktično taka, da vsak lahko reče, dve leti bo na enem primeru delal. Tako da hvala za vaše spodbude, pa bo nadaljevala ta pogovor za to, da pridemo tudi korak naprej in do konca. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala. Ja, izvolite postopkovno.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala minister za ta del odgovora še želim seveda veliko uspeha, predvsem to, kar ste povedal nazadnje, je pa dejstvo, jaz sem na tem, v tem Državnem zboru že kar nekaj let, od leta 2014. Mislim, da če se bodo vaši strokovni sodelavci pripravili, mislim, da smo sprejemali na zadnje zakonodaje 2017. Jaz sem bil zelo vesel, ker so jo celo pripravljali ključni ljudje na ministrstvu za, seveda takrat še nekem drugem ministrstvu, ampak na področju rudarstva. Ampak ti isti ljudje so pripravili zakonodajo, jo izpisali, pa zakonodaja ne funkcionira. Zato sem jaz govoril o kapetanu prej, če grem malo v športni žargon. Ker glejte, če kaj poslušamo kam stopimo na področju koncesij je to, ker se nenehno dopolnjujejo vloge, nenehno. Jaz si ne znam predstavljati, da nek uradnik ne zna, zna sedeti en teden za mizo napravi spisek stvari, ki jih mora tisti, ki je dal vlogo, dopolniti, pa mogoče se zgodi še enkrat, da je treba to ponoviti, ne moreš pa nekoga pozivati leto, dve, tri pa še več in seveda, da zaključim, ko je imamo in to bom še stokrat povedal, v tem Državnem zboru, dokler se tu ne bomo izboljšali. Ko je bila popolna vloga, je nekdo izdal šest let koncesijo, odločbo in to je nedopustno in to bom ponavljal vsak mesec, seveda pa tudi naj povem javno, da imamo te strokovnjake, ki delajo na področju rudarstva, na vašem ministrstvu, seveda povabili na odbor z imenom in priimkom in nam bojo tam razložili, kako te stvari funkcionirajo že desetletja. No, če nekdo napiše zakon, potem pa ugotovi, da ne funkcionira, ali je to kakšna druga namera? Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Zdaj, spoštovani kolega, to ni bil postopkovni predlog, niste izrekel, da želite kakršnokoli razpravo, čeprav ste zelo prijazno pokomentiral, pa vas nisem ustavljala, je bil pač komentar, žal mi je. Ne bomo mogli pač o tem odločati, ker niste rekel, da pač Poslovnik veleva, da moraš izrecno povedati, to je postopkovni. Mi je zelo žal, kolega, ker ste drugače zelo prijazno vse povedal in spoštujem tak kulturen, kultiviran način podajanja vsebin.

Poslanec Dušan Stojanovič, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za solidarno prihodnost, Simonu Maljevcu, izvolite.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica. Hvala lepa za priložnost, tudi hvala gospodu ministru, da bo odgovoril na vprašanje.

Najprej naj se zahvalim seveda za vse delo, ki ga na vašem ministrstvu opravljate zdaj v tem obdobju priprav na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe.

V zadnjih tednih ste na terenu napovedali tudi nekaj novih kapacitet, novega delovanja ali pa novih standardov, tudi napovedali tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi oziroma države z lokalnimi skupnostmi pri izvajanju koncepta dolgotrajne oskrbe. V Slovenj Gradcu, od koder prihajam, sem že od začetka mandata na nek način opozarjal na potrebe, ki jih ima lokalna skupnost, ki jih imajo prebivalke in prebivalci. Dom starejših v Slovenj Gradcu deluje v okviru Koroškega doma starostnikov Črneče. Kapacitete so polne. Potrebe po namestitvah so vedno večje. Zato sem vesel, da ministrstvo skupaj z vodstvom krovne institucije Koroške, to se pravi KDSO, KDS Črneče in pa z lokalnimi skupnostmi, konkretno tudi z lokalno skupnostjo, z mestno občino Slovenj Gradec že nekaj časa pripravlja projekt širitve oziroma nadgradnje doma starejših občanov v Slovenj Gradcu. Zdi se mi prav pa seveda, da tudi lokalna javnost dobi nekaj informacij o dinamiki tega projekta. Smo priča v Slovenj Gradcu že kar nekaj pomembnih premikov v investicijski dinamiki. Prejšnji četrtek je vlada potrdila pomembno lokacijo sredstev za splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Danes bom tudi z ministrom za izobraževanje še govoril o investicijah v primarno šolstvo. Investiramo v športne objekte in še in še. Skratka, službe in vodstvo občine so pri pripravi teh projektov izjemno produktivni, izjemno uspešni. In sem vesel, da smo bili prav pred kratkim tudi priča pomembnemu dogodku oziroma dejanju na področju dolgotrajne oskrbe, podpisu izvajanja te storitve. Sam pa se mi zdi, da sem tudi nekaj naredil s tem, ko sem svoje poslanske kolege obvestil o dinamiki, jim predstavil in jih pripeljal tja. Tudi predsednik vlade se je z obiskom v slovenjgraškem domu izkazal kot pozoren poslušalec.

Vas pa vas pa sprašujem zdaj v bistvu v tem prvem delu vprašanja, kako se odvijajo stvari, kakšna je dinamika, kaj lahko prebivalke in prebivalci Slovenj Gradca pričakujejo?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Minister, izvolite.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci. Najlepša hvala za vprašanje. To je zdaj drugo vprašanje, vezano na investicije, pa bi še enkrat ponovil, da investicije v domove za starejše so še kako pomembne, sploh v luči, da gradimo sistem dolgotrajne oskrbe, ki mora, kateremu mora slediti tudi sama infrastruktura in na ta način tudi delujemo na terenu.

Za začetek mogoče nekaj številk. Od leta 2022 smo uspešno izpeljali že 116 projektov v skupni vrednosti 253 milijonov, načrtujemo pa že več kot 60 projektov oziroma so v fazi priprave. In eden izmed teh je tudi ta, ki ste ga omenili v Slovenj Gradcu. Tu je bilo dejansko kar nekaj variant na mizi. Zavod kot tak je bil tudi neuspešen na enem razpisu. Po tisti točki smo se skupaj z zavodom dobro in konstruktivno usedli dol, pogledali, kaj je tisto, kar je glede na okvire. Tisti, ki še niste bili v Slovenj Gradcu, sam sem dom nekajkrat obiskal, je zelo dobro umeščen za povezavo z lokalno skupnostjo, ampak malce težje mogoče za zagotovitev dodatnih postelj, ampak tudi za to smo našli rešitev. Tako da zdaj govorimo o zasnovi, ki prinaša delno prizidavo in nadzidavo objekta, ki zagotavlja dodatne kapacitete v okviru 40 postelj, torej govorimo o 40 dodatnih posteljah v domu. Ta zasnova je vsebinsko usklajena, tako da smo zdaj v fazi priprave nadaljnje dokumentacije, predviden vir financiranja pa je iz sklada za obnovo, tako da sredstva naj bi tudi bila. Tako da zdaj smo v fazi izvedbe. Pogovarjamo se z občino, ki je trenutno v lasti doma, in jaz upam, da bomo v roku dveh mesecev, nekje najkasneje do novega leta podpisali tudi pismo, skupno pismo o nameri gradnje oziroma nadzidave doma.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanec, izvolite, želite verjetno dopolnitev odgovora.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa. Ja, res je.

V kolikor sem se pa mogoče zdaj na tisti drugi bolj, bom rekel, implementarni del, kolikor sem se pogovarjal z vodstvom doma koroškega, tako centralnega kot seveda tudi enote v Slovenj Gradcu, kadrovske težave dokaj uspešno rešujejo. Zato je, jaz mislim, prav, da se investicije odvijajo v okoljih, kjer je dovolj kadra za izvajanje te dejavnosti in seveda kjer obstaja tudi hkrati povpraševanje po teh storitvah. Morda še nekaj vaših misli o tem, kako vi vidite ta investicijski cikel v povezavi, ne / nerazumljivo/, ali pač vidite ključne tiste investicije, kjer se lahko storitev dejansko izvaja, in Slovenj Gradec je ena od teh lokacij, pa tudi morda beseda, dve o tem, koliko je bilo na Koroškem v zadnjem obdobju že tovrstnih aktivnosti s strani vašega ministrstva opravljenih. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Izvolite, minister, beseda je vaša.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Hvala za besedo.

Ja, zagotovo govorimo o področju, kjer je kadrovska stiska poleg šolstva in nekaterih področij velika, ampak mislim, da jo uspešno rešujemo. Uspešno rešujemo tudi, ker lahko rečem, da tam, kjer so se v zadnjih letih, odkar sem prevzel ministrstvo, odprli novi domovi, tisti, ki smo gradili, ni toliko problema s kadri. Sploh če je dobra povezava z lokalno skupnostjo, torej če je dobra povezava med občino, med zavodom, se bistveno lažje zagotovi ustrezno kadrovsko zasedbo, in to v Slovenj Gradcu zagotovo je. Kot rečeno, sem dom v Slovenj Gradcu kar nekajkrat obiskal, bil navdušen, navdušen tudi nad nivojem programa prostovoljstva, ki ga imajo v domu, ki deloma tudi pomaga pri zaposlitvah, tako da je zagotovo lokacija, in to je tudi vodstvo zagarantiralo, primerna, da s kadri za izvajanje ob dodatnih posteljah ne bo problema. Drugače smo bili v tem mandatu na Koroškem zelo aktivni. Trenutno gradimo nov dom za starejše v Črni na Koroškem, tam sledi tudi prenova oziroma dodatna enota za CUDV, kjer bomo zagotovili preselitev iz starejše stavbe. Pogovarjamo se še o marsikaterem drugem projektu. Tudi Koroški dom starostnikov je en večji projekt poleg dvorca Javornik že imel. Tako da veseli me, da smo v tem mandatu Koroška regija je bila ena izmed tistih regij, ki je po številkah malce izstopala v manku postelj na področju dolgotrajne oskrbe in da smo v tem mandatu uspeli to poloviti. Nas čaka pa še nekaj projektov v prihodnje, ki pa so v fazi načrtovanja.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Postopkovnega predloga ne bo.

Poslanec Anton Šturbej, izvolite, beseda je vaša, da zastavite vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić ter ministru za okolje in prostor in energijo, magistru Bojanu Kumru, ki pa je odsoten. Tako da izvolite, beseda je vaša.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovane ministrice, spoštovani minister. Moje vprašanje se nanaša glede na umeščanje vetrnih elektrarn na kmetijska zemljišča in gozdove. Gre se za več lokacij po Sloveniji, kjer so civilne iniciative opozorile, da takšne naprave ne sodijo v gozdove, v prostor habitatov, ki so z zakonom zaščitena območja. Da omenim samo primer programa evropske kohezije, kohezijske politike 2021 do leta 2027, je projekt Natura Kozjansko pridobilo sredstva za izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja habitatov različnih vrst in habitatnih tipov Natura 2000 območij. Za ta projekt je pridobljeno osem milijonov in sedem do osem novih zaposlitev, vse skupaj se bo izvajalo do leta 2029. Zanimivo pa je, da se bo projekt izvajal tudi na reki Sotli s pritoki, torej od izvira do izliva v reko Savo, ampak reka Sotla na področju gozdarsko pravzaprav gozdno-gospodarske enote Rogaška Slatina, je pa recimo, da je predvidena vetrna elektrarna nad samim izvirom reke Sotle. Sotla na nekaj kilometrih gozdno gospodarske enote Rogaška Slatina ima več večjih, osem večjih ali manjših pritokov. Dravske elektrarne pa bi dejansko tu ne spoštujejo določenih omejitev, kot je recimo strateško, strateška opredelitev gozda, zato menim, da je nepotrebno uničevanje habitatov prostoživečim živalim, še hujše pa škoditi ljudem, ki tam živijo stoletja skupaj z naravo in jim je marsikdaj in jih je marsikdaj obvarovala tudi pred pomanjkanjem.

Minister gospod Bojan Kumer, za vas pa naj bo izziv okolje, podnebje in energija in predvsem izziv, kako realizirati vaše magistrsko delo na temo zmanjšanja porabe pri zunanji razsvetljavi, vetra v Logu ni in zato bo potrebno najprej zmanjšati porabo in izgube na elektroenergetskem omrežju. V nekaj letih smo bili ob pošto, banko, trgovino in podjetje Gorenje, ne potrebujemo pa vetrnih elektrarn, ker to, ker to za Rogatec ne pomeni, trajnega razvoja. Trajni razvoj je neokrnjena narava in trajnostni turizem skladno z naravnimi zakonitostmi, ki omogoča sonaravno bivanje. Prebivalcem, ki so tukaj že več generacij ali stoletij. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Ministrica, izvolite, beseda je vaša.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Hvala za besedo, lepo pozdravljeni tudi predsedujoča v mojem imenu ter vsi ostali prisotni. Predvsem pa bom se opredelila, glede na to, da je vprašanje naslovljeno na oba ministra, enega z vidika kmetijskih zemljišč in upravljanja z njimi in gozdnih na drugi strani kolega Kumra, pa verjamem, da z okoljskega vidika, vplivov presoje na okolje in vseh postopkov, inštrumentov, ki jih imamo v pravni državi, da bo tudi minister vesel, če lahko odgovor sam dopolni.

Kar se tiče samega umeščanja v prostor. Tako sem nekako navezala se z vprašanjem, ki je bilo nekoliko splošne narave postavljeno predvsem pri pripravi prostorske zakonodaje, se pravi dopolnitev OPN, ki so potrebni. To pomeni, da imamo tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer sodelujejo pri samem umeščanju, in imamo prostorske zakonodaje, kako se načrtuje vnaprej določanje, kako se lahko vključujejo objekti, ki ste jih omenili, na kmetijskih zemljiščih, ne kmetijskih zemljiščih, na zemljiščih, ki so ne kmetijske rabe. Skratka, mogoče samo za manjši občutek glede umeščanja objektov. Vetrnih elektrarn manjšega obsega, se pravimalih vetrnih elektrarn, vključno s tehnično opremo. To je na področju, to ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, kjer lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območju kmetijskih zemljišč dopusti tudi gradnjo malih vetrnih elektrarn. ki ne presegajo tlorisne površine 150 m2 in če le gre, za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 bonitetnih točk. Izredno majhna površina kmetijskih zemljišč z boniteto, ki ne omogoča njivske rabe. To je zelo pomembno, da razumemo. In veljavna zakonodaja dopušča tudi umeščanje večjih vetrnih elektrarn na kmetijska zemljišča z izvedbo omilitvenih ukrepov, ki jih tudi poznamo ali pa jih lahko tudi kasneje dodatno obrazložim.

Kar se tiče naravnih habitatov, se pravi gozdov, kar ste omenjali. Direktorat za gozdarstvo in lovstvo se pravi, na področju, ki ga mi pokrivamo najprej preveri predlagane spremembe, da ne posegajo v gozdove in to ureja uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki so razglašeni za varovalne gozdove ali gozdove s posebnim namenom. Če predlagane spremembe posegajo v navedene gozdove, varovalne gozdove ali gozdove s posebnim namenom, sprememba namenske rabe ni možna. Zato ministrstvo v tem primeru ne more podati pozitivnega mnenja. Toliko glede samega umeščanja.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Zdaj, ministrica je seveda pustila čas tudi ministru in zdaj sprašujem, kolega poslanec, preden boste dopolnil svoje vprašanje, ali želite, da vam minister na prihodnji plenarni seji to ustno odgovori ali želite pisni odgovor? Želite pisni. Zdaj pa imate seveda besedo za verjetno zahtevo za dopolnitev odgovora ali nimate, saj ne vem, imate, izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Ja, hvala za besedo. Vseeno bi še rad opozoril dejansko na gozdno gospodarski načrt Gozdno gospodarske enote Rogaška Slatina, kjer na 222 straneh natančno opisuje, kaj gozd pomeni in katere dejavnosti so na teh lokacijah možne. Vseeno je prav opozoriti tudi na to, da na določenih pravzaprav največja naselja v gozdno gospodarski enoti Rogaška Slatina, ki se tiče tudi občine Rogatec, živi nekako 1580 ljudi in vetrne elektrarne na tem območju nimajo kaj početi. Drugi v tem gozdnogospodarskem načrtu je tudi opredeljeno, da je, kakšne koristi so od gozda in tako naprej in smatramo, da je gozd tisti, ki odtehta večjo težo, kot da na tem območju gradimo vetrne elektrarne. Smatramo tudi, da vetra ni v nekem, v neki študiji je tudi omenjeno, da dejansko niso, niso izvedene te študije na določenih višinah in da bo se to ponovilo v doglednem času.

Zdaj, kar se tiče tudi gozdnatosti. Bi mogoče še tu opozoril, da dejansko ti kompleksi. Na področju Loga je gozdnatost nekako 97 procentna in tvori resnično tiste gozdove, od katerih ima gozdno gospodarstvo največje koristi. In smatramo, da bi bilo to za začetek, da tudi mogoče se kot ministrstvo malo seznani z gozdno gospodarskim načrtom Gozdno gospodarske enote Rogaška Slatina in da vidi, da dejansko govorim resnico. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala ministrica, izvolite.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Hvala. Predvsem tudi z vidika, za informacijo nisem v bistvu smatrala vprašanja kot takega, da se dogajajo morda nepravilnosti ali pa neresničnosti v samem postopku. Tako da absolutno bomo tudi bili nekoliko bolj pozorni. Predvsem pa bi res rada poudarila, da sem hvaležna, da je skrb in za gozdove in za naravo in za našo prehransko varnost z vseh vidikov in da v bistvu na tem področju ne poznamo politične obarvanosti. Tako da me izredno veseli, predvsem pa poudarek na tem, da kratek odsek kako se gozdnogospodarski načrti sprejemamo. Pobude ne bom ponavljala, pa vseeno, mogoče je prav, da obrazložimo, da je veliko stroke vključene v same postopke, tako da to ni enoznačen postopek v kolikor se vetrna elektrarna ali katerikoli drugi objekt umešča v gozdove, da je to samo pobuda in potem postopek steče, saj velikokrat slišimo tudi kritike, da so postopki dolgotrajni, da je ministrstvo zelo rigorozno in da se marsikaj tudi ne da v naravi urediti, ampak predvsem pri svojih strokovnih usmeritvah, smernicah in mnenjih Direktorat za gozdarstvo in lovstvo upošteva poudarjenost vseh funkcij gozdov, se pravi z ekološkega, socialnega in proizvodnega vidika, kot so opredeljeni v gozdno gospodarskih načrtih, gozdno gospodarskih območjih in gozdno gospodarskih načrtih gozdno gozdarskih enot. In šele nato se preveri, kateri gozdno gospodarski načrti so relevantni za predlagane državne prostorske načrte ali pa OPN ter ugotovi, s kakšno stopnjo podarjenosti so opredeljene funkcije gozdov na območju, ki je predmet sprememb. Na območju, kjer so ekološke in socialne funkcije poudarjene s prvo stopnjo poudarjenosti, se pravi, to stroka opredeljuje, se še posebej skrbno pretehta, ali so predlagani posegi sprejemljivi. V takšnih primerih se po potrebi izvede tudi terenski ogled lokacije, morda tudi kot opozorilo ali pa pobuda, če so potrebni še dodatni postopki tudi z vidika stroke. In v okviru oblikovanja strokovnih usmeritev, smernic in mnenj Direktorat za gozdarstvo in lovstvo za mnenje zaprosi tudi izvajalca javne gozdarske službe, to je Zavod za gozdove Slovenije. Na podlagi presoje direktorat in mnenja zavoda poda ministrstvo mnenje k DPN ali OPN. Toliko, da nekoliko širše obrazložimo. Tako da vseeno hvala za informacije in predvsem za skrb za naše gozdove in tudi samooskrbo na področju elektrike.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala. Želite postopkovno? Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Hvala ministrica. Vseeno pa smatram, da bi glede na cilje in usmeritve bilo potrebno izvesti eno posebno sejo ali kakorkoli že glede na podnebne značilnosti, kjer gozd uspeva, ker vemo, da 97 procentov teh gozdov na teh lokacijah pač prinaša dobičke, dobre učinke. In pa seveda, da tam, ko se nekaj meri nek veter, pa ga ni tam, ampak vseeno uničimo gozdove. Po drugi strani pa imamo raziskave, da na tem območju sonce obseva 1800 ur na leto, kar je 100 ur več kot recimo v Celju. Tako da z vidika stroke ali pa več ministrstev je bilo potrebno po mojem mnenju opraviti že zaradi tudi drugih lokacij po Sloveniji, kjer civilne iniciative nekako nasprotujejo vetrnim elektrarnam in pa poudarjajo to moč narave in pa trajnostno gospodarjenje z z naravnimi dobrinami. Toliko mogoče z moje strani. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra 2025, v okviru glasovanj.

Poslanec Tomaž Lisec, imate besedo, da zastavite vprašanje ministrici za infrastrukturo, magistrici Alenki Bratušek, izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovana ministrica. Lep pozdrav. V tem mandatu se je na žalost tudi vam verjetno zgodilo tako kot vsem nam poplave leta 2023, ki so marsikatero stvar tudi na vašem področju zamaknile. Ampak danes bi želel od vas izvedeti nekaj številk, tako glede financ, predvsem pa tudi glede izvedbe, glede gradbenih dovoljenj, razpisov in pa projektov v izvajanju, ki se dotikajo slovenskih krožišč. Sam, ko se vozim do Ljubljane in tudi verjetno se bomo v četrtek srečala na otvoritvi obvoznice na Mirni, ki smo jo leta 2021 zastavili in ima tudi kar tri krožišča, ki so po mojem mnenju pomembna za, ne samo za vsak kraj, v smislu razvoja kraja, predvsem se mi zdi tukaj tudi pomembna pretočnost in pa varnost vseh udeležencev v prometu, nenazadnje pa nova krožišča, vsaj tako pravijo župani, prinašajo tudi novo možnost gospodarskega razvoja posameznega kraja. Skratka, spoštovana ministrica, me zanima, ker vsako leto z zanimanjem spremljam pripravo proračuna in ko zadnja leta opažam, da se na primer projekti tudi v Posavju, v Sevnici, Krškem, Brežicah, Radečah, Škocjanu premikajo, saj pravim, deloma tudi zaradi poplav avgusta 2023, iz leta 2023 v letu 2026, 2027, 2028, me zanima, v tem prvem delu, spoštovana ministrica, ali lahko, bom rekel meni pa morda tudi kakšnega župana zanima, lahko poveste številke, koliko denarja je bilo za izvedbo krožišč namenjenega v letu 2024, koliko denarja je bilo zagotovljenega za tekoče leto in morda, ali imate že prve osnutke, koliko krožišč se bo morda zgradilo v letu 2026?

Skratka, zanima me, finančni vidiki izgradnje krožišč, ne nazadnje pa morda, ali imate vi ali pa na direkciji tudi podatke o tem koliko projektov je že v fazi, samo še denar manjka, koliko projektov / znak za konec razprave/ čaka na ustrezne razpise in seveda, koliko projektov samih je dejansko tudi v sami izvedbi po slovenskih državnih cestah. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Ministrica, izvolite, beseda je vaša.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala, hvala tudi za vprašanje.

Gre za cel sklop podatkov, tako da jaz bom zdaj povedala, kar lahko iz podatkov, ki jih imam s sabo, ostalo lahko zagotavljamo tudi kasneje. Prva stvar, ki jo želim povedati pa je, da se proračun za leto 2026 in 2027 zaključuje tako, da o konkretnih številkah za 2026 in 2027 bom lahko govorila, ko bo proračun potrjen na Vladi, to je pa predvidoma ta četrtek.

Druga stvar. Ja, določene stvari so se zamaknile zaradi poplav, vedno smo povedali, da so poplave prioriteta. To je bilo v letu, ob koncu leta 2023, ampak uspeli smo, da nobenega projekta, ki je bil v izvedbi, nismo ustavljali, mislim, da je to, smo kar veliko uspeli, v letošnjem letu pa absolutno, poleg projektov, ki so na poplavnem območju, izvajamo tudi vrsto drugih projektov. Vi ste se v svojem vprašanju osredotočil na križišča, krožišča, redko kateri projekt je samo križišče oziroma krožišče, ampak je to križišče del, bom rekla, nekoliko širše rekonstrukcije ceste, tako da obvoznica Miran, ki ste jo omenili, pa mimogrede, župan pravi, da je bila zastavljena leta 2014, ne 2021, ampak verjamem, da vam bo to v četrtek povedal sam, samo v okviru tistega projekta so tri nova krožišča, tako da težko govorimo o številki, koliko naredimo krožišč.

Pa še to, ne delamo krožišč samo za to, da delamo krožišča, ampak vse projekte, investicijske v bistvu izvajamo za to, da bomo povečali prometno varnost. Toliko denarja, kot v mandatu te vlade namenjamo za cestno infrastrukturo, se v naši državi še v zgodovini kadarkoli to ni dogajalo. Nekaj več kot 400 milijonov praktično zdaj že zaporedno, zagotavljamo, seveda nekaj so tudi višje cene, ker je inflacija v preteklosti prinesla svoje, ampak jaz mislim, pa tudi, ko se s sodelavci na direkciji pogovarjam, da so zdaj moji sodelavci pa praktično na maksimumu tega, kar so sposobni izpeljati. Tako, da ni več ovira še več denarja, ampak je preprosto nemogoče več izvesti. Da ne govorim o tem, pa tudi javno to vedno znova poudarjam, da je tudi gradbena operativa na maksimumu. Na žalost se na naše razpise tuja gradbena podjetja ne prijavljajo, pri vseh večjih projektih, ki jih imamo v tej državi, pa beležimo nekaj zamud. In če začnemo, bom rekla, zategovati pas na enem projektu, se nam zgodi zamuda na drugem projektu. Tako da iskreno jaz mislim, da v tem trenutku ni izziv denar, da je v tem trenutku izziv vse to, za kar smo denar zagotovili, tudi izpeljat.

Jaz mislim podatke, ki so mi jih pripravili, lahko tako povem, da v letu 2024 je bilo v sklopu investicij zgrajenih 19 krožnih križišč. Še enkrat, to niso samo krožišča, ampak je širši, širša rekonstrukcija. Vrednost približno 33,4 milijone za teh 19 oziroma za projekte, ki vključujejo teh 19 krožnih križišč. V letošnjem letu je bilo v sklopu investicij zgrajenih pet krožnih križišč in kar tri na obvoznici Miren, skupna vrednost je 16,8 milijona evrov. Če seštevam naprej mislim, pa tudi iskreno ne vem, če ima ta podatek seštevanja teh krožišč z vrednostjo kakršnokoli dodano vrednost, ker še enkrat, niso to samo krožišča, ampak so, je to del ene malo širše investicije. Še enkrat, zgodovinsko visoke vrednosti ta vlada namenja za infrastrukturo, tako cestno kot železniško in infrastruktura ni ne leva ne desna, vse, kar delamo, delamo za ljudi in delamo za to, da bo prometna varnost boljša.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Ministrica, spoštovani kolega, imate besedo za dopolnitev zahteve za dopolnitev odgovora.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Ja, hvala, spoštovana ministrica za vse te podatke, predvsem glede tega, koliko krožišč je bilo izvedenih in pa približno koliko denarja se je za to namenilo, seveda pa vi še bolje veste kot sam, da ja, da bom rekel samo križišče ni edina stvar, ki je pomembna, ampak velikokrat občine zraven gradijo še pločnike, kanalizacijo, vodovode ali pa še kaj drugega. To je prva ugotovitev.

In pa drugo, seveda se strinjam z vami, da infrastruktura ni ne leva ne desna, ampak pride v kraj ne glede na to, ali je po levi ali po desni strani, važno, da pride sam. Se ne bom ukvarjal, ja, verjamem. Županu Mirne, s katerim zelo dobro sodelujeva. Ja, oni so imeli pogum, da so sami sprejeli državni prostorski načrt, torej so rešili direkcijo dela in so ga sami naredili in zato so tudi bili potem v letu 2021. Uspešni, ko so prosili za uvrstitev v proračun in potem v vseh nadaljevalnih postopkih glede same izgradnje. Veseli me, spoštovana ministrica, da ko ste rekli, da denar ni več ovira, kajti, še enkrat, sam prihajam iz občine Sevnica, kjer imamo en rondo oziroma krožišče, ki čaka na izvedbo, to je rondo Boštanj. Nenazadnje pa poznam tudi situacijo v občini Škocjan, sosednji občini, kjer so že leta 2022 pripravili projekt, tako da, spoštovana ministrica, z zanimanjem bom gledal, kaj se bo dogajalo v letu 2026 s celotnim področjem krožišč in bom tudi z zanimanjem pogledal ali bosta rondoja torej v Boštanju in v Škocjanu ostala v proračunu z letnicami, ki so bile dane lani, da se ne bo zgodilo to, kar se na žalost velikokrat dogaja, ko tisti projekti, ki samo čakajo denar države, ne prestavljajo se potem v NRP nekje v letu 2028 in v letu 2029. Tako da...

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Žal je čas potekel. Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Ja, seveda, zelo natančno bomo ob proračunu pogledali kateri projekti so v proračunu, kateri projekti so mogoče v proračunu nekoliko kasneje. Še enkrat, trditi si upam, da v tem trenutku res denar za projekte ni problem. Seveda pa nič ne pomaga tudi, če mi projekt v proračunu zapišemo, da se bo zgradil leta ali pa začel graditi leta 2025, pa niso izpolnjeni pogoji.

Se pravi, nimamo zemljišč, nimamo gradbenega dovoljenja, pridobivanje zemljišč iskreno je v tem trenutku naš velik, velik izziv. Tam, kjer tečejo razlastitve, to traja mesece, da ne rečem, tudi, leta en tak primer, ne v vašem koncu, ampak na Štajerskem, je zahodna obvoznica Maribor, kjer smo že dve leti nazaj, pravzaprav skoraj tri leta nazaj imeli podpisano pogodbo za gradnjo, pa zato, ker nismo imeli zagotovljenih zemljišč, nismo uspeli pridobiti gradbenega dovoljenja. Povedati hočem, da samo to, da projekt vidimo, vidite, v proračunu še ni zagotovilo, da bo tudi izvedeno in na moje vprašanje tudi sodelavcem na DRSI, koliko projektov v bistvu zdaj takih, če rečem ready to go, v proračunu ni, so rekli, da je to zelo, zelo, zelo mala številka, zato upam te njihove besede prevesti v to, da v tem trenutku res ni izziv denar. Je pa izziv pri obvoznicah ali pa pri novogradnjah umeščanje v prostor. To je eden od največjih izzivov. Pri rekonstrukcijah, kjer gre mogoče še za širitve, je pa pridobivanje zemljišč in potem seveda tudi dovoljenj. In to velja za ceste in velja za železnice. Tako da verjamem, tako kot vsako leto, da bo tudi letos ob sprejemanju proračuna ta infrastrukturni del, bom rekla, naletel pri vas poslancih na še posebno zanimanje. In verjamem, da bomo znali odgovoriti oziroma bodo moji sodelavci z DRSI znali odgovoriti na vprašanje zakaj nekateri projekti noter so, nekaterih projektov notri ni. Ker zelo neodgovorno, zelo neodgovorno se mi pa zdi obljubljati nekaj, kar je neizvedljivo in tega je bilo mogoče v preteklosti nekoliko preveč. Skratka, pripravimo projekt, tako daleč, da lahko res gremo samo še v razpis, pa potem v akcijo. In kot sem rekla, mislim, da je ta letošnji proračun pripravljen točno tako. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o predlogu odgovora.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, mislim, da bi bilo pošteno glede na to, da v tem Državnem zboru nimamo več županov, ampak poslanci prihajamo skoraj iz vseh krajev znotraj Slovenije, da se na eni izmed naslednjih sej opravi razprava o tem, ali na primer tudi gradbena zakonodaja sledi temu, kar ministrica danes zatrjuje. In kar me zelo veseli, ko ste rekli, da še enkrat, da denar ni več ovira tako za izgradnjo in pa tudi za rekonstrukcijo posameznih krožišč. In tukaj se seveda strinjam z vami, da ne noben župan in noben poslanec ne more pričakovati, da naredi neko skico in želi naslednje leto že imeti zgrajeno, zgrajeno krožišče ali pa kateri drugi del prometne infrastrukture. Ampak nekateri smo v tem Državnem zboru tako dolgo, pa nenazadnje tudi občinski svetniki, tako da vemo, da bom rekel, od danes na jutri obljubljati je zgrešeno. Tudi jaz sam osebno menim, da politično samomorilsko. Ampak ja, morda pa, glede na to, da sem prej videl, da imate pri sebi neke dokumente, da morda na eni izmed naslednjih sej si vzamemo kakšno uro časa in pogledamo, kateri so tisti projekti, za katere ste sami rekli, da so ready to go, kateri pa so tisti projekti, kjer bo potrebna dodatna naloga tako nas poslancev, predvsem pa županov in njihovih občinskih delavcev, da naredijo vse tisto, da bodo potem na koncu samo še čakali na ustrezno državno pomoč.

Skratka, spoštovana podpredsednica, menim, da gre za tako pomembno temo, da ne gre za razpravo o neki lokalni temi, kot se na žalost v tem mandatu prevečkrat dogaja pri ustnih poslanskih vprašanjih, ko namesto nekih celostnih vprašanj govorimo o križiščih. Jaz bi lahko ministrici direktno povedal, da me zanimata dva rondoja, torej Rondo Boštanj in Rondo Škocjan, ampak mislim, da je prav, da vsi slovenski župani in poslanci stremimo k nekim splošnim temam in zato so tudi namenjene potem te širše razprave.

In še enkrat, zaključujem s tem, da spoštovana ministrica, vam želim, da boste to, kar ste danes rekli, da denar ni več ovira, tudi pokazali s postavkami v proračunu za leto 2026. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek v okviru glasovanj.

Kolega Franci Kepa bo zastavil vprašanje ministrici za infrastrukturo, magistrici Alenki Bratušek. Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav ministrici, ministru, drugi ministrici, kolegice, kolegi. Po skoraj dobrem pol leta so na dolenjski avtocesti med izvozom Bič in Trebnje odstranili še zadnjo zaporo. Od sedaj poteka promet povsem normalno, brez omejitev in obvozov, zato smo zelo veseli, da je do tega prišlo, da se je ta obnova končala. Za mnoge voznike, ki so vsakodnevno izgubljali čas v kolonah, je to velika olajšava, več mesecev zapor in kolon. Dela na enem najbolj obremenjenih odsekov dolenjske avtoceste so se začela že marca letos, ko je bil odsek dolgo časa zaprt, po eni polovici, je promet potekal po enem pasu v vsako smer, kar je pogosto povzročalo zastoje, še posebej v prometnih konicah zjutraj, popoldne, ob vračanju, ob vračanju iz službe, pa vendarle je ob takih delih to potrebno. Marsikdo se je jezil zaradi dolgotrajnih zapor. Obnova je bila nujna, na vozišču sta se namreč že dlje časa pojavili razpoki in posedanje, vožnja ni bila več tako varna, kakor so dejali strokovnjaki.

Vendarle bi imel pripombo, da v tujini ta odsek, tudi čez Trebnje, je bil odprt pred 12 leti, ta del avtoceste. Nekje imajo v tujini, po 20 letih se spodnji ustroj ne menja, pa tudi menja se asfaltna, asfaltni zgornji ustroj. Tako da ne vem, ali je slaba kvaliteta bila izvedena. Tako da po dobrih desetih letih, da že vse menjamo, tako rekoč celo vozišče. Dobro je, da se tudi odvodnjavanje, odvodnjavanje je(?) izvedlo na novo, neke cevi, nove, so bile narejene, tudi nekaj širitve zaradi, zaradi rešitev, rešitev pasa, pa tudi dodana je bila sredinska bariera, betonska. Tega v tujini verjetno ne vem, verjetno so strokovnjaki dejali, da je to potrebno, v tujini tega ni, na Hrvaškem tega ni, še verjetno, ko greste kaj dol, je pa verjetno tudi zaradi varnosti mogoče, da je zaradi preprečitve / znak za konec razprave/ kakšne nesreče, da se gre čez naslednji pas kamion, da se to izvede. Zanima me, ali ker je večina škode, naredijo kamioni, kar po statistiki tisoč avtomobilov naredi škode toliko kakor en kamion, pa me zanima, kaj bi se naredilo, da bi se to izboljšalo. 63 procentov baje prometa / znak za konec razprave/ delamo iz Kopra po cestah, kdaj bo izveden drugi tir in da se izboljša situacija? Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala, hvala tudi za vprašanje, spoštovani poslanec.

In ja, verjeli ali ne, tudi jaz se sprašujem zelo podobno, kar se tiče hitrosti obnov po novogradnjah. Ampak ne jaz kot ministrica, ne vi kot poslanec tega ne moreva spremeniti, ker vse to, da je dobro narejeno, da je potrebno obnov, v kakšnem času je potrebno obnov, določajo inženirji, strokovnjaki, ki se pod vse te papirje podpišejo. In absolutno bi bilo smiselno narediti in bom tudi predlagala Darsu, neko primerjavo s tujino. Seveda po pogodbi imamo garancijsko dobo in tako naprej, ampak to ne traja 20 let, ampak ja, tukaj nimam kaj drugega reči, kot da se absolutno strinjam z vami, da bi to moralo biti primerljivo s tem, kar delajo v tujini. Dejstvo pa je, da tudi v tujini, bom rekla, kar dobro obnavljajo avtoceste vsako sezono, pa naj gremo v Italijo, v Nemčijo, v Avstrijo, vedno vidimo, da se izvajajo obnove.

Tudi izvajamo jih zato, da bo, ko so te prenove narejene, cesta bolj varna in bolj pretočna, to je dejstvo. Res je pa takrat, ko je investicija v gradnji, je pa težko, hudo in so gneče. Tako da še enkrat, jaz lahko samo prosim ljudi za potrpljenje.

Zdaj, kar se tiče pa tovornjakov, sem pa danes enkrat že povedala in se strinjam, moral bi biti promet po cesti iz Kopra naprej, tovornjakov na avtocesti manj, absolutno manj. In ta drugi tir bi bil lahko že zgrajen, če ne bi imeli dva referenduma, to pa dobro veste, ki jih je podpirala tudi vaša stranka. To pač je zamaknilo začetek gradnje in zdaj je to že zelo proti koncu, v mesecu marcu naslednjega leta, se pravi čez slabe pol leta, je to, bomo začeli tir testirati, tako da v naslednjem letu bi tudi moral biti proti, bolj proti koncu leta, se pravi, ko bodo vsa testiranja končana, bi moral biti tir v polni uporabi. Državni prostorski načrt smo sprejeli tudi za še en dodaten tir, skratka, da bo ta proga dvotirna, število vlakov se bo močno povečalo in verjamem, da bo tudi veliko več tovora prepeljanega po železnicah. To je v bistvu tudi cilj, ker samo za potnike graditi tako drago železniško povezavo ne bi imelo največjega smisla. Tako da največ računamo tukaj na učinek z vplivom na gospodarstvo oziroma tovorni promet. Še enkrat, projekt teče, bom rekla, skladno z investicijskim programom. Tudi to v naši državi na žalost do zdaj ni bila prav, kako naj rečem, naša vrlina. Ta projekt je še vedno, se pravi pol leta pred tem, z uradnim začetkom testiranja, še vedno v finančnih okvirih, ki smo jih začrtali leta 2019 in jaz verjamem, da bo v teh okvirih tudi zaključen.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za odgovore, ministrica. Vesel sem, da sem prepričan, da bo s tem, s to izgradnjo drugega tira se tudi zmanjšal promet po avtocesti, ker sedaj je, ti kamionski prevozi vsakodnevni, prehitevamo kamione, ko se vozimo v center v Ljubljano in imaš že občutek, da se ne vem, da se vozimo iz Kopra vsi, da je veliko več kamionov kakor osebnih avtomobilov, večkrat in je ta promet neznosen.

Vrnil bi se nazaj še na, še, na, še na obnovo, na obnovo tudi Dolenjke, ki je bila izvedena pred kratkim in sedaj se nadaljuje. Tudi s Trebnjega proti Novemu mestu, kar je pozdravno, me pa vseeno zanima. Zakaj se ni mogoče razmislilo, ali da bi se izvedlo tretji pas? poleg te razširitve odstavnega pasa je bila širitev in tudi zamenjave, zamenjave, posodobitve, posodobitve samih cest. Zakaj se ni izvedlo ali razmislilo, da bi se naredilo tretji, tretji pas od Biča pa do Trebnjega ni nobenega viadukta. Ni bilo nobene ovire, pa tudi prostor je bil, je bil namenjen oziroma je ne bi bilo problema, da se to izvede. To bi bilo in bi se tudi zaradi tega verjetno promet v kakšnih konicah, bi se upočasnil s tretjim pasom, zdaj ste razširili, odstavni pas, ste razširili, kar je pozavno, pa tudi posamični ti odstavni, odstavni pasi. Kakor sem se pogovarjal s strokovnjaki, tudi sam sem gradbinec, da bi teh odstavnih pasov bi moralo biti več, kakor če že nismo naredili tretjega pasu, pa vendarle bi bilo smelo, pa tudi kakšen strošek, tako velik ne bi bil, če bi se naredilo tretji pas in bi se s tem promet zelo...

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Žal je pa čas potekel. Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Ja, zdaj v tem trenutku se ukvarjamo s tretjimi pasovi proti Štajerski in proti Primorski. Tako da iskreno bom povedala, da mi ni še noben prometni strokovnjak omenil, da bi tudi v tem delu zdaj že potrebovali tretji pas. Absolutno se pa strinjam z vami, da oziroma preprosto vprašanje moje, zakaj odstavni pas ni bolj enostavno narediti v tretji pas, zato ker nosilnost teh odstavnih pasov ni takšna kot voznih pasov. Skratka, praktično moramo, ko gremo delat tretji pas, narediti tako rekoč vse na novo. Tudi če odstavni pas je. Ampak kot rečeno, v tem trenutku se ukvarja Dars s tretjim pasom proti Štajerski, ta se je danes začel, se je začela investicija in z odstavnim pasom proti Primorki. Tako da tega zaenkrat ni v načrtih, ampak saj veste, mi še vedno srečamo strokovnjake, ki pravijo, da pravzaprav nobena širitev avtocest ni potrebna, da naj vse ostane tako kot je in naj mi spremenimo svoje prometne navade. Jaz se ne strinjam ne z enimi ne z drugimi. Kombinacija, se pravi, obnove, pa tudi potrebne širitve avtocest na eni strani in na drugi strani tudi ukrepi, ki bodo na nek način zmanjšali ali pa manj povečevali avtomobile in tovornjake na naših avtocestah in tudi drugih cestah so potrebni. In drugi tir je absolutno projekt, ki bo v tovornem delu vsekakor zmanjšal tovorna vozila na naših cestah.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala tudi za ta odgovor. Tudi sam upam, da bo tako, da se z drugim tirom železniškem bo še bolj razbremenil promet, predvsem prometni po avtocestah. Pa vendarle ne morem, vsakodnevno sem se vozil v Ljubljano, tudi kolegi so me na to opozarjali, tudi strokovnjaki, tudi gradbinci, tudi laiki Prav zaradi tega, ko sem omenjal, da ustroj spodnji se je menjal tudi na tretjem odstavnem pasu in se je razširil, tako da to zaradi tega ni, ne bi bil izgovor.

Pa tudi zemljina oziroma razširitev bi bila možna. Tako da se kar malo, da mi je kar malo žal, da se to ni izvedlo oziroma to zadevo strokovnjaki na Darsu naštudirali. Vsak tak odsek 15, 20 kilometrov z dodatnim pasom bi razbremenil promet na celotni trasi od Dolenjke do Ljubljane. Hvala za odgovor. Bi si pa želel, da se o tem razpravlja, naredi tudi razprava v Državnem zboru, da, hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj. Kolega Žan Mahnič bo zastavil vprašanje ministrici za kulturo, doktorici Asti Vrečko. Spoštovani kolega, imate besedo.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo podpredsednica. Kolegice in kolegi, gospa ministrica.

Zdaj v tem mandatu, posebej še v zadnjih časih, zelo radi govorite o obnovi kulturnih spomenikov, o obnavljanju kulturne dediščine, ampak žal imam občutek, da to se v naši državi pod vašim vodstvom počne dokaj selektivno. O čem govorim? Govorim o dvorcu Visoko v Poljanski dolini. Cerarjeva vlada, natančneje mislim, da je bila takrat še Julijana Bizjak Mlakar ministrica za kulturo, je Tavčarjev dvorec Visoko na naš predlog razglasila za spomenik državnega pomena. Tam je do sedaj samo občina Gorenja vas - Poljane je bila tista, ki je vanj vlagala sredstva. Letos je že 12, 13 let, ko se je tam ponovno začelo obujati kulturne in druge dogodke, ko je dvorec Visoko popolnoma ponovno zaživel. Seveda je še veliko prostora za izboljšave, ampak občina je obnavljala sobo za sobo, prostor za prostorom, dogajajo se kulturne, druge prireditve in pa seveda vse smo počeli v skladu s smernicami tako Ministrstva za kulturo kot predvsem javnega sklada za kulturne dejavnosti, vsemi varuhi naravne kulturne dediščine, tako da je vse potekalo tako kot mora. Leta 2022 pa smo se prijavili na razpis načrt za okrevanje in odpornost in dobili največ točk. Ker pa ste se odločili, da imajo prednost obmejne občine in pa objekti, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku, ste dejali takrat, da smo na rezervni listi. In ker je imela enako število točk tudi občina Celje kot mi, ste dali prednost njim z obrazložitvijo, da pa so časovno prej oddali vlogo kot občina Gorenja vas - Poljane. In rečeno je bilo takrat, gospa ministrica, sledeče: "Vsi projekti, ki so dosegli 98 ali 97 točk," - nihče jih ni dosegel vse, mi smo jih dosegli 97, mi smo jih dosegli 97 -, "so uvrščeni na rezervno listo. To pomeni, da se projektu iz te liste lahko odobri sofinanciranje v primeru dodatnih ali sproščenih proračunskih sredstev v letih 2023 do vključno 2025". Zdaj pa me zanima, gospa ministrica, ker vam gre, kot sami velikokrat rečete, za obnovo kulturne dediščine, kdaj bo tudi dvorec Visoko, ki je prijavil odličen program, ki pomeni, oživitev polovice objekta, ki je še zraven dvorca, se pravi, govoriva o gospodarskem poslopju, dobil sredstva iz tega razpisa, da jih bomo lahko smotrno porabili, vložili in tudi še dodatno obogatili ponudbo na Tavčarjevem dvorcu Visoko.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa, spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Ja, pozdravljeni, jaz sem prišla čisto sem, dobronamerno, seveda misleč napačno kot se je izkazalo, da ste tudi vi končno majčkeno razmislili o tem, kaj bi lahko dobrega naredili za kulturo. Je pa dejstvo, da sprašujete o razpisu, za katerega ne le, da je bil dve leti pa pol nazaj, mi smo podpisovali pogodbe za to v letu 2023, vsi, ki so na tem razpisu dobili sredstva, so že zaključili praktično svoje projekte, nekatere bomo zdajle do konca leta bodo porabili, tako da to dejstvo, da me vi sprašujete o razpisu in kdaj bo rezervna lista iz razpisa uresničena. Kjer smo dve leti nazaj podpisali pogodbo in so zdaj že zaključena dela vseh, je pač izključno seveda neka spet predvolilna floskula. Zdaj pa takole, da vam povem, ker vidim, da se žal res ne spoznate na zakonodajo. Mi nismo nobenih obmejnih občin podtaknili, pa Triglavskega narodnega parka. To je po zakonu, da je v vsakem razpisu noter, in da se to morajo upoštevati pri razpisnih pogojih in da se na ta način tudi točkujejo stvari. To, da je spomenik visoko državnega pomena, pač da dodatne točke, ampak tako, kot bi dodatne točke dobili tudi po drugih kriterijih, ki si jih ni izmislilo Ministrstvo za kulturo, ampak to dela druga zakonodaja, ki jo očitno nedvomno poznate kot poslanec Državnega zbora. To, da si na rezervnem projektu na listi, pač pomeni, da če nekdo ne naredi svojega projekta, a ne, potem se ta sredstva bi lahko razporedila drugim. In spet Celje, kaj ste s tem mislili, točno povejte, ker v Celju mi nismo tega projekta podprli, a ne? Vsaj toliko, pojdite na našo spletno stran, preberete, kateri projekti so bili, ponavljam, leta 2023 podprti in katere prenove zdaj zaključujemo. Ja, res je, dvorec Visoko je pomemben spomenik, ampak po zakonodaji krovni, Zujiku, jutri bomo imeli v obravnavo to novelo lahko občine kandidirajo in kandidirajo na razpisih in samo na ta način jim lahko Ministrstvo za kulturo dodeljuje denar, preko pozivov ali preko razpisov. To sami dobro veste, ste dali en tak poziv pred prejšnjimi volitvami, kjer je tudi, mislim, da vaša občina takrat prejela, žal potem ni bilo tisto. Uresničeno, a ne, za kulturni dom, pozivi ali razpisi, izključno to neposrednega financiranja občin ne pozna Ministrstvo za kulturo po krovni zakonodaji za spomenike, ki niso seveda v državni lasti. Še enkrat, to ste me že večkrat spraševali ali pa vaši kolegi, eno so državni spomeniki v državni lasti, drugi so spomeniki, ki so zaščiteni kot spomenik državnega pomena, lokalnega pomena, to pomeni varstvo zaščite. Ja, tudi dodatne točke na razpisu, ne pomeni pa, da država neposredno tukaj financira. Zdaj pa to, kako vi, prosim lepo, kako mi delimo razpise, zdaj omenjati tistega dve leti nazaj, ko smo ga že vse obnovili ali pa tega, ki je bil zdaj. Vprašajte vaše strankarske kolege. Mnogi izmed njimi so župani v različnih občinah, Ormož, Brežice, Vransko in tako naprej, kaj mi vse obnavljamo tam. Na razpisih smo do vseh na Ministrstvu za kulturo enakopravni, vsi imajo enake pogoje, kandidirajo pod enakimi pogoji in ocenjuje se edino projekt. In tukaj absolutno vam lahko tudi vaši kolegi povedo, z vsemi enako in zelo dobro sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, ki jim je mar za kulturno dediščino. In tukaj za razliko od očitno, kako si vi predstavljate ali pa ste delali v preteklosti ali pa mislite, da se bi morali delati, da se ločuje politično ali kakorkoli že, tega v tem mandatu ni in to si lahko pogledate in še enkrat vprašate tudi svoje strankarske kolege, ki delujejo kot župani, in skupaj z njimi podpisujemo pogodbe ali tudi te konkretne projekte iz tistega razpisa dolgo nazaj že odpiramo. druge. Tako da prosim, če nimate takega podcenjujočega odnosa ne do mene ne do dela sodelavcev tukaj, zato, ker pa en razpis, na enem razpisu ena stvar ni prišla skozi, pa ja, dobrih projektov je bilo veliko, ker je izjemno veliko kulturne dediščine Slovenije in so dobri projekti. In od 50 pač nam je tukaj bilo samo 15 sprejetih. In kadar so enakovredni pogoji, potem pa šteje tudi kdo odda prej.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Ja, včasih ministrica, ki jih vi zelo blagrujete, so rekli, narod naš dokaze hrani. In ti dokazi so v tem primeru dopisovanje med občino Gorenja vas Poljane in pa Ministrstvom za kulturo, ki pa dokazuje sledeče. Glede na to kar ste povedali, ali vi ne veste kaj se na ministrstvu dogaja ali pa vaši državni sekretarji ne oziroma je komunikacija med vami slaba. Poglejte, kaj je direktorica občinske uprave napisala vašemu državnemu sekretarju: Spoštovani, že v juniju smo na temo javnega razpisa iz sklada NEOB(?) za obnovo spomenikov kulturne dediščine gospodu Rusjanu posredovali spodnje sporočilo, na katerega žal nismo prejeli nobenega odgovora. Seznanjeni pa smo bili, da je sedaj področje investicij v vaši pristojnosti, zato se obračamo še na vas z vprašanjem glede izvedbe prijavljenega projekta Hiša zdravje na dvorcu Visoko, ki je razglašen državni spomenik. V vmesnem času smo prejeli priloženo negativno odločbo glede vloge, ki je dosegla maksimalno dodeljeno število točk, 98, vendar je bila zgolj zato, ker se ne nahaja v TNP ali na obmejnem območju. In vi ste rekli prej mi, da to sploh ni bil noben pogoj do.../oglašanje iz klopi/ -počakajte, boste pol govorili - do zagotovitve dodatnih sredstev uvrščena na rezervno listo, kot je razvidno iz sklepnega dela odločbe. Ker je prerazporeditev sredstev s strani organa upravljanja MGRT že potrjena, nas zanima, kdaj lahko pričakujemo novo pozitivno odločbo. In še: Od ostalih ni nihče dobil 100 ali 99 točk, mi smo pa z 98 točkami izenačeni še z eno vlogo Muzej Celje. Pri izenačenih vlogah gledajo datum prispetja, kjer so pa Celje pred nami, zato smo mi drugi v vrsti na rezervni listi, kakor mi je telefonično lani razlagal gospod Čelik. In z ministrstva je prišlo, da v primeru dodatnih sproščenih proračunskih sredstev v letih 2023 do 2025 se da denar dobiti. Torej, ne govorite, da je zadeva zaključena, če je pa vaše ministrstvo sporočilo občini Gorenja vas Poljane, da za ta projekt vse do leta 2025 lahko dobimo ta sredstva. Tako da jaz upam, da so vaši državni sekretarji sedaj na telefon ažurno napisali odgovor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Glejte, ne rabim jaz državnih sekretarjev za to, da vam lahko odgovorim. Hotela sem najti javni razpis, ki je javno bil objavljen, kjer, še enkrat ponavljam, pa dajte si zavrteti posnetek, kaj sem vam prej povedala, rekla sem, da je to pogoj po zakonodaji, da so obmejne občine kot eden izmed pogojev in pa Triglav in to ni naša zakonodaja, ZUJIK, ampak druga zakonodaja to ureja. In to mora biti v razpisnih pogojih vedno. In to ni nekaj, kar si človek izmisli in to je, ampak je pač, to je krovna zakonodaja, seveda nam je lahko to všeč ali nam ni. Tako je. Tako obmejne občine kot Triglavski narodni park. Kot drugo, ja, če dodatna sredstva, potem lahko greš iz rezervne liste. Ja, dodatnih sredstev ni bilo, ker so vsi, ki so bili izbrani in med njimi ni Celja, ponavljam, med njimi ni Celja, lahko greste še enkrat na spletno stran, pa si to pogledate. Celje je tudi na rezervni listi, ni pa bilo izbrano in ni bilo potrjeno. Če kdo ne bi izvedel projekta, potem bi ta sredstva ostala in bi šla naslednjemu na razpis ali pa ne bi imel, ne vem, bi se jim kaj zalomilo, ampak tega ni bilo. Vsi so prenovili, z vsemi odlično sodelujemo, občinami skupaj in smo od 23 od podpisa pogodbe do letos prenovili in dali že prenovljene prostore občinam in skupaj sodelujemo. V dveh letih smo to že naredili in niti en ni odstopil. Ja, in za to ni sredstev. Mislim, jaz ne vem kaj vi berete, če so dodatna sredstva, ja, če jih ni, če so vsi z nami, super sodelovali in smo to izpeljali do konca? To kot drugo. In kot tretje, kar navajate, da da ne vem, kdo naj bi še bil in neke tule insinuacije, pa vas jaz nazaj vprašam, dve leti pa pol je od razpisa, dve leti od podpisa teh pogodb, leto 2025 je pa omenjeno zato, ker do konca leta 2025 morajo biti sredstva porabljena. Preberite si razpis, no. Preberite si razpise, smo bili tudi z vašo občino večkrat na sestankih, saj so prišli k nam, saj ni to edini projekt, saj smo imeli Tavčarjevo leto, saj smo sodelovali / znak za konec razprave/ pri drugih projektih skupaj in do leta 2025 mora biti porabljen, tako da zdaj ne more noben več odstopiti. Tistih par mesecev pred podpisom pogodbe je še možno, da bi kdo odstopil, če bi sredstva ostala, bi seveda bila lahko dodeljena naprej in tako je pri vseh. Kadar pa imajo zelo visoko število točk vsi in ja, niso imeli vseh, tudi vaši, potem pač šteje, kdo odda prej. In ker občine odlično prijavijo svoje projekte, tako je bilo tudi na vašem zadnjem razpisu, ko jih je bilo / znak za konec razprave/ od 50 čez 18 zbranih, potem pa šteje res, kdo je prej oddal, zato pa mi najavimo razpise več kot pol leta prej in se usklajujemo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Še enkrat, Občina Gorenja vas Poljane še danes ne ve, glede na to, da je na rezervni listi in da čaka, ali se lahko nadeja sredstev ali ne, ker je bilo rečeno, s strani vašega državnega sekretarja v dopisovanju z občino, da je možno vse do leta 2025, kar je pa letos, mi še nismo v 2026, prerazporediti sredstva od drugod in zagotoviti dodatna sredstva za te projekte. V času tretje Janševe vlade, ker niso vsi dobili denarja za vrtce, šole, telovadnice, se je zagotovilo dodatna sredstva Ministrstvu za šolstvo in so dobili tudi tisti, ki so bili na čakalni listi. Zdaj pa mene samo zanima in to zadnje dopisovanje je bilo februarja letos, ne leta 2022, zakaj ministrstvo ni toliko, da bi obvestilo občine, dodatnih sredstev ne bo. Občina Gorenja vas Poljane je prijavila odličen projekt. 100 tisoč evrov se je že zapravilo za načrtovanje, za dokumentacijo, za vse, da na koncu ne dobimo denarja. Pa gre za spomenik državnega pomena, ne za eno zidanico, da ne bo pomote, ne.

In seveda se ne sklicujete na določene zadeve; Celje je prijavil prej. Ja seveda, je prijavil prej, saj so pravila jasna, ampak lahko bi zagotovili dodatna sredstva, ministrica, za to gre, da ni bilo nikoli rečeno, ker ministrstvo, kot je tudi naša direktorica napisala, prerazporeditev sredstev s strani upravljanja Ministrstva za gospodarstvo je že potrjena. In vse, kar smo mi pričakovali je, da občina ve. Okej, če si ti na čakalni listi, te verjetno potem nekdo obvesti, ali boš sredstva dobil ali ne. Jaz vem, da na koncu 2025 ne bo nihče odstopil. Jaz vas nisem o tem spraševal, zanimalo pa me je, ali bodo dodatna finančna sredstva, in kakor sem zdaj razumel, jih ne bo, in glede na to, da ni nobenega odgovora danes je moje poslansko vprašanje zaradi tega, ker ni bilo odgovora s strani ministrstva, ker na vsa dopisovanja vi očitno ignorirate, tako kot je bil vaš ignorantski odnos tudi do Tavčarjevega leta, mimogrede, ki ste ga omenila, mi smo vas resnično z veseljem povabili in na tiskovno in na dve prireditvi. Dvakrat ste že potrdili, 2 uri, 3 ure pred, imamo vse na mailih, / znak za konec razprave/ pred dogodkom ste pa čudežno zboleli. Očitno, ja, razumem, glejte, ali so problem volilni rezultati ali kaj(?) drug, drugega, jaz, župan, ne želite priti v Poljansko dolino, ampak potem samo odgovorite, glejte, denarja dodatnega ni, denarja ne boste dobili. In ne govoriti, potem pa poslušam, kako se, kako zadnjič, ko je bila tista zidanica, da SDS nima posluha za obnavljanje kulturne dediščine, v Poljanski dolini, je poslanec SDS, je župan SDS, je večina v občinskem svetu SDS. Pa pridite pogledat, / znak za konec razprave/ kako so kulturni spomeniki in objekti obnovljeni in kako denar lastnih sredstev, občinskih, vlagamo, ker državnih ne dobimo, tam, ki jih pa dobimo, jih nam pa še vzamete.

Tako da predlagam podpredsednica, da se opravi razprava o tem odgovoru.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: No, sem se že bala, da boste pozabili ta zadnji del.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.

Kolega Andrej Poglajen bo zastavil vprašanje ministru za javno upravo, magistru Francu Propsu, izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Ja, spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Gospod minister, kot veste, se je v preteklem letu v Državnem zboru sprejel nov Zakon o lokalnih volitvah. Omenjeni zakon pa, kot smo tudi opozarjali v Slovenski demokratski stranki, je zelo sporen z vidika volitev v krajevne skupnosti. Poglejte, tudi na to, ponavljam, smo opozarjali poslanci Slovenske demokratske stranke, namreč ukinili ste tako imenovane volilne enote znotraj krajevnih skupnosti. In mogoče, glede na to, da večina vaših poslancev prihaja iz mestnih občin, je to, pozitivno vpliva na mestne občine, na občine iz katere prihajam sam, iz Občine Idrija, pa lahko ta sprememba zakonodaje vpliva negativno. O čem govorim? Po starem sistemu so v bistvu različni zaselki znotraj ene krajevne skupnosti volili svoje, se pravi lokalne, predstavnike v svet krajevnih skupnosti. Potem pa ste ta zakon spremenili, spremenili ste ga tako, da ni več volilnih enot znotraj krajevnih skupnosti, ampak se sestavi enotna lista za celotno krajevno skupnost. Pri tem pa se seveda lahko hitro pojavi problematika. Saj veste, v krajevnih skupnostih večinoma pač je večje naselje in naselja, ki so okoli omenjene krajevne skupnosti. In če bo v začetku nekako še veljal verjetno kakšen gentlemanski dogovor, da je za vsakega zaselka izvoljenih enako oziroma reprezentativno število članov sveta krajevne skupnosti, se bo skozi daljše obdobje seveda pojavila koncentracija, bom rekel, izvoljencev iz tiste največjega, iz tistega največjega naselja znotraj krajevne skupnosti. Se pravi, čisti primer, ne vem, pri nas imamo krajevno skupnost Črni vrh, pa zraven so še zaselki, kot je Zadlog, Črni vrh nad Idrijo je največji, bom rekel, največje naselje oziroma vas v omenjeni krajevni skupnosti. In če bi bil sam, ne vem, prebivalec Zadloga, po dolgem času, ko bi videl, da prevladujejo v krajevni skupnosti člani samo iz vaške, vaške sredine, bi rekel, poglejte no, nimamo več svojih predstavnikov krajevnih skupnosti, ne, naredimo svojo krajevno skupnost, dajmo se odcepiti. Potem pa se pojavi drug problem, ne, večanje oziroma dvigovanje števila krajevnih skupnosti. Po drugi strani pa je to tudi dodatno finančno breme za občinske proračune. Tako da, spoštovani minister, zanima me ali ste sploh na to pomislili na ministrstvu oziroma tudi v vaši poslanski skupini, takrat se spomnim, Tamara Kozlovič je tako zagovarjala zakon, ali ste na to sploh pomislili, da so lahko take dejanske posledice za lokalno samoupravo? Kajti krajevne skupnosti so tisti prvi, prvinski kontakt posameznika s politiko, se pravi s tisto lokalno politiko, s tematikami od športnih dogodkov, kulturnih dogodkov, sofinanciranja le-teh pa do tudi kakšne rekonstrukcije škarp ali pa ceste. Tako da zanima me, kakšen je sploh pogled ministrstva na to spremembo glede na to, na katere, katere posledice se lahko zaradi tega zakona, zaradi te spremembe dogodijo za občinske proračune in tudi na koncu za sestave krajevnih skupnosti.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister magister Franc Props, imate besedo za odgovor.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Predsedujoča, hvala lepa. Spoštovani poslanec.

Veste, da je Ustava določila enakost krajevne volilne pravice, a ne. In to, kar ste zdaj omenjal, v resnici nasprotuje temu načelu. Da pa se ne bi zdaj osredotočil na to, bom povedal, na kakšen način pač v Sloveniji lokalna samouprava funkcionira. Imamo 112 občin, od tega ima 112, 212 občin, od tega jih ima 112 ožje dele, to se pravi krajevne skupnosti, četrtne skupnosti, mestne skupnosti, vaške skupnosti. In v teh 112 volijo, ker so sveti člani svetov izvoljeni, v teh volijo v svete svoje predstavnike pač ti občani. In imamo 918 krajevnih skupnosti, 127 vaških skupnosti pa 69 četrtnih skupnosti povsod po večinskem volilnem sistemu, razen v mestni občini Maribor in Ljubljana. Potrebno je vedeti, da je ta način volitev v svete občinskih skupščin opcijski, občinskih svetov, krajevnih svetov teh ožjih skupnosti opcijski. Namreč obstaja tudi možnost, da občinski svet imenuje krajevne odbore ali pa da člani, člane teh svetov izvolijo krajani na zborih krajanov. In mislim, da so v resnici vse te opcije, ki so na voljo, zadosti in ustrezne za to, da tam, kjer obstaja interes, da so zastopani predstavniki, bom rekel, lokalnega okolja, pa tudi če je, bom rekel, zelo neenakomerno poseljen, da se tudi potem te posamezne, ne vem, ali vasi ali območja najdejo svoje zastopnike. Tako da jaz mislim, da je Zakon o lokalni samoupravi, ki je lani to na lokalnih volitvah, ki je lani to uredil, ustrezno naslovil tudi ta del in prepričan sem, da tam, kjer obstaja na strani občanov interes, da bodo participirali znotraj odločanja v teh ožjih delih, bodo zagotovo tudi dobili možnost odločati. Treba je povedati tudi to, da velikokrat je večja težava v tem, da interesa ni pri ljudeh in prav to je bil razlog, ker je upadel interes za kandidiranje v svete ožjih delov in je to vodilo v nepopolne kandidatne liste pa naknadne in ponovne volitve je moralo ministrstvo, ko je pripravljalo to novelo Zakona o lokalnih volitvah tudi na to se odzvati in odziv je pač tak, kot sem ga prej omenil. Imamo v bistvu alternativno možnost, da se v eni volilni enoti na območju posameznega ožjega dela izvoli člane tega ožjega dela oziroma v svet tega ožjega dela ali pa, tako kot sem omenil, da se imenuje krajevne odbore na občinskem svetu ali pa da člane izvolijo tega posameznega ožjega dela na zborih krajanov oziroma občanov. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa, kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj, spoštovani minister, z ustavnega vidika, verjetno ste se vezali na 43. člen Ustave, ki govori, da imamo vsi državljani aktivno in pasivno volilno pravico, ter da pač je volilna pravica enaka in splošna. Poglejte, postavimo se v drug položaj. Vi ste povedali en pravni vidik, pa vam lahko tudi jaz z drugega pravnega vidika interpretiram. Zakaj pa je taka sprememba v bistvu v nasprotju s tem členom ustave? Poglejte, če imamo kandidate, ali so to na državnozborskih volitvah, lokalnih in tako dalje, mora imeti vsak, bom rekel, krajan enako možnost ali pa tudi za občinski svet izvoliti lastnega predstavnika, Ki je, ki, bom rekel, kandidira v njihovi volilni enoti ali pa v primeru parlamentarnih volitvah okrajev, vseeno je. Se pravi, moč glasu za kandidata mora biti enaka z ostalimi glasovi v volilni enoti ali volilnem okraju. Glejte, in če gledamo za svete krajevnih skupnosti, kjer je, bom rekel, reprezentativnost vseh naselij krajevnih skupnosti eden izmed glavnih elementov dobrega funkcioniranja krajevne skupnosti. Potem s tem novim sistemom ne moremo več govoriti, da je glas ljudi iz manjših zaselkov znotraj krajevne skupnosti enak glasu tistim iz večjih. Kajti če vsi ti posamezniki kontncentrirajo svoj glas v svojega kandidata, je še vedno lahko oziroma kandidata iz njihovega okrožja, je to še vedno lahko preglasovano s strani tistih, ki so v večjem naselju. Ta zakon ne, če ste hoteli to urediti, pri nas nimamo problemov s člani krajevne skupnosti. Ljudje radi kandidirajo za krajevne skupnosti, se udejstvujejo, delajo nekaj dobrega za svoj kraj, verjamem pa, da imate v mestnih občinah take probleme in če ste hoteli to rešiti, za mestne občine, bi prepustili občinam možnost izbire o tem. Tudi za druge stvari imajo možnost občine razpolagati glede števila volilnih enot znotraj volitev za občinski svet in tako dalje. Tako da še enkrat poudarjam, ta sprememba zakona je škodljiva za občine in za krajevne skupnosti.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala. Očitno so se slabo razumeva. Namreč, enakost volilne pravice pomeni, da je moj glas vreden enako kot nekoga in zdaj, če sem jaz sam v tej vasi, žal je pač moj glas proti tistim trem, ki so tam nekje v drugi vasi, več, manj vreden, kot če gledam skozi volilno pravico.

Druga stvar, ki pa je treba vedeti, da svet teh ožjih delov pač teh območij znotraj posamezne občine ni občina v mali ima toliko vloge, kot mu jo občina oziroma da da občinski svet pristojnosti ne več, in da je vloga teh občinskih svetov v resnici oziroma teh svetov ožjih skupnosti v resnici ta, da daje pobude in pa neka priporočila, mnenja občinskemu svetu oziroma občini s tem v zvezi. Oni v resnici odločitev, ki bi bile izvirno njihove, nimajo. Imajo jo samo toliko, kot jih je občina njih prenese. In še nekaj, lokalna samouprava je v tem trenutku, imamo še vedno, mislim, da je osem ali koliko občin, ki imajo neusklajeno to, prav ta del, ki zagotavlja enakost volilne pravice v skladu z zahtevami Ustavnega sodišča in tukaj bo pač Vlada dala pobudo, da se te neustavnosti na teh občinah odpravijo. Tako da toliko mogoče na kratko. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Seveda bom podal in obrazložil postopkovni predlog, da se o tem, o tem škodljivem zakonu in še o morebitnih koregacijah pred naslednjimi lokalnimi volitvami opravi obsežen razgovor. Glejte, gospod minister, vi ste se fokusirali samo na volilno pravico, se pravi posameznika, ki voli. Niste se pa fokusirali na to, da posameznik, ki kandidira, ne mora imeti enake možnosti kot nekdo drug. In s sistemom, kjer so bili zaselki razdeljene različne volilne enote, je bilo temu pogoju ustrezno urejeno.

Sedaj pa temu ni več tako.

Še enkrat razumem problematiko, ki jih imate v mestnih občinah, kjer so bile krajevne skupnosti mogoče razdeljena na eni strani v eni krajevni skupnosti en blok ali pa dva bloka čez cesto na drugi strani, v drugi volilni enoti pa tri bloke na drugi strani ceste, pa tam niste dobili kandidatov. Ampak za občine sploh, kot je občina Idrija, ki obsega 500 km2, ena največjih občin v Sloveniji, pa je ta reprezentativnost vseh zaselkov znotraj sveta krajevne skupnosti bistvenega pomena. In delno ste ugotovili prav, da pač je v bistvu na občinskih svetih koliko pristojnosti dajo krajevnim skupnostim, ampak na podeželju je krajevna skupnost, poleg seveda organizacij oziroma nevladnih organizacij, kot so gasilci, ena izmed glavnih akterjev pri spodbujanju družbenega življenja, pa tudi drugih stvari pri nas. Krajevna skupnost vsake toliko, ko si nabere dovolj sredstev, uredi tudi kakšno cesto ali pa kakšno bankino postavi in tako dalje. S tem, s tem, kar ste pa vi sedaj naredili, ste ljudem iz področja krajevne skupnosti, ki so iz manjšega zaselka, vzeli možnost, da na svetu krajevne skupnosti opozarjajo na to, kaj se dogaja pri njih. Še enkrat, gre za koncentracijo glasov oziroma kandidatov samo na večje zaselke. Po drugi strani pa je zakon pisan za večje oziroma mestne občine, kjer vem, da takih problemov pač, kot jih imamo mi, ki smo bolj, bom rekel, s podeželskih občin, nimate oziroma nimajo. In s tega vidika je seveda potrebno o tem pripraviti poglobljen razgovor. Predvsem pa niste odgovorili na najbolj ključen del, posledice na občinske proračune, ki jih bo ta zakon imel skozi dolgoročno obdobje. Jaz vam garantiram, da boste imeli zaradi tega zakona povečanje oziroma ustanavljanje, povečano ustanavljanje novih krajevnih skupnosti, ker ljudje bodo rekli, glejte, krajevna skupnost pač ne zastopa to, kar mi v našem zaselku ali pa v naselju želimo, ustanovimo svojo krajevno skupnost. Pogoji so tudi poznani v zakonodaji. Dali bodo pobudo na občinski svet in gorje občinskemu svetniku, ki pač tega ne bo potrdil. Kajti mislim, da mora biti vsakemu interesu, vsaj na lokalni ravni, da je reprezentativnost in zastopanje čim bolj enako. Tako da še enkrat podajam postopkovni predlog, da se o tem opravi razprava. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.

Kolegica Nataša Sukič bo zastavila vprašanje ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani minister. Danska je kot predsedujoča Svetu Evropske unije kot ena izmed svojih prioritet si zastavila pač preganjanje otroške pornografije, s čimer seveda s to prioriteto ni nič narobe. Je pa seveda narobe, v uvajanju mehanizmov za nadzor spletnih komunikacij v tako imenovanem chat control. Gre namreč za izrazito nesorazmeren ukrep, ki pomeni grob poseg v našo pravico do zasebnosti. Tehnično ukrep namreč deluje tako, da bi programi in aplikacije, ki jih uporabljamo, vključevali mehanizem za avtomatsko skeniranje vsebin. Če bi filtri označili vsebino kot sumljivo, bi jo poslali organom pregona in drugim izvajalcem nadzora. Po domače povedano, nekdo bo poslal sporočilo prijatelju ali fotografijo otroka družinskemu članu. To pa bo dobil v roke policist ali pa neki privatni izvajalec, najet za pregledovanje vsebin. In ker se oktobra v Bruslju nadaljuje ta zakonodajni postopek, me zanima, na podlagi česa ministrstvo v svojem uradnem mnenju hkrati zagovarja obrambo pravice do zasebnosti in hkrati podpira ta poseg, če pa celotni smisel tega ukrepa temelji prav na rušenju zasebnosti? Gre za očiten odstop od osnovne pravne norme in sicer namreč šele ob utemeljenem sumu kršitev smo mi lahko izpostavljeni nadzoru, ki mora biti proporcionalen, utemeljen in ga je mogoče izpodbijati, ne pa prepuščati nekim nejasnim postopkom in nepreglednim algoritmom. Poleg tega so avtomatski filtri notorično nezanesljivi in slepi za kontekst, zato lahko pričakujemo ogromno število lažnih pozitivnih rezultatov. Študije ugotavljajo, da tudi do kar osem, da je kar 80 odstotkov napak, zato se bo hitro zgodilo, da bodo filtri, nastavljeni za iskanje primerov spolnih zlorab otrok, dvignili alarm za povsem nedolžne komunikacije. Ukrep naj bi obvezal vse razvijalce programske opreme in aplikacij k vgradnji takšnih filtrov. Torej bi škodoval tudi aplikacijam s tako imenovano "end to end" enkripcijo, kot je recimo signal. Te aplikacije predstavljajo eno varnejših oblik komunikacije, dostopne slehernemu uporabniku. S temi pravili bi naše aplikacije postale manj varne ter bolj / znak za konec razprave/ izpostavljene napadom. To pa zato, ker bo za delovanje avtomatskih filtrov potrebno v aplikacijah poslabšati varovanje podatkov, da jih bodo filtri lahko pregledali.

Skratka, minister, kako opravičujete to svoje omahovanje, ko gre za grob napad na pravico do zasebnosti svojih državljanov? In zakaj se Slovenija odločno ne postavi, ne pridruži klubu držav, ki hočejo ubraniti Evropo pred tovrstnimi avtoritarnimi tendencami? In kakšno bo torej stališče Republike Slovenije v oktobru? Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Hvala lepa, spoštovana gospa poslanka, saj ste že kar sama v sami razpravi navedla kar nekaj teh ključnih iztočnic. In sicer Evropska unija je 11. maja 2022 predstavila predlog uredbe o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej. To je pomembna uredba. Vendar je Republika Slovenija seveda tudi dobila mandat, da se pogaja z Evropsko komisijo in sicer na vseh ravneh, in sicer v Državnem zboru 9. 9. 2022. In ta pogajanja so seveda potekala, potekala so o varstvu temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Tukaj ste tudi sama navedla kar nekaj razlogov. Pogajali smo se o varstvu podatkov in pa osebnih podatkov, torej v sam poseg v to, pogajali smo se o varstvu zasebnosti in pa seveda o spoštovanju načela sorazmernosti in ta pogajanja so bila pravzaprav kar zahtevna, vendar moram vseeno povedati, da v teh pogajanjih je Republika Slovenija prišla do odločitve, da to ne zasleduje oziroma gre prekomerno, se posega v same, samo varstvo temeljnih pravic, tudi varstvo podatkov in pa seveda v varstvo zasebnosti in se ne spoštuje načelo sorazmernosti, tako kot bi želela v samem postopku, ki ga pravzaprav sama uredba zasleduje, torej določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej.

Slovenija se je vseskozi zavzemala, da bo predlog uredbe omejen samo na tisto, kar je nujno potrebno za varstvo pravic in boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu in da uporabljamo tehnologijo, ki ne bo vključevala sistematičnega filtriranja sporočil. O tem ste tudi vi pravzaprav tukaj povedala. In predlagamo seveda rešitev, v kolikor bi jo podprli, je ta rešitev dokaj problematična. In nenazadnje, presega same, samo, samo, poseg v varovane pravice, tako temeljne človekove pravice, kot seveda podatke in pa zasebnost. Zato je Slovenija že v samih pogajanjih, o pogajanjih ocenjevala, da gre za zelo problematično materijo, tudi ne nazadnje za pregrob poseg. Zato smo pravzaprav mi na to vseskozi opozarjali, opozarjala je tudi pravna služba sveta. Tudi oni se s tem niso strinjali, kajti enostavno to ne bi bilo ubranljivo na evropskem sodišču. In ko je prišlo do glasovanja, se je Slovenija vzdržala. Mi smo glasovali proti, ker vseeno zasledujemo uredbo kot tako, za kar je bila pravzaprav tudi predstavljena, in sicer Uredba o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej. To se nam zdi še posebej pomembno, da je treba nasloviti in jaz verjamem, da bomo prišli do kompromisa, ki bo seveda na nek način pravno dopusten in seveda tudi, tudi za to bodo orodja, ki ne bodo presegala svojih pooblastil. Smo pa seveda podali tudi izjavo in ob glasovanju in seveda tudi obrazložili, kaj iz tega smo kot Slovenija, zakaj smo se vzdržali, kaj je seveda bil namen te uredbe in na kaj opozarjamo. Nismo bili edini, je pa. vseeno to je seveda na mizi države, se o tem še vedno usklajujemo. V tem trenutku zelo težko vam povem, kako bom v Luksemburgu glasoval, vsekakor pa ne za to, da podpremo nekaj, kar je ustavno v Sloveniji nedopustno, ker posega krepko v samo pristojnost tako organov kot na drugi strani varstvo človekovih pravic. Vseeno pa na evropski ravni moramo priti do rešitve, kako in na kakšen način bomo lahko posegali in preprečevali zlorabo otrok. / nerazumljivo/ spolno zlorabo, za kar je uredba ima sama po sebi namen. In verjamem, da bomo tudi znotraj teh razprav, ki potekajo, seveda o tem tudi, tudi našli kompromis, rešitev, vendar še enkrat poudarjam, mi nismo želeli, želeli s svojim ne zaustavljati same uredbe, za kar je namen, nismo pa želeli pravzaprav glasovati za nekaj, kar pravzaprav ni pravno dopustno.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala, minister. Saj razumem, da niste hoteli zaustavljati, ker seveda namen je seveda ta pravi, prioriteta je prava, ampak način je pa popolnoma zgrešen in tako kot je ta trenutek videti, uredba je katastrofalen poseg v temeljne človekove pravice. In zdaj me zanima, ne, zdaj jaz pričakujem, mi pričakujemo sledeče. Če bo ta norost uspela v Bruslju, bo gotovo šla na Evropsko sodišče za človekove pravice in bo zagotovo padla. Problem je, da so ti postopki dolgi, ne. Vmes bo enormna škoda narejena, masivna nadzorna infrastruktura bo vzpostavljena, zasebni podatki počrpani, izvajalske pogodbe sklenjene in strojni modeli izurjeni. In ko je enkrat vse to postavljeno, se je zelo težko, pravzaprav nemogoče vrniti nazaj in v celoti povrniti stanje kot je bilo pred tem. In zato me zanima bolj jasen odgovor z vaše strani. Eno je, da ste dopustili, da gre postopek naprej, kar spoštujem, ampak drugo pa je, če bo ta uredba ostala takšna kot je, se pravi škodljiva, kaj bo v takem primeru naredila Slovenija, ali bo torej rekla odločen ne. Kajti pri taki stvari se pač ne moreš vzdržati, s tem tudi na primer omogočaš, da prevladajo potem tisti, ki so za, ker jih ne nevtraliziraš s proti glasovanjem, ne. In me zanima ali se bomo torej mi postavili v bran temeljnim pravnim normam in se uprli proti avtoritarnim tendencam, ki se na žalost kar malo krepijo na ravni Evropske unije. Hvala za bolj določen odgovor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Še enkrat, spoštovana gospa poslanka. V tem trenutku zares težko rečem, kakšna materija uredbe bo na mizi, ker se besedilo še oblikuje, na različnih nivojih se seveda tudi države med seboj pogajajo, na kakšen način bo prišlo do samega zapisa te uredbe. Vendar še enkrat, tukaj moramo vseeno jasno povedati, da gre za Uredbo o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej in samo po sebi tukaj mi kot država ne vidimo nobenih težav. Je pa res, da postopek kako priti, oziroma orodja, ki jih uporablja, v kolikor ne bodo dopustna, jih Slovenija ne more in jih ne bo podprla, tukaj ste lahko brez skrbi. In v kolikor to ne gre ne v evropski pravni okvir in v nacionalni pravni okvir Republike Slovenije in da posegamo v nekaj, kar pravzaprav je v Sloveniji nedopustno, za to ne moremo glasovati in tega ne moremo podpreti. Je pa, še enkrat opozarjam, v tem trenutku nimam na mizi besedila, uredba. Pogajanja še potekajo, svet ministrov za notranje zadeve bo v sredini oktobra v Luksemburgu in do takrat se lahko zgodi še marsikaj. Lahko se zgodi tudi, da v kolikor na Koreperju ne bo zadostne večine, ta predlog sploh ne bo prišel na svet ministrov. Se pa že nekaj časa o njem pogovarjamo zelo aktivno, nekatere države so izrazile zelo podobne pomisleke kot mi, smo jih tudi zapisali v samem, ob glasovanju zakaj smo se vzdrževali, ampak še enkrat, na eni strani dober namen, na drugi strani pa orodja, ki so praktično nedopustna, ki gredo preko, bom rekel, samega pravnega okvirja v poseg tako človekovih pravic kot zasebnosti kot nenazadnje tudi spoštovanja sorazmernosti, kar je seveda ključno, čez to ne bomo dali svojega, da ne bomo se vzdržali predvsem lahko tudi rečemo ne. Še enkrat, v tem trenutku vam kako bo Slovenija glasovala, ne bomo mogli povedati, je pa res, da greš seveda svet teme Sveta ministrov za Luksemburg še seveda na Odbor za evropske zadeve in seveda verjamem, da bo ta diskusija tudi tam. Še enkrat pa preko teh stvareh, ki so v Sloveniji svete, tudi na svetu ministrov ne bomo glasovali. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Kolegica doktorica Tatjana Greif bo zastavila vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospe Mateji Čalešić.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Spoštovana kolegica, imate besedo. Hvala za besedo, spoštovana ministrica. Mestna občina Ljubljana si je zamislila nov poseg oziroma golosek dreves na območju varovalnega gozda Grajski grič v Ljubljani, Zavod za gozdove pa je to potrdil pod izgovorom obnovitvene oziroma pomladitve gozda. Preko gozdnogospodarskega načrta 2025 do 2034 se namerava legalizirati posek vseh dreves na območju grajskega griča, se pravi varovalnega gozda in mu se tudi odvzeti status varovalnega gozda. Ta načrt ne upošteva naravovarstvenih smernic za KGE Ljubljana in celo povečuje najvišji možni posek za 40 procentov. Torej, iz prvotnega goloseka se zdaj ta zadeva širi, se pravi iz prvotnega helikopterskega goloseka, dela pobočja grajskega griča se zdaj to širi na še večje, na še večje področje torej sečnje, na varovalnega, varovalnega gozda. Razglas ali odvzem statusa varovalni gozd je izključno v pristojnosti Vlade Republike Slovenije, zdaj pa si to pristojnost lastita MOL in pa Zavod za gozdove. Gre za kršitev pravnega reda Republike Slovenije z nepopravljivimi posledicami za okolje, naravo in za uničenje varovanega biotopa. Torej sprašujem. Osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Ljubljana je zdaj javno razgrnjen na spletnih straneh vašega ministrstva. Kaj pomenijo napovedi Zavoda za gozdove za odvzem statusa varovalni gozd na področju Grajskega griča in pristojnost Vlade Republike Slovenije si nezakonito prilašča MOL in pa Zavod za gozdove. Kakšno je tukaj stališče Vlade? In še to. Kulturno varstveno soglasje določa varstveni režim za to področje tudi, se pravi, ZVKD varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot v celoti in neokrnjeni izvirni podobi in zagotavljanje značilnih pogledov. Vsega tega zdaj ni.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Najlepša hvala za besedo. Bom nekoliko v začetnih fazah samo na krajše orisala potek tudi za samo razglasitev varovanega gozdova in se potem tudi do trenutne situacije bom izpostavila kakšno je stanje. 63. člen Zakona o gozdovih določa, da se varovalne gozdove razglasijo gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča. V skladu s 45. členom zakona se varovalni gozdovi razglasijo s predpisom vlade. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije to določa v prilogi 1 gozdove, ki so razglašeni za le-take. In v prilogi 1 je uvrščen tudi varovalni gozd z identifikacijsko številko v obsegu površine nekoliko manj kot dva hektarja, ki leži na območju Grajskega griča. Podlaga za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji so gozdnogospodarski načrti, je dokument, ki podrobneje usmerja razvoj gozdov v gozdno gospodarske enote in je izdelan na podlagi veljavnih predpisov. Predmetni gozd spada v gozdno gospodarsko enoto Ljubljana, Gozdno gospodarski načrt za gozdno gospodarsko enoto Ljubljana za ureditveno obdobje 2025-2034 in je v postopku sprejemanja. Ministrstvo je skladno s pravilnikom o načrtih in upravljanju z divjadjo s strani Zavoda za gozdove prejelo osnutek gozdno gospodarskega načrta ter izdalo sklep o javni razgrnitvi samega osnutka. Trenutno se ministrstvo ne opredeljuje do samega dokumenta. Javna razgrnitev poteka v obdobju 9. septembra do danes in javna obravnava je bila opravljena 17. septembra. Predpostavljamo, da so se vsi zainteresirani udeležili javne obravnave.

Predvsem pomembna informacija je pa, da zbrane pripombe bo preučil svet območne enote zavoda za gozdove, katerega član je tudi predstavnik Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in do njih zavzel stališče, ki se mora upoštevati pri samem predlogu gozdnogospodarskega načrta. Po zaključenem predpisanem postopku se načrt sprejme z aktom ministra, se pravi pravilnik, in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Do sprejema gozdno gospodarskega načrta za Gozdno gozdarsko enoto Ljubljana za ureditveno obdobje se skladno z določilom prvega odstavka 15. člena zakona uporablja veljavni načrt. Predvsem pa, ko gozd prejme status varovanega gozda, tudi če v gozdno gospodarskem načrtu, to, kar ste deloma izpostavila kot problem, da bi bila lahko izločitev je uredba, katera se, dokler se uredba ne spreminja nad gozdno gospodarskim načrtom, se pravi nad tudi samim pravilnikom ministra. To je zelo pomembno, da razumemo, tako da v tem primeru, kar se skozi vprašanje izpostavlja in poudarja, razumem morda bojazni in pomisleke, pa vendar se zavarovani gozd ne spreminja v tem trenutku nič. In predvsem pa, da bi rada poudarila, da izločitev varovanega gozda z identifikacijsko številko, ki jo ima iz varovanih gozdov ni predvidena. To so informacije, ki jih imamo na ministrstvu, se pravi tudi v sklopu gozdno gospodarskega načrta in na ta način bo tudi ostalo. Tako da jaz mislim, da je to tisto zagotovilo, kjer je bilo vprašanje utemeljeno? Kaj se bo zgodilo in kdaj bo to vlada izvzela iz gozdno gospodarskega načrta. V tem trenutku ni predvideno in predvsem pa tudi uredba v nobeni fazi se ne spreminja, zato da bi se lahko tudi z gozdno gospodarskim načrtom, v kolikor ne bi bilo zajeto, dokler je status varovanega gozda ne moremo spreminjati in v bistvu posegati v tak gozd. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala lepa. Torej, Zavod za gozdove je civilni javnosti potrdil pismeno, da se bo ta status varovalnega gozda spreminjal. Skratka, po projekciji švicarskih študij za 520 mest se Ljubljana segreva najhitreje na svetu. In do leta 2050 se bo temperatura v poletnih mesecih zvišala za 8 °C. Podnebni zlom bo Ljubljano hudo prizadejal. Zato je odgovorno upravljanje z mestnimi gozdovi še posebej odločilno. Po podatkih Evropske agencije za okolje ima Ljubljana tudi le 1 odstotek urbanih zelenih površin in je med evropskimi prestolnicami na predzadnjem mestu.

Sprašujem zdaj, kaj boste storili, sled te izjemno resne situacije, ali boste zaščitili urbani gozd? In, ali boste upoštevali strokovne pripombe, ki jih je pripravil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ob napovedih novih golosekov na grajskem griču? Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Hvala. Predvsem iz vidika varovanja narave in segrevanja našega planeta vem, da večkrat tudi sama poudarjam, da so to izredno in izrazito hude in pomembne tematike in da čisto vsako drevo, vsak gozd ali pa kmetijsko zemljišče, ki ga ohranimo, je izrednega pomena. Tako kot sem povedala, glede na razgrnitev in na pripravo gozdno gospodarskega načrta, iz strokovnih vidikov glede na drugi del vprašanja, član v svetu območne enote Zavoda za gozdove, kjer je predstavnik Zavoda za varstvo narave, v kolikor je podal oziroma bo podal pripombe in zavzel stališče, se jih mora upoštevati pri pripravi gozdno gospodarskega načrta. To je zelo ključno, da razumemo in na drugi strani pa predvsem vezano na varovani gozd na območju grajskega griča, ki smo ga, ki ste ga izpostavili v vprašanju, pa ponovno poudarjam, da ni predvideno trenutno nikakršna sprememba ali pa izvzetje tega dela gozda iz statusa varovanega gozda. To je eden izmed tistih majhnih korakov, pa vendar zelo, zelo pomembnih na problematiko segrevanja našega planeta in okoljskih klimatskih sprememb, kjer resnično tudi s strokovnega vidika, predvsem podnebnega, ekonomskega in socialnega, ko skušamo ohranjati uravnoteženost, pa vendar je v prvi meri vedno, na kakšen način iz okoljskega vidika, gozdovi in v bistvu narava, ki jo ohranjajo, vplivajo dobro, v dobri smeri na naš planet, tako da hvala za vprašanje.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Kolega Miha Kordiš bo zastavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luki Mescu ter ministrici za zdravje, doktorici Valentini Prevolnik Rupel. Ker pa sta oba odsotna, vas prosim, da najavite ali želite pisni odgovor ali pa ustni na naslednji seji.

Izvolite.

MIHA KORDIŠ (NeP MK): Predsedujoča, hvala za besedo.

Želel bi ustni odgovor na naslednji, na naslednji seji. Gre se namreč za tako imenovani enotni izvedenski organ, ki ureja pravice bolnih, ki naj bi urejal pravice invalidov, zlasti v odnosu do njihovega delovnega razmerja. In ta zakon je bil vložen tik pred parlamentarnimi počitnicami v sredini julija v zakonodajni postopek.

Zdaj, tisto, kar me je pri tem zakonu na začetku najbolj presenetilo je dejstvo, da je dodeljevanje in upravljanje nekaterih najbolj osnovnih pravic delavskega razreda, kot sta pravica do socialne varnosti in pravica do bolniške odsotnosti, koalicija očitno želela ali pa še vedno želi urejati s poslanskim zakonom. To ni nekaj, kar se dogaja vsak dan. Potem sem šel pa gledati, brati ta sam zakon. Zakon je, milo rečeno antisocialen, protidelavski in izpade, kakor da so ga napisala kar delodajalska združenja sama, zato, da bolne in invalidne ljudi pod vsako enakimi(?) pogoji sterajo v proizvodne hale.

Konkretno, da boste vedeli, da to ni samo prazna vrednostna sodba, vam bom navedel tri ukrepe in tri elemente tega zakona. Prvič, po tem zakonu bi inštitut, kar je ta enotni izvedenski organ, aktivno nadziral in uvajal delavke in delavce organom, če bi si drznili v najmanjši možni meri kršiti navodila zdravnika med bolniško. To so ta navodila, saj ste bili že vsi kdaj pri zdravniku, ki so v tem trenutku pisana, zelo ohlapno, ker niso pravno zavezujoč dokument, ampak so nek življenjski odnos med zdravnikom in njegovim pacientom in zagotovo to ni dokument in ni papir namenjen črkobralskemu sledenju.

Drugič. Ta inštitut bi nadzor nad delavci izvajal na podlagi anonimk in citiram iz zakona, "drugih pravnih ali fizičnih oseb."

In še tretjič. Poleg tega bi po predlogu delavcu bilo zavrnjeno izplačilo bolniško, če bi imel dokumentirane zdravstvene težave. V angleščini temu rečejo "preexisting conditions" in je eden izmed varčevalnih ukrepov, s katerimi režimi / znak za konec razprave/ pritiskajo na delavce in bolnike, da niti ne omenjam, kakšne nove možnosti izkoriščanja tuje in zdravstveno slabo informirane delovne sile tak zakon odpira pri nas. Ne rabim niti posebej razlagati. Kako bo šlo naprej s tem zakonom, glede na to, da ga je predložila največja koalicijska stranka, glede na to, da je prepisan(?) po meri delodajalcev, kapitala in po vsej verjetnosti uživa podpore iz desne, si ni težko predstavljati.

Za ministra in ministrico imam za to vprašanje, kako gledata na ta zakon? Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo drugi krog vprašanj poslank in poslancev. Kolega Andrej Poglajen bo zastavil vprašanje ministrici za kulturo doktor Asti Vrečko. Izvolite, imate besedo.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Ja, spoštovana predsedujoča, spoštovana ministrica, gospa Vrečko.

Že, bom rekel, v enem izmed mojih prvih poslanskih vprašanj z nastopom mandata sem zastavil vprašanje glede Arhivske enote Ljubljana, izpostave v Idriji, kjer se že leta in leta poskuša dogovoriti to, da bi se prostori arhivov preselili na drugo lokacijo. Da vam na kratko ponovno opišem situacijo, v kateri se nahajamo, v kateri se občina nahaja. Poglejte, začelo se je novo šolsko leto, s septembrom so se dijaki in dijakinje vrnile nazaj v srednješolske klopi. Po drugi strani pa še vedno tisti dijaki in dijakinje na strojni šoli v Idriji, nad njihovimi glavami še vedno nekako je shranjeno več ton arhivskega gradiva, na katerega, še enkrat opozarjam, smo v Idriji ponosni. Gre za mesto Unesco, Unescovo mesto, mesto vrhunske kulturne in tudi tehnološke dediščine, pa vendarle bi se morali za ta material, ki se je skozi stoletja v Idriji nabiral, najti primernejši prostori. Glejte, mislim, da je z vidika, bom rekel, predvsem varnosti dijakov in dijakinj pomembno, da ta, da ta, bom rekel, arhivska gradiva niso na podstrešju prostorov stavbe, ki je stara več kot 200 let, po drugi strani pa v njej danes poteka pouk. Zamislite si še enkrat, da pride do neke potresne situacije. Kot veste, je po Idriji poimenovan tudi idrijski prelom, ki je eno najbolj potresnih, bom rekel, dejavnih tudi območij. In v tem primeru bi se v Idriji, sploh če bi se to zgodilo v času pouka, zgodila velika katastrofa. Zato torej vas po, mislim, da 11 mesecih ponovno sprašujem: kdaj bomo v Idriji našli oziroma kdaj bo ministrstvo oziroma slovenski arhivi, kdaj bodo našli ustrezno mesto za shranjevanje vse arhivske dokumentacije, ki je povezana z Idrijo, pa tudi z idrijskim rudnikom, s klekljarsko dediščino in tako dalje? Kajti še enkrat, mislim, da je po 11, 11 mesecih končno prišel čas, da se ta enota preseli na drugo lokacijo. V tem času sem se tudi pozanimal pri predstavnikih lokalne samouprave, da so dejavnosti na tem področju potekale, vendar pa naj bi se sedaj to zataknilo, da v bistvu aktivnosti ne potekajo več tako hitro, kot so v začetku. Tako da še enkrat na vas zastavljam vprašanje glede na to, da ste mi takrat pred 11 meseci rekli, da bi to moralo biti storjeno v nekaj mesecih, vas sprašujem, če danes lahko poveste točno, kdaj se bodo ti arhivi preselili na novo lokacijo.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Ja, najlepša hvala.

Točno vam žal ne morem povedati. Se strinjam z vami, da postopki predolgo trajajo glede tega, žal niso pa odvisni od Ministrstva za kulturo. Mi seveda delujemo v skladu z zakonodajo, kjer je zelo jasno predpisan postopek, kako se tovrstni odkupi nepremičnin za javni zavod zgodijo. Zdaj, zato imam mobitel, samo toliko, da vam preberem, ker sva se res pogovarjala 11 mesecev nazaj. In mi smo zagotovili sredstva za, arhivu, to je ljubljanski arhiv, Zgodovinski arhiv Ljubljana, pod katero spada tudi Idrija kot enota in mi smo njim zagotovili sredstva, če najdejo prostore, to pa postopek mora izpeljati seveda javni zavod, to je nacionalni javni zavod v kulturi in potem ministrstvo daje temu soglasja. In zdaj lani, približno točno eno leto nazaj so potem končno posredovali programsko nalogo in so opredelili prostorske zahteve in potrebe. Našlo se je tudi, potem se je našla neka poizvedba, ker najprej je potrebno narediti poizvedbo pri vseh ministrstvih, državnih organih ali je kaj primernega v Idriji, da bi se prevzelo tisto, kar se je tudi naredilo. Nismo našli in potem ste vi vmes zastavil vprašanje, ker sem vam to že tudi povedala, in potem smo dali postopek, da se naredi odkup na prostem trgu. In oni so našli eno tako nepremičnino, ki jim je bila to možno in potem marca so, ne, se pravi, od oktobra do marca je arhiv potreboval da so objavili informativno javno zbiranje ponudb na prostih teh poslovnih skladiščnih prostorov, dobili so eno ponudbo, družbe Razpet, ki je fina lokacija, ima parkirišče in tam bi pač lahko to odkupili in bi bil primeren po adaptaciji. Zdaj, cena je, predvidena cena je 690000 evrov brez DDV in stroški adaptacije 150000 evrov. Zdaj, mi smo potem mi to sprašujemo in smo brez vašega poslanskega vprašanja smo mi že dva tedna nazaj poslali vprašanje Zgodovinskemu arhivu, kjer, ko so oni nas obvestili najprej, da želimo, da želijo pač zavezujočo odločitev glede nakupa, smo mi povprašali direktorico zavoda glede investicijske dokumentacije. Ampak to je bilo 16. 9., se pravi, še preden ste vi to, smo mi se pravi, na tej stvari, kar tudi nas zanima, ker tudi mi si želimo to rešiti absolutno čim prej. In do takrat je arhiv še ni pridobil. Se pravi, zgodovinski arhiv. In tako da mi še nismo mogli dati soglasja k temu poslu, da bi oni odkupili, ker najprej mora Zal narediti svojo to nalogo. Mi imamo sestanke z direktorico, kot rečeno, ker to tudi, kar se po našem občutku traja absolutno predolgo, so tudi načrtovani in tudi smo v stalni kontakti s skrbniki in sami sprašujemo zakaj to ni prej. Je res, da je to ogromen arhiv, imajo veliko težav, ampak to je res pereča težava. Hkrati pa, kot rečeno, na ministrstvu imamo sredstva, vemo, da je to problem in si želimo urediti arhiv v Idriji, da bo za primerne prostore. Nima pa po zakonu država, da bi kar sama urejala, more iti preko javnega javnega zavoda, tako da imamo to ponudbo. Jaz upam, da zdaj, da se ne bom vam zlagala, če rečem, da bo to urejeno v naslednjih mesecih. Vam pa obljubljam, saj tako kot smo že tudi povedala, da sprašujemo non stop in bomo še seveda terjali odgovore od arhiva, da čim prej uredijo situacijo, ker nobenemu ni lahko, da so ti prostori neprimerno urejeni. Zato konec koncev smo tudi ta sredstva, ki niso mala za Ministrstvo za kulturo, si lahko predstavljate, da so za naše ministrstvo to zelo velika sredstva, ampak smo jih rezervirali in jih imamo. Nakazali pa jih bomo seveda zavodu, ko bodo uredili dokumentacijo. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala. Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora?

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj, veseli me, da je ministrica dejala, da bodo terjali na Ministrstvu za kulturo odgovore od javnega zavoda, zakaj postopki toliko časa trajajo. Zdaj, kolikor ste tudi sami dejali in kolikor sem tudi pridobil informacije s strani lokalnih in lokalne skupnosti, lokalnih predstavnikov je res zadeva nekako bila aktivna oziroma se je aktivno dogajalo nekje do marca, potem pa so se postopki oziroma vse ostalo nekako upočasnilo. In pričakovali smo, upali smo, da bo to rešeno do novega šolskega leta, ampak temu ni tako.

Strinjam se, da znesek, ki ste ga omenjali, lahko predstavlja velik strošek. Po drugi strani pa saj veste, na varnost dijakov in dijakinj Gimnazije Jurija Vege Idrija, pač strošek za njihovo varnost ne sme biti nobena ovira. Sploh pri tem, da ima vaše ministrstvo v tem mandatu rekordne, bom rekel, proračunske postavke, mislim da okoli 280 milijonov za letošnje leto, tako da s tega vidika pa ta znesek ne bi smel predstavljati velikega zalogaja.

Veseli me tudi to, da ste našli lokacijo, vendar pa vam moram še enkrat poudariti to, glejte, Idrija veste, da pač se nahaja v kotlini, v mestu veliko, bom rekel, prostora za novogradnje ni in nepremičnine so pri nas pač zelo iskane. Iz leta v leto se tudi cena le-teh dviguje. Zato ravno s tega vidika, da selitvena lokacija oziroma predvidena selitvena lokacija ne bi bila, bom rekel, prodana na privatnem trgu oziroma privatnemu ponudniku, naslavljam na vas še enkrat apel, da se ti postopki pohitrijo, da se to izpelje čim hitreje. In tudi s tega vidika tudi kasneje ne bom vložil predloga, da se opravi razprava na to temo. Upam pa, da bo tokrat res držalo, da se ta zadeva izpelje v nekaj mesecih. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala. Ministrica imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Hvala lepa. Absolutno vas bom o tem tudi obveščala. Kot rečeno, se strinjam z vami in to je varnost otrok delavcev, to je na prvem mestu in ravno zaradi tega smo ta sredstva tudi rezervirali, čeprav je bila ponudba majčkeno višja, kot ste sami rekli. Idrija je zaželeno območje, kot smo predvideli, ni problem, bomo zagotovili okoli 700000, to kar sem prebrala prej, in adaptacijo in tako naprej. Pomembno je, ker on se je javil. Je res, da so postopki že majčkeno daljši tako ali tako ne, ker je javna objava in to mora biti, ampak tukaj mislim, da se lahko strinjava skupaj, da gre to predaleč in v bistvu sva bila dosti podobnih misli, kot rečeno, smo zdaj septembra kar nekaj vprašanj glede tega sami naslovili na direktorico in potem ste tudi vi še to vprašanje dali. Pomembno je tudi, pomembno je zaradi tega, ker arhivi marsikje imamo, pa zdaj jih popoplavno saniramo, pa tako naprej, pa brez arhivov ni naše zgodovine, ni naše države, ni naše dediščine, notri seveda so dokumenti vseh sort, tudi ministrstev, zdravstva in tako naprej, so pomembni, so nas pravzaprav naša skupna zgodovina, ne smejo biti uničeni in je prav, da v njih vlagamo in mi res vlagamo, kolikor se le da in zato je pomembno pa, da imamo varne prostore, sploh po tem, kar mi iščemo. Tukaj pa ta situacija, se pa strinjam z vami, da nam pa glih ne more biti v ponos, da je to nekaj nad šolo. Je pa seveda to tudi rezultat, da če zmeraj daš neko zadnjo možnost, ne pride do takih ali pa kakih kleti neprimernih in tako naprej. Tako da jaz tukaj ne bom mirna dokler ne bo preseljena, adaptiran vse skupaj in absolutno lahko pričakujete od mene tudi brez vaše pobude k razpravi odgovore glede glede arhiva. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala. Kolega Jožef Horvat bo zastavil vprašanje ministru za naravne vire in prostor, gospodu Jožetu Novaku. Spoštovani kolega, imate besedo.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa gospa podpredsednica, spoštovani gospod minister Jože Novak, o nasipih bova govorila tako v živo sedmič ali osmič, o namakanju z odvzemom iz reke Mure pa tako v živo prvič. Saj veste, moja vprašanja niso kritika, zgolj spodbuda vseh tistih, ki morajo s svojo domačo nalogo narediti vsi, ki tukaj delamo, za ljudi.

V načrt za okrevanje in odpornost je bila uvrščena izgradnja dobrih 44 kilometrov visokovodnih nasipov ob reki Muri. Do danes, po mojih informacijah je trasa usklajena oziroma so pogoji za izgradnjo na dobrih 26 kilometrih. Me boste popravili, če imam stare podatke. Če bo šlo torej vse po načrtih, bo izgradnja teh 26 kilometrov nasipov financira, financirana iz NOO, iz tega lahko seveda sklepamo, izračunamo, da pa 18 kilometrov nasipov, kolikor manjka do 44, ne bo izgrajenih oziroma da NOO za 18 kilometrov nasipov ne bo realiziran. Zanima me, gospod minister. Kako poteka usklajevanje trase na terenu, še posebej me zanima trasa nasipov na območju občin Črenšovci, Beltinci, Lendava. Kdo je, gospod minister, odgovoren za zamudo, zaradi česa ne bo možno počrpati evropskih sredstev iz sklada NOO. Potem iz katerih oziroma ja, iz katerih finančnih virov oziroma postavk bo financirana izgradnja teh 18 kilometrov nasipov? Ali so ta sredstva zagotovljena? In še, kot sem že napovedal, glede na to, da sem vladi že dal pobudo za državni lokacijski načrt za namakanje z odvzemom vode iz reke Mure, gre za približno 15000 hektarjev kmetijskih površin, tako na prekmurski strani kot tudi na prleški. Kako poteka ta projekt namakanja pomurskih kmetijskih zemljišč? Kakšne so aktivnosti konkretno na vašem ministrstvu, gospod minister, hvala za vaše odgovore.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za odgovor.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci in poslanke, jaz sem vedno vesel intenzivnega spremljanja vas poslancev, kaj se dogaja na posameznih regijah, območjih in da pomagate s svojimi spodbudami, da držimo na nek način časovnico, tempo, da ne pozabimo k temu. Tudi v tem kontekstu vidim vedno znova, bom rekel, tudi vaša prizadevanja ceniti. Najprej, jaz sem najprej vesel, da smo na enem izmed najbolj zahtevnih prostorov, da so občine, direkcija za vode pa tudi Zavod za naravo za regionalno izpostavo v tem postopku umeščanja v tem kompleksnem območju vodarskem in naravovarstvenem uspeli uskladiti tisti del trase 26 kilometrov visoke nasipa ob Muri. Ko sem prišel, ni izgledalo, da bomo prišli do konca. S tem intenzivnim delom in dodatnim usklajevanjem smo ta krog zaključili. S tem, ko bo to zgrajeno, bo zaščitenih več kot 3 tisoč 300 prebivalcev, žal pa drugi del še ostane, bom rekel, po tem.

Seveda, ti glavni odseki, ki bodo do junija 2026 rešeni, so na visokovodni nasip(?) od Kroga do Petanjcev osem kilometrov pa pol, junija bo zaključen, 26 procentov realizacije je danes še(?) na terenu izvedenega. Od avtoceste Vučje vasi pa naprej je pogodba z izvajalcem gradbenih del v podpisovanju, uvedba dela v prihodnjem tednu. Na območju Bistrice do območja državnega lokacijskega načrta, to je 4 kilometre na desnem bregu, dela že potekajo, junija 2026 bodo zaključena. Od Bistrice do območja izven tega državnega območja, to je 5,8 kilometrov na desnem bregu, je trenutno priprava spremembe projektne rešitve na območju Gezovih jam. Tudi tam smo prišli do uskladitve trase, ki je bila najprej popolnoma neusklajena oziroma so jo morali malo popraviti. Izbira izvajalca, razpis za izbiro izvajalcev bo objavljen predvidoma v tem tednu, najkasneje v naslednjem. Na območju Razkrižja, 5,8 kilometrov v desni breg, pridobljeno je gradbeno dovoljenje, v tem tednu bo izvedena tudi uvedba v delo, izbran(?) je že izvajalec.

Zdaj prihajava pa na tisti del, ki ste ga omenili posebej. Te pomembne rezultate na območju tega, te reke Mure, se je spodaj iz treh razlogov zaustavil in je deljena krivda. Najprej, sami veste, da so občine v želji pomoči prevzele takrat iz direkcije prevzem izdelave dokumentacije in druge stvari, jaz rečem, smelo, veliko so pomagale na tem delu, vendarle niso bile najbolj operativno usposobljene na tako zahtevnem usklajevanju, kot tam je, jaz sem od takrat, ko midva se pogovarjava, to je dobro leto že nazaj, pomagal, bi rekel, uskladiti med različnimi mnenjedajalci in stvarmi. Projektanti še vedno nimajo projektov popravljenih tako, da bi bili skladni z naravovarstvenimi pogoji, niso ekstremni, lahko tudi znotraj nasipov nekaj uredimo, nekaj ven. Jaz imam ponovno, bom rekel vračanje, bom rekel k temu začetku, ker noben ne bo moral iti na območju Nature, da ne bi bilo usklajeno, da bi izsiljeval drug drugega. Izsiljevanje pa je bilo včasih kar malo, tako, načrt ni bil popoln, dajte mi vseeno mnenje in tako naprej. Ta ping pong še vedno malo traja. Jaz imam ta usklajevanja med delom kmetijstva, varstvo narave in tudi lokalno skupnostjo še vedno v teku. Vračali se bomo, bom rekel, zdaj v jesenskem krogu v nov krog za to, da bi lahko prišli do načrta. Problem je tudi to, da v tem južnem delu ni bil načrt, občinski plani nimajo določene trase zelo natančno, ne vse, medtem ko v zgornjem delu pa je bil ta državni prostorski načrt narejen in zaradi tega je tudi usklajenost prišla po tej proceduri. Prava pot bi bila državni prostorski načrt tudi spodaj, v tem delu. / znak za konec razprave/ Zdaj se vračamo, bom rekel, k temu.

Na tem drugem delu je pa seveda zdaj vprašanje okrog financiranja, iz sedanjih NVO-jev, realno, tako boste ocenili, ni možno dobiti. Jaz predvidevam, da bomo, najprej moramo priti do novih projektnih rešitev. Jaz ne pričakujem, da bi pomembne ali pa zelo popolnoma konceptualno drugačne rešitve, ampak tako kot delajo kolegi vodarji in narava na nekaterih njihovih projektih, tudi na Muri, pa so prišli do uskladitve, / znak za konec razprave/ pričakujem tudi tukaj in sredstva bodo poiskana iz drugih virov, pa bom kasneje še dopolnil.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.

Hvala lepa, gospod minister. Cenim napore vas osebno in tudi vaših sodelavcev in vseh, ki so v to vpleteni. Želim si, da če pride do rebalansa proračuna ali pa proračuna, da bodo tam dejansko postavke, da se vendarle ta poplavna varnost ob reki Muri enkrat dokončno zagotovi. Mi smo na Odboru za finance 16. julija letos obravnavali tudi informacije o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Prebral sem tistih 41 strani te informacije in sva imela zelo dober dialog z vašo državno sekretarko gospo Kegljevič, ki je ravno o Gezovih jamah govorila in od tu tudi moja ideja. Je rekla približno takole, da ni verjela, da bi na terenu sploh lahko prišli skupaj glede uskladitve trase. Je šla na teren, to so njene besede, v 4 urah, v 4 urah, gospod minister, so traso uskladili. A ne bi to lahko bila praksa tudi morda za zdaj neke druge segmente? Ker poglejte, gospod minister, ne samo midva, ampak tudi drugi državljani poznajo fiziko vode. In zdaj, ko gledamo, izgleda, da bodo v glavnem nasipi na desnem bregu reke Mure zgrajeni do leta 2026. In mene zdaj ljudje sprašujejo, poslušaj poslanec, kdo pa zdaj hoče morda Prekmurje pa potopiti, če pride, ne daj bože, do visokih, visoke vode v reki Muri. Bi vas res prosil za nadaljevanje. Pa morda še tudi kakšen stavek glede namakanja. Pa še mislim pa, da ne pride v poštev. Mislim, da je okrog 115 hektarjev najbolj rodovitne zemlje na območju občine Črenšovci. Ker tudi ministrica za kmetijstvo ne bo vesela, ki sedi zadaj za vami, da bi 115 hektarjev dali Muri na razpolago, da jih vsakega toliko časa zalije, to ne bo šlo, a ne.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za odgovor.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Hvala lepa.

Zgornji odsek bo stal 51 milijonov evrov, teh 26 kilometrov, kar imava. In smo dejansko sredstva, ki so bila planirana za ta del prav zaradi nekoliko dražjih rešitev, tudi porabili. Najprej o viru. Prvi korak je, da pridemo do končne projektantske rešitve in visoke stopnje dodelanosti projektov, ki bodo izjasnili se o višini potrebnih sredstev. To je zdaj prvi korak in tega bomo delali naprej. Z državno sekretarko sva oba dva inženirja in poznamo to metodo, zato moram povedati, da dejansko tisto, kar pristopiva k stvari, tudi premakneva in bova nadaljevala. In da delujeva že v teh tednih, ne bom zdaj rekel, kdaj imamo projektante skupaj, kdaj bomo šli še enkrat na teren, jaz vam pa tako in tako naprej v tem jesenskem času do novega leta krog po vseh regijah, pridem tudi na pomurski del. Torej da, nadaljevali bomo s takim postopkom. Sredstva bodo pa tam zagotovljena. Kje so ta božja sredstva? Najprej je seveda nek sklad za vode. Drugi vir, mi bomo povečevali oziroma se povečuje tudi, ker dosledno hodijo pogledati, kako je s plačevanjem teh kazni, koncesij in drugega. In bomo nekaj dodatnih sredstev verjetno dobili v ta vir, bo lažje. In pa na koheziji bomo v naslednji etapi tudi dobili sredstva za urejanje voda, vodovode, kanalizacije noter. To sva uspela z ministrom Jevškom vsak po svoji strani. Kot ste videli, tudi v parlamentu je bila komisarka za naravo, vode in ko smo mi povedali ta skupen problem, je obljubila veliko podporo. Jaz upam, da bom še pred koncem mandata imel tudi tretji obisk k njej v Sloveniji. In take zadeve, bi rekel, razume še posebej, ker je med sabo povezano.

Še o pomurskih kmetijskih zemljiščih in odvzem vode je namakanje. Z ministrico za kmetijstvo se zelo dobro razumemo, ob dejstvu, da je, seveda podnebne spremembe bodo pogojevale med drugim tudi to, da bo namakalnih sistemov v Sloveniji čim več zaradi tega, da bomo bolj neodvisni od suš, ki bodo vedno globlje in daljše. Po drugi strani pa tudi težave, kot ste sami rekli, pri prevelikih poplavah, kjer imamo pa drugo nevarnost. Ti ekstremi se ne bodo zmanjšali, kvečjemu bodo večji. Ministrica je že imenovala na kmetijstvu posebno skupino za namakanje in je tudi po tej plati, bom rekel, aktivirala. Vendarle zdaj bom pa povedal zato, da ne bomo rekli birokratsko, to pa ni moja stvar, pa danes niste vprašali njo pa ne bo odgovora, sva se do te mere uskladila, da seveda ona ima pritisk na večih koncih za to namakanje. Moram povedati, da v tem trenutku je formalnega pobud od lastnikov ali skupnosti do ministrstva za kmetijstvo izredno skromno, ni toliko kot v drugih regijah. Tako da bi veljalo, bom rekel, to malo poglobiti. Ta delovna skupina okrog tega pa je sestavljena tudi od naših kolegov vodarjev, tako da skupaj damo. Ministrica je pripravljena tudi predlog za državni prostorski načrt, ki ga mora ona dati takrat, ko dobi elemente v tem smislu, da ste dobro nastavili, da bi v tem kontekstu tudi to zadevo pospešili. zaenkrat pa tudi ni bilo.../izključen mikrofon/.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, čas je še kar mimo. Kolega, imate besedo za postopkovni predlog.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Ja, v skladu z določbami Poslovnika Državnega zbora predlagam Državnemu zboru, da odloči o predlogu sklepa, da na naslednji seji opravimo razpravo na to temo. Vidi se tudi ministru je zmanjkalo časa, da je to izjemno široko področje. Mi se itak na načelni ravni, na človeški ravni se vsi dobro razumemo, to sploh ni problem. Dobro pa je, da to, da se dobro razumemo, tudi opredmetimo, udejanjimo, da ne bo v Pomurju občutka, da je pozabljeno. In če bi tukaj zdaj do volitev naredili neke pomembne premike, veliko se je naredilo na področju nasipov. Še enkrat, da ta projekt zaključimo, da se bo jasno videlo, evo, zagotovljen je denar, takrat pa takrat lahko računamo, da bodo ljudje ob reki Muri, na desnem in levem bregu, varni, varno tudi njihovo premoženje, potem bo tu ena velika pohvala, ena velika kljukica slovenski politiki.

Ostaja nam, ker smo pa res popolnoma na začetku, kljub temu, da imamo soglasno sprejet sklep Odbora za kmetijstvo na terenski seji v Prekmurju, da se začne intenzivno postopek za projekt namakanja iz reke Mure, da tu zadeve tudi intenziviramo. Vemo, nekaj ste omenjali, imamo evropska sredstva in če je Pomurje še vedno žitnica Slovenije, jaz sem prepričan da je, potem je potrebno izkoristiti ta potencial reke Mure, če ga že ne smemo, ker smo takšne dokumente sprejeli v tej hiši, izkoriščati hidropotenciala reke Mure za proizvodnjo elektrike, dajmo, lepo prosim, ker Mura je vodnata reka, to izkoristiti za namakanje kmetijskih površin, kar bo izjemno povečalo pridelke. Gre pa pravzaprav za, v končni fazi za proizvodnjo hrane. In v tej smeri bi si želel, da bi tekla razprava na seji Državnega zbora. Še enkrat, izključno, da nekako poenotimo se glede konceptov, predvsem kar zadeva namakanje in da spodbudimo vse resorje, vse sile, politične sile, finance, mislim, da ne bodo problem. Potrebno je sprejeti politično odločitev, da se enostavno v projekt gre, ker tehnične rešitve so že narejene. Vam pa hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek v okviru glasovanj.

Kolega Dušan Stojanovič bo zastavil vprašanje ministru za vzgojo in izobraževanje, doktor Vinku Logaju. Imate besedo, izvolite spoštovani kolega.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi. Najprej dovolite, da se zahvalim, najbrž se lahko zahvalim v imenu mnogih lokalnih skupnosti, sam se zahvaljujem tudi v imenu lastne, svoje, naše lokalne skupnosti Mestne občine Slovenj Gradec za pomemben razpis za pripravo in objavo enega pomembnega razpisa za financiranje, investicijsko financiranje objektov za vrtce, za osnovne šole in tako naprej za obdobje 2026 do 2029. Jaz mislim, da je to en velik in en ambiciozno zastavljen razpis, hkrati tudi mislim, da gre za, mogoče bomo to popravili, za rekordna sredstva za ta namen, ki so bila kadarkoli namenjena. Jaz sem vesel pa še posebej, da razpis vključuje različne oziroma razmejuje tako bom rekel, različne tipe vzgojno izobraževalnih ustanov. In se mi zdi, da ta logika nekako, ki smo jo takrat že na začetku priprave tega razpisa seveda se potrudili zastaviti, tudi dejansko ugledala luč sveta in da se je tudi udejanjila. Jaz sem takrat po pogovoru z županom naše mestne občine pogovarjal in tudi vašega predhodnika v bistvu na to opozoril, pa je, sem vesel, da se je to tudi zgodilo. Ker pač standardi in funkcionalne zahteve pri teh različnih tipih ustanov seveda niso popolnoma enaki, je prav, da je tudi razpis za to pač temu prirejen. V Slovenj Gradcu so pri pripravi razpisne dokumentacije bili doslej vedno zelo uspešni, upam, da bo tako tudi pri tem razpisu. Je pa seveda, zanima me, kako vi kot minister torej ocenjujete, jaz mislim, da imajo vse te naložbe, ki se dogajajo po Sloveniji, ki se bodo dogajale zdaj po Sloveniji. tudi en jasen pedagoški učinek in tudi neposreden vpliv na kakovost dela v teh ustanovah, kar tudi potrjuje in izkazuje tudi skrb in zavezo ministrstva in Vlade, da sledi tem tem izhodiščem. Pa me zdaj mogoče zanima v prvem delu, kako vi ocenjujete pomen tega, da je razpis strukturiran tako, da omogoča primerno obravnavo različnih vrst šol z različnimi tematskimi poudarki, standardi in potrebami, in ali se vam zdi tak pristop ustrezen in ali ga boste v prihodnje tudi implementirali oziroma mogoče še celo nadgradili? Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Hvala lepa, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci. Dejstvo je, da gre pri tokratnem razpisu za največji razpis za sofinanciranje občinskih investicij v zadnjih desetletjih na področju predšolske in osnovnošolske infrastrukture. Zdaj, da smo lahko strukturirali na tak način razpis, pa hkrati omogočili tudi vlaganje več občin v ali pa ene občine v stvarno premoženje druge občine. Sem vesel, da je, da smo na ministrstvu pripravili, da je Vlada sprejela in Državni zbor potrdil predlog Zakona o organizaciji in financiranju, torej, zakon je pa začel potem veljati 14. julija letos ravno zato, ker imamo številne občine, ki za več občin izvajajo zlasti dejavnost na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami in tisto, kar se mi zdi ključno je, da uravnotežimo razvoj in standard tudi na področju prostora za to torej te omenjene spremembe v tem razpisu, ki se zaključi konec tega meseca, je v predhodni fazi pred prijavo na razpis v varnostno shemo nominiranih 145 občin. To pomeni, da je interes v Republiki Sloveniji s strani lokalnih skupnosti in pa potreba za vlaganje izredno velika. Torej 145 od 212 pomeni več več kot polovico toliko. Od tega je 45 milijonov namenjenih za sofinanciranje investicij v vrtce, 85 v osnovno šolstvo in 30 milijonov za investicije v osnovne šole s prilagojenim programom. Ti sklopi, torej razpis smo namenoma pripravili na tak način, ker smo ugotovili, da ravno na področju zagotavljanja prostora za otroke s posebnimi potrebami obstaja največji primanjkljaj pri investicijah s prej omenjeno zakonsko podporo. Pričakujemo torej, da bo ta ločen sklop, kjer ni predvidenih prelivanj sredstev iz enega sklopa v drugega, tudi zadostil potrebam občin pri investiranju v šolski prostor. To pomeni, da tiste občine, ki bodo prijavile projekte za osnovno šolo ali pa za osnovno šolo s prilagojenim programom, če bodo dobile največje število možnih točk, bodo upravičene do kapice, to je 3 milijone 344000 evrov. Pri predšolski vzgoji, torej pri vrtcih pa milijon 683000 oziroma tam, kjer gre za skupno investicijo, investicija v vrtec, pa hkrati tudi pridobivanje prostorov za osnovno šolo, pa upravičenost do milijon 936 tisoč evrov. Tisto, kar se je nam zdelo pomembno in mislim, da je potrebno poudariti, da občina lahko prijavi še en dodaten projekt samo, kadar gre za investicijo osnovne šole s prilagojenim programom in gre za objekt v solastništvu več občin oziroma je zavod v soustanovitelju, soustanoviteljstvu več občin ali pa so v tak zavod, tudi če ni formalne podlage, vključeni učenci iz drugih občin. Medtem ko mestne občine, ki pokrivajo bistveno večji delež, pa lahko en dodaten projekt za investicijo v objekte / znak za konec razprave/ šol s prilagojenim programom prijavijo tudi kot edina lastnica objekta.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa predsednica.

Ja, hvala lepa tudi ministru za ta prvi del odgovora, mogoče bi mu dal možnost še v drugem delu povedati, kako ocenjuje. Jaz bi, jaz bi, pravzaprav bi si sam želel, da bi ta razpis dejansko pomagal, kot ste sami dejali, čim večjemu številu lokalnih skupnosti pri možnosti izgradnje te pomembne infrastrukture. Pa vendarle, glede na obseg samega razpisa, glede na obseg sredstev, ki mu namenjamo, kako ocenjujete to absorpcijsko sposobnost lokalnih skupnosti in ali bodo ta sredstva dejansko lahko porabljena v rokih? Omenili ste tudi novo možnost, da lahko torej sosednje občine, katerih matični, ali pa bom rekel, matična občina zagotavlja izobraževalne, bom rekel, izobraževalno možnost za otroke s posebnimi potrebami, torej prilagojen program, lahko sedaj sodelovale pri financiranju teh dejavnosti ali pa pri teh šolah, kar do zdaj ni bilo in tudi Slovenj Gradec se je pri tem nekako soočal s težavami, ker je pač moral sam skrbeti za infrastrukturo.

Skratka, najbolj me to zanima, jaz upam, da bodo res občine ta sredstva zmogle ali pa znale porabiti. Če bo pa kdaj, če bi se pa izkazalo, da bi bil še, bom rekel, dodaten razpis potreben v prihodnosti, / znak za konec razprave/ ali razmišljate tudi o, bom rekel, širitvi, o krepitvi teh zneskov?

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje):Ja, ravno za to, da bi na eni strani povedali zelo jasne pogoje glede samega razpisa in pa glede na število, smo torej zbrali tudi tiste občine, ki se nameravajo prijaviti na razpis. Januarja smo že do datuma natančno povedali, kdaj bo razpis objavljen, tako da so se občine imele čas tudi v tem delu možnost čas pripraviti na samo, sam začetek gradnje. Financirane bodo tiste investicije, ki so se začele že v letu 2025, pa bodo dobile prve situacije v letu 2026. In pa glede na programsko obdobje, torej od 2026 do 2029, pričakujemo in to je tudi iz razpisa jasno razvidno, torej, kaj mora imeti občina že v tem trenutku zagotovljeno, da bi lahko potem bila uspešna tudi na razpisu in jaz verjamem, da so občine oziroma bodo uspešno črpale sredstva, čeprav je pa res, da je recimo razpis 2007 bil težak 16 milijonov, 2008 13 milijonov, 2011 21 milijonov, 2020 je bil potem razveljavljen in pa črpanje iz razpisa 2021 je bilo 113 milijonov. Tako da neko kondicijo pri črpanju teh sredstev občine imajo.

Morda pa še to povem, da 30 milijonov, ki je namenjeno za investicije v osnovne šole s prilagojenim programom, je na nek način ocena, da bomo po prejemu in pregledu vseh prispelih vlog občin na ta razpis, videli tudi kolikšne so same potrebe po investicijah v objekte, ki izvaja, v katerih se izvaja dejavnost osnovnih šol s prilagojenim programom, in bo takrat potem možna tudi presoja o potrebni izvedbi ločenega oziroma dodatnega razpisa oziroma iskanje dodatnih virov za investicije v šole s prilagojenim programom, ker v preteklosti so bile te investicije zelo, zelo skromne.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Boste podali predlog? Ne. Potem pa hvala. Zdaj dajem besedo kolegu Žanu Mahniču, ki bo zastavil vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić, izvolite.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Drage kolegice in kolegi, gospa ministrica.

V Sloveniji imamo velik problem s šakalom. Zdaj, še 20 let nazaj te tujerodne vrste v Sloveniji ni bilo prisotne, danes pa v Sloveniji praktično ni regije, kjer se šakal ne bi pojavljal. Ne samo, da je velik problem, ker vstopa tudi v prehranjevalno verigo, ki je bila do zdaj nekako rezervirana bolj za lisico in jazbeca pa še kakšno drugo žival, predvsem je problem, ker se širi, ker vpliva že na populacije srnjadi. Lovci opažamo na terenu, da se stalež srnjadi zmanjšuje. To se pozna tudi potem pri načrtovanju, pri upravljanju z lovišči. Na težave, ki se pojavljajo s šakalom, opozarjajo tudi kmetje, opozarjajo lastniki kmetij. Šakal napada tudi živino, napada nenazadnje drobnico, pojavlja se v naseljih, hodi na smetišča. In kar je za razliko od lisice, je seveda lov na šakala reciva temu malo bolj zahteven, čeprav ste dali isto lovno dobo, se pravi, od 1. je bila do 15. marca kot lisica, pa vendarle je čedalje več težav. In zato me zanima, kakšen je načrt, če sploh ima država načrt, kako bo reševala težave, ki se pojavljajo. Kajti odstrel, ki trenutno se izvaja, ni zadosten. Ali načrtuje še, načrtujete še kakšne ukrepe v tej smeri, predvsem tudi z motivacijo lovk in lovcev pri samem odstrelu? Ker to, da se govori spet, da se naj postavlja zaščitne ograje, da se naj kupuje pse, to smo videli že pri volku in pač to žal ne deluje. Predvsem pa seveda je treba tudi vedeti, da je od regije do regije odvisno, kakšni ukrepi se uporabljajo. Glejte, ti na Soški planini ali pa nekje v naših koncih gor v Poljanski dolini, kjer so res strma pobočja, ti ne moreš postavljati ograje. Težko se recimo primerja s kakšnimi nižinskimi področji. Tako da me zanima, napaka je bila že itak narejena, glejte, to so nas Hrvati, Srbi so nas opozarjali 15 let nazaj že, kaj se bo zgodilo, če se ne bo ukrepalo, ampak zaradi seveda znanih, znanih zgodb, predvsem zaradi močnih lobijev, tako imenovanih naravovarstvenikov, ker so mislili, kakšen doprinos bo šakal prinesel v Slovenijo, zdaj pa vidimo, da so z njim same težave, pobiramo zmaličene srnine mladiče po travah, po travnikih, po gozdovih in še kje drugje. Ne, to ni, s šakalom ni možno nobeno sobivanje. Tako da me zanima, kakšne ukrepe bo ministrstvo pripravilo, da se bo stanje na tem področju izboljšalo in da se situacija reši.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni ponovno.

Predvsem iz vidika problematike, ki morda ni smiselno, da jo ponavljam, oziroma izzivov, ki jih imamo na področju upravljanja s šakalom, se vsi zavedamo, tudi samo ministrstvo, vezano na vse ukrepe, ki jih izvajamo, predvsem bi rada poudarila, da eden izmed konkretnih pomembnih korakov, kjer država, kjer ministrstvo nudi podporo, je bilo tudi s sprejetjem novele Zakona o divjadi in lovstvu, kjer država še vedno nudi podporo za odškodnine. Trenutno stanje pa kakšne so odločbe, ki so morda tudi ključne za kolikor toliko vzdrževanje populacije, so odločbe za izredni odstrel, katere ostajajo, se pravi, tudi odločbe za nočni lov in predvsem tudi ohranjanje, na kakšen način ohranjanje truda in motivacije morda tudi lovcev, v kakšnem obsegu, bodo lahko še populacijo kolikor toliko omejevali. Od leta 2020, odkar je bilo v bistvu, smo imeli znižano stopnjo varovanja samega šakala se je znatno število povečalo odvzema osebkov od leta 2020, ko jih je bilo 179, se jih je v lanskem letu odvzelo 1100. V zadnjem letu, se pravi v letu 2024, kar so kazali trendi, pa verjamem, da morda tudi se številke nekoliko počasneje obračajo, da se škode znižujejo. Ne moremo reči, da so se prepolovile, ne moremo reči, da je statistika samih škod minimalna. Pa vendar tudi pri samem odvzemu ukrepi delujejo. Morda tudi stanje v naravi, ki ste ga izpostavili, je še vedno z vidika ostalih prostoživečih živali problematično, pa vendar je to eden izmed ukrepov.

Konkretno, kar se samih zajemanja problematike šakala tiče in aktivnosti ministrstva je, da se, kot sem že omenila, ohranja kritje škod. V kolikor šakali povzročajo znatne škode izven lovne dobe, lahko upravljavci lovišč zaprosijo ministrstvo za izdajo dovoljenja za odpravo lovne dobe in za uporabo nočne optike. To je tudi eden izmed ukrepov v celotnem sistemu in mehanizmov, ki jih imamo. Eden izmed sprememb oziroma optimizacije v novih dvoletno lovsko upravljavskih načrtih za leto 2025-2026 so dovoljeni odvzemi izredno povišani, se pravi najmanj dvakratna realizacija preteklega načrtovalskega obdobja oziroma sto procentno dvig dovoljenja odvzema, pri tem, da načrtovanega odvzema šakala ni treba dosegati, presega pa se ga lahko za 50 do 100 odstotkov. Pri pripravi in sprejemanju novih dvoletnih lovsko upravljavskih načrtov za lovsko upravljavska območja za leto 2025-2026 se je upošteval tudi vpliv šakala na znižanje številčnosti srnjadi, za kar se odraža tudi v znižanju načrtovanega odvzema srnjadi. To so tudi ene izmed problematike oziroma izzivov na katerega so nas opozarjale tudi lovske družine. In za upravljavce, ki v preteklem dvoletnem obdobju niso uspeli realizirati načrtovanega odvzema srnjadi z leti 2023-2024 in so za to imeli utemeljene razloge je na poziv lovske inšpekcije ministrstvo opravilo strokovno presojo in zaključilo, da so obstajali objektivni razlogi za neizpolnitev načrtovanih ukrepov.

Predvsem v tej fazi o kateri se pogovarjamo, menimo, da smo na ministrstvu s tem sprejeli resnično vse možne administrativne ukrepe. Se pravi, v okvirih, ki jih imamo, da se je lov na šakale v Sloveniji maksimalno sprostil in da imajo lovci, ne bom rekla morda proste roke, ampak vsaj v tistem delu, kjer je občutek omejevanja z administrativnega dela, da se je na ta način šlo naproti. In kljub temu se pa zavedamo, da je lov na šakale izredno zahteven in da je nadzorovanje številčnosti populacije izredno težavno, kar kažejo tudi izkušnje sosednjih držav, ki upravljajo s šakalom. Zato tudi v prihodnje s stroko, se pravi tudi z lovskim delom, na kakšen način lahko morda še dodatneje pomagamo terenu, kjer škode seveda nastajajo in se tudi zavedamo absolutno, da postavitev v določenih območjih, kjer je Slovenija izrazito hribovita in kjer so tudi omejeni dejavniki postavitve zaščite ograj ali pa vseh ukrepov, ki jih imamo, da bo potrebno tudi v prihodnje optimizirati. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Zdaj vse to, kar naštevate, če bi bilo to problem, ker je bilo vse to pozno narejeno, če bi bilo to narejeno že 15 ali pa deset let nazaj, bi se še kaj dalo oziroma takrat vpliva. Danes so pa to premili ukrepi, kljub temu, da neke določene zadeve so.

Zdaj, zanima me, ali razmišljate o kakršnihkoli finančnih nagradah? Zdaj, mislim, da smo ravno na Odboru za kmetijstvo takrat, ko smo tudi o tem govorili, ko smo imeli odprt Zakon o divjadi in lovstvu, kjer so se podaljšale izplačila škode po šakalih še vedno krije država. Kajti, zdaj po drugi strani je to problem, ker na eni strani to samo finančno razbremeni lovske družine, ne odpravlja pa težave, kar so pa še vedno škode, ki zaradi šakala nastanejo. In kakor se bo zdaj to slišalo in tudi pač, težko je reči, ja, je proti, verjetno ne, da je, ja, seveda je proti lovski etiki in vsemu, kar kar smo prisegli. Pa vendar, glejte, treba bo poseči po drastičnih ukrepih, da ne bomo na koncu res mogli, vemo kaj delati. In če bo tisto vabo pojedel pes ali pa mačka ali pa kdo, bog ne daj, vemo kaj se bo zgodilo. Se pravi, ukinitev, pač ukinitev tiste zaščite, se pravi sprostitev lova, finančne nagrade in pa seveda še dodatni ukrepi, ki bi bili, ki bi bili potrebni, kajti če tega ne bomo storili danes, bomo takšne ukrepe sprejemali čez tri, štiri leta, ampak gospa ministrica, čez deset let srnjadi praktično ne bo več. V nekaterih loviščih je že sedaj zdesetkano, tudi pri nas smo šli s planom iz 180 na 150, ker je prisoten, je pa lov izredno, izredno otežen, ker pač je prebrisana žival, če tako rečemo, lovci med seboj. Tako da, ali načrtujete še karkoli, bi lahko rekli, ja, da so potrebni drastični ukrepi, ker gre pa res za invazivno vrsto, pač to ni, to ni nutrija, ki je tam pri vodi rastlinojeda, to vendarle gre za žival, ki posega tudi v populacije, ne samo divjih živali, ampak tudi domačih.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovana ministrica, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Predvsem tudi v drugem delu dopolnitve izredno občutljivo področje, izredno občutljiva tematika tudi iz vseh pogledov, kjer spoštujemo bodisi naravovarstvene dele bodisi drugačne poglede morda tudi na odvzem živali ali pa na lov, s tem se redno tudi na ministrstvu soočamo, kjer se pogovarjamo z različnimi sogovorniki. Na kakšen način tisti kratkoročni, najkonkretnejši ukrepi v bistvu s strani varovanja, se pravi pridelovalcev škode, ki jim šakali neposredno povzročajo na kmetijskih gospodarstvih, jaz menim, da je to tisto področje, kjer lahko morda najhitreje ga odpiramo, odpiramo vprašanja, odpiramo razpravo in morda tudi zapremo. Na drugi strani vemo, da velikokrat je bila pobuda morda tudi s strani lovskih organizacij ali pa kmetov, predvsem realno tiste korake konkretne, ki lahko naredimo, da ne zamudimo morda, če smo že zamudili v preteklosti, karkoli, ali je to res tista prava pot iz strokovnega vidika in vidika sprejemanja celotne družbe v Sloveniji, da je lov na šakala tako kot ste omenili, odprt tudi v celem letu, in da se dopuščajo tudi drugačni, drugačni obliki lova, ki so trenutno izjema. Jaz menim, da je to izredno veliko, široko družbeno vprašanje, kjer lahko naletimo na ovire ali pa na konflikte. In zato je prav, da ga odpiramo previdno in počasi. In iz vidika, kako lahko zavarujemo bodisi prostoživeče vrste in na drugi strani, kako lahko zavarujemo tudi pridelek oziroma kmeta, ki na kmetijskem gospodarstvu ima, mu povzroča samo škodo. To so smeri, o katerih razmišljamo, o načinih, drugačnih načinih izlova. v tem trenutku nismo prišli še do rešitve, da bi vam lahko rekla v letošnjem letu ali v prihodnjem letu. V kolikor je stimulacija morda zaradi intenzivnosti in zahtevnosti samega lova da bi se posamezne lovske družine in območja, kjer je bistveno več prisoten šakal, sicer danes kot pred nekaj leti sami bolje veste, morda kot jaz sama, da je praktično na vseh območjih Slovenije kar nekoč, morda je bila bolj kot ne zahodna Slovenija zajeta s samo populacijo, pa je morda za razmišljati ali bo to resnično spodbuda kot taka ali bo pomagalo zamejiti populacijo in ali bo to motivacija morda skozi posamezne lovske družine, tako kot ste omenili, ko je bila razprava o tem, ali bodo večje finančne spodbude prispevale k temu, da bodo lahko lovci bolj proaktivni ali pa da bo tudi nekaj mladih. Vemo, da se tudi tam soočamo dejansko s populacijo, ki se morda stara in ni več toliko mladih, ki bi bili aktivni na tem področju. Tako da jaz verjamem, da bo priložnost za razprave. V naslednjih mesecih, pa predvsem ravno zaradi občutljivosti področja morda previdno in da tisti koraki, ki bodo narejeni, da bodo resnično šli po pravi poti.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Ja, strinjam se z ministrico, ko je rekla, da v bistvu je v vseh nadaljnjih ukrepih, ki se jih bo, jih bo ali ne sprejemalo, potrebna neka tehtna razprava. In ravno zato pač dajem pobudo, da Državni zbor opravi o tem razpravo. Zdaj, ministrica je že malo nakazala, ja, dejansko, saj rešitev obstaja, rešitev obstaja učinkovita in se da zadevo hitro rešiti, ampak zaenkrat je raje ne bom na glas povedal, ker bo spet pol Slovenije v luftu, ampak se pa bojim, da bomo čez štiri, pet let prišli do te točke, ko druge rešitve ne bo. Poznani so primeri iz tujine, ko so se te metode poslužili in potem je bil mir, ne. Tisto, kar je bistveno in iz česar bi v tem primeru morali izhajati, je, da gre za tujerodno invazivno vrsto, ki pleni druge prostoživeče in domače živali. Kot sem še enkrat rekel, to ni nutrija, ki jo hodijo tamle na Ljubljanico gledati, pa ne vem, eni celo božati pa hraniti. Gre za zver, šakal je zver, ki dela škodo drugim živim, ne, čutečim, če želite, čutečim živim bitjem. In poznajo se številke, da pada stalež divjadi, govorim predvsem o srnjadi. In jaz mislim, da tudi tisti naravovarstveniki, ki bi bili proti, ki menijo, da si šakal zasluži mesto v Sloveniji, v naših gozdovih, da bi se jim z neko racionalno, realno razlago dalo dopovedati, da pač šakala tukaj ni bilo in da v naš prostor ne sodi, razen če ne želimo imeti gozdov, osvobojenih srnjadi. Ker, če boste vprašali za podatke Zavod za gozdove glede samega načrtovanja odstrela, nekje se zadeva drastično manjša, ne zato, ker bi lovci toliko streljali, ampak ker lovci pač pobiramo sedaj mrtve mladiče, v mesecu maju in juniju, srnjadi, kar ga pač ne pomalica, kar ga pusti za seboj.

In je problem. Srna ostane brez mladiča, ima mleko in vemo, kaj se potem dogaja. To so realne zgodbe in če bi nekdo naravovarstvenikom predstavil, kaj šakal povzroča, ne, ja ne vem, kakšen naravovarstvenik si, če lahko gledaš, kaj se s srnjadjo dogaja, ki pa je avtohtona vrsta in je tu že od nekdaj. / znak za konec razprave/ In jaz mislim, da v tem primeru pa bi znali, no, pa ne govorim to kot lovec, ampak kot nekdo, ki je s podeželja, ki zadevo pozna, imeti eno realno razpravo tukaj s strani stroke in s strani pač tistih, ki se s tem dnevno srečujejo in ukvarjajo, da bi vendarle našli bolj učinkovite načine in ja, eden od načinov je tudi, kot ste že omenili, gospa ministrica, pač, glejte, povprečna starost slovenskih lovcev je, koliko, 65 let? Pada, mislim, starost raste, stalež pada / znak za konec razprave/ lovcev iz 22 tisoč, na, mislim, da je zdaj že pod 20 tisoč, a ne? In danes malokdo še kaj dela zastonj, ampak ja, če bi dali finančne spodbude, bi pa nekdo mogoče šel za celo noč sedeti gor na prežo. Tako, da predlagam, da se o tem tukaj pomenimo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

O vašem predlogu bomo odločali v četrtek, ta četrtek, 25. septembra v okviru glasovanj.

Zdaj pa še doktorica Tatjana Greif, vi pa velikokrat takole imate še v tem poznem času vprašanje, ja in boste zastavila vprašanje ministru za naravne vire in prostor, Jožetu Novaku, izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani minister. Konec avgusta se je zgodil posek 13 dreves v dvojnem lipovem drevoredu v Pivoli, ki ima status kulturne dediščine in naravne vrednote, v bistvu je pod statusom, ima več zaščitnih režimov ta drevored. Od tega je bilo devet dreves popolnoma zdravih. Medobčinski inšpektorat Maribor je junija letos izdal odločbo za odstranitev nevarnih dreves, in sicer določenih nevarnih dreves, piše v tej odločbi, določenih nevarnih dreves, pri čemer ni pridobil strokovnega mnenja Zavoda za varstvo narave, kar bi po zakonu moral in mislim, da je to postopkovna napaka.

Torej, drevesa so bila odstranjena v okviru vzdrževalnih del ob občinski cesti. Inšpektorat si je pridobil sicer mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, vendar ga ni upošteval. V kulturno varstvenem soglasju iz maja letos piše, da je, da se ohranjajo, ohranjajo se zasnova, oblikovalni elementi in pritikline. Dovoljene so le nujne odstranitve dreves in še, da je namesto posekanih treba zasaditi nova drevesa. V odločbi tudi ni podatka, koliko dreves je treba podreti, katera drevesa, na katerih parcelnih številkah. Nič od tega. Drevesa so označili z zeleno piko in čeprav po nobenem upravnem aktu se dreves ne odkazuje z zeleno piko, ampak z rdečo piko. In arboristi tudi nimajo pooblastil za odkazila dreves.

Zdaj sprašujem, na vašem ministrstvu izvajate naloge za ohranjanje narave izvajanje nadzora? Kdo, ali je kdo izvedel odkaz, ne, sprašujem, kdo je izvedel odkaz 13 lip v zavarovanem drevoredu Pivola? Kdo je odgovoren za poseg na črno, brez mnenja Zavoda za varstvo narave in brez upoštevanja mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine? Inšpektorat je za izvedbo poseka tudi določil podjetje Kipertrans, ki pa nima registrirane dejavnosti za sečnjo in je torej določil zakonsko neustreznega ponudnika. Kako bo ukrepalo vaše ministrstvo oziroma sektor za naravne vrednote in zavarovana območja v zvezi z vsemi temi kršitvami?

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci.

Spoštovana poslanka, vam se zahvaljujem za to, ker pogosto spominjate na spoštovanje tistih temeljnih stvari v zvezi z varstvom narave, pa za ohranjanje narave, pa tudi z izboljšanjem stanja. Zelo dobro ste seznanjeni s stanjem. Tako sem jaz mislil polovico, tri četrt tega povedati, pa zdaj ne bom, zato ker je popolnoma vaša ugotovitev popolna. Zdaj, kaj lahko za nazaj rečemo? Očitno je bila osnovni predlog, da bi se naredil drevored še ob tem zraven, ne, na zunanji strani in so očitno nekatera drevesa bila v napoto - tako mi pišejo kolegi iz narave, ki domnevajo to / nerazumljivo/. Stanje je bilo pa očitno tudi v tem, da se je z ene strani cesta segala do dreves, drugo je pa intenzivno kmetovanje do dreves. In seveda so bila v slabem kondicijskem stanju. Ta / nerazumljivo/, bom rekel, ocena je naredil, bom rekel, določena institucija in očitno je zgodba občinskega inšpektorata, ki je izdalo to odločbo, da je treba jih odstraniti na način, kot ste omenili, je točno drži. Naš Zavod za varstvo narave ni sodeloval v postopku, ni bil vključen, ni dal nobenega dovoljenja za to. Zdaj, iz tega seveda smo se ob tem, ko ste nas seznanili, vsaj jaz sem tukaj začel takoj akcijo že v petek, ko sem videl, bom rekel, da ste v to smer tudi postavili vprašanje. Območna enota zavoda bo stopila v kontakt in si pogledala. Jaz štejem to že kot naznanitev inšpekcijski službi za naravo, to, kar ste rekli, in jo bom tudi kot tako angažiral, da gre pogledat, kaj je bilo na stvari, ali je to tukaj zlorabil ali ne. Ampak zdaj imamo očitno, tako kot trdite, situacijo, ko je 13 lip posekan, ne. Zdaj, ali, zdaj imamo tudi domneve, da so bile narobe vzdrževane pred leti in tako naprej, skratka imamo kar velik sklop, bom rekel, nejasnosti. V zvezi s tem skratka bo sledila akcija. Jaz sem pa na ministrstvu lepo prosil, da ob sicer stoterih nalogah, celovitosti in vsega drugega vendarle pristopimo k osnovnemu vprašanju urejanja dreves in določanja meje, kdaj je drevo dovolj bolno ali ne. Dobro sem poslušal vaše prejšnje vprašanje, ki ste ga imeli z gradom, ki ste ga dali za sečnjo na Gradu ministrici. Jaz upam, da bomo kmalu morali nadoknaditi z vprašanji te krajinske tehnike obdelave in bom rekel, ostalega, da se ne bomo pogovarjali o etatih Zavoda za gozdove sredi mesta, ker to ni gozdarska zadeva več, ampak vseeno, dokler ni zapolnjeno z drugim formulacijami, da bi vsaj na nek način, bom rekel, to bilo. V končni fazi moramo priti mi do novih standardov in tudi normativov, kdaj je tista zadeva in pod kakšnim nadzorom in kdo odloča, kdaj je drevo preveč uničeno in iz kakšnih razlogov. Še posebej pa s preventivo. Če bi seveda pravočasno se v tem primeru umaknili z intenzivnim kmetovanjem na eni strani in na drugi strani pa morda tudi ne najboljšim vzdrževanjem tega, do te situacije tudi v Mariboru najbrž ne bi prišlo. Zdaj imamo seveda tukaj tipičen primer, ko bo treba, prepozno sicer, zvoniti po toči, ne, ampak vsaj, tako kot ste rekli, ugotoviti krivce in kaj je bilo, tako da pridemo do stvari, pa tudi, če bo treba neko delovno skupino ustanoviti, da pride do dna v zadevi, vsaj za to, da imamo tako imenovan primer, na katerega se lahko, bom rekel, povežemo, bom rekel, v rešitve in damo ostanek. Ustanovil sem tudi nov sektor za javne gospodarske službe zelenih površin, ki pa ni na naravi, ampak na prostoru. Zakaj? Ker del zelenih površin mesta, so tudi taki primeri. Kadar pa je zavarovan, tako kot ste rekli, tudi z vidika narave, je pa še dodatno varovanje. Tako da mislim, da je to dober primer kako ravnati v bodoče naprej. Pa očitno imamo z osnovnim vprašanjem, da bomo vsi skupaj še enkrat si obnovili kaj je drevo in na kakšen način se z drevesi ravna in kako pazljivo in v izjemnih primerih pride do tega, da ga obglaviš, beri odstraniš. To bi morala biti samo izjema in ne pravilo, kot se dogaja.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala. Torej, območje drevoreda je zavarovano kot kulturna in naravna dediščina na lokalni in na državni ravni. In gre za izjemno stvaritev naših prednikov in za naravno bogastvo in za javno dobro. Območje Drevoreda Pivola je državna lastnina Republike Slovenije, v zemljiški knjigi je vpisana Univerza Maribor in Republika Slovenija. Je tudi lastnik ceste in lastnik kmetijskih zemljišč ob cesti, ki poteka med lipovim drevoredom, njen upravljavec pa je občina Hoče Slivnica. Lastnik ali upravljavec bi torej moral skrbeti za obstoječi drevored, ga negovati in obrezovati po evropskih arborističnih standardih. In to pomeni tudi odstranjevanje omele. Nič od tega se ne dogaja. In zanimivo, inšpektorat je zahteval posek lip, ne pa tudi vzdrževanja. In zdaj sprašujem, ali je pristojni direktorat na vašem ministrstvu kdaj izvedel nadzor nad varovanjem zaščitenega drevoreda? In kdaj bo lastnik obstoječega drevoreda oziroma upravljavec začel skrbeti za obstoječi drevored, tako kot je to treba? In kaj boste storili na ministrstvu, da se to zgodi? Hvala.

PREDSEDNICA DR. TATJANA GREIF: Hvala lepa. Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Hvala lepa. Direktorat za naravo daje smernice in ostale zadeve, medtem ko zavod je pa organ njihov, ki daje te pogoje. Tako po tej plati so bila opozorila dana in tudi negativna soglasja za odstranitev predhodno. V tej akciji pa niso dali nobenega soglasja, niti niso bili več vprašani. Občinski inšpektor, ki je pa to naredil, je po lastni presoji očitno ocenil ta del. Tudi pogoji zavoda za kulturno dediščino, ki sta znana po dveh principih, ravno tako ni dala soglasja k temu. Tako da je bilo očitno, bom rekel, ta del. Imam pa tudi zapis, da so opravili inšpekcijski pregled 5. 9. na kraju samem in tudi zabeležko naredili na inšpektoratu, to je pa tretji organ, kjer niso ugotovili, da bi kdorkoli izvedel, kaj in tudi na zadnjem ogledu 29. 9., so še posebej obvestili občinsko predstavnico, da mora dobiti soglasje tudi po določilih zakona o ohranjanju narave in ki ga izdaja pristojni organ na upravno enoto, na podlagi pozitivnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Tudi tega ni bilo. Zdaj, sicer mi tu govorijo, da inšpektorica naknadno ni prejela nobene prijave obvestila, so pričeli s posegom drevoredov oziroma podrta drevesa. Ampak jaz smatram še enkrat že vašo najavo, kaj šele današnje sporočilo, kot javno najavo tega. In je dovolj razlogov, da pošljemo inšpekcijo na teren in seveda, da pridemo do tega. To je po eni strani. Po drugi strani bi pa ta primer, pa ta ljubljanski grad, ki ste ga omenili, prav rad, bom rekel, izpostavil za dva primera, kjer se morajo tako znotraj strok kot ostalih pripraviti do rešitve za naprej. Ker če so pravila nejasna ali pa sedaj izkoriščati tako kot ste omenili, to ne sme biti in ni dobro. Moramo kaj v zakonodaji narediti ali pa še enkrat, normative in standarde vzdrževanja, tako kot ste rekli, najprej vzdrževanja, tako kot zdraviš bolnika, da ga najprej poskušaš ozdraveti, vzdrževati pravilno in pravilno hraniti. In tu očitno vzdrževanje pred tem ni bilo dobro, pravilno ste rekli. In drugič, ni bilo poskusov, ker če se jih da oživeti, v boljše kondicijsko stanje spraviti, ampak seveda iti po najmanjši liniji odpora, najboljše jih je posekati in odtujit in potem vprašanje, kje bodo postavljeni ti novi, če bodo verjetno v kombinaciji z nečim. Skratka, dovolj poučen primer, da se bomo z njim resno ukvarjali in ga tudi naprej v poduk temu, bom rekel, tudi rešili, če so že tista čudovita drevesa ostala v skladovnici drv naj bo to opomin tudi vsem nam za to. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Boste morda dali postopkovni predlog? (Ne.) Torej najlepša hvala. Ministricam in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore in aha, prekinjam 1. točko dnevnega reda, ja, ki jo bomo nadaljevali v četrtek 25. sepatembra, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.

Prekinjam pa tudi 34. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri in vsem želim še naprej lep dan!

Na svidenje!

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam z nadaljevanjem 34. seje Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

In naj vas spomnim, da danes praznujemo dan slovenskega športa, ki je namenjen tako počastitvi naših športnih junakov kot tudi spodbujanju k zdravemu načinu življenja in redni telesni dejavnosti. Poslanke in poslanci ter zaposleni v Državnem zboru smo v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in Združenjem športnih zvez že pred začetkom današnje seje obeležili današnji dan s kratko vodeno vadbo, primerno za izvajanje na delovnem mestu. S tem smo želeli simbolično pokazati, da je za zdravje dovolj že nekaj minut vadbe, s katero prebudimo telo, zbistrimo misli in izboljšamo počutje.

Sedaj pa prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministrici za kulturo doktor Asti Vrečko, izvoli.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana podpredsednica Državnega zbora.

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ta prinaša prvo večjo prenovo krovne kulturne zakonodaje v zadnjih 20 letih. Zakon je nastal v dialogu z vsemi ključnimi deležniki, pisali pa smo ga vzporedno z novim Nacionalnim programom za kulturo in odraža kar najširši konsenz med ustvarjalci, javnimi zavodi, občinami in sindikati in nenazadnje je verjetno tudi to razlog, da je dobil soglasno podporo tudi Državnega sveta. Skupaj s predhodno novelo krovnega zakona o kulturi, ki je uvedla minimalno plačilo za samostojne kulturne delavce, ter z ostalimi zakoni in strategijami, ki jih pripravljamo na Ministrstvu za kulturo, odraža premik k sodobnemu kulturnemu modelu. In ko smo pripravljali ta zakon, smo si najprej zastavili dve ključni vprašanji: kako približati umetnost vsakemu prebivalcu in kako zakon prilagoditi potrebam kulturnega sektorja, da bo ta deloval ustvarjalno, samozavestno, sodobno in avtonomno. Zakon, z njim pa tudi nov kulturni model, temelji na dostopni in kakovostni umetnosti za vse, primernih delovnih pogojih in prostorskih pogojih za zaposlene in za samostojne kulturne delavce ter učinkovitem trajnostnem decentraliziranem delovanju javnih zavodov, nevladnih organizacij in ljubiteljske kulture.

Javni zavodi v kulturi so temeljni steber in glavni zaposlovalec v kulturi, kot so knjižnice, muzeji, galerije, arhivi, gledališče, in tudi s to novelo odgovarjamo na njihove izzive. Ker je vse več delavcev v javnih zavodih, se upokojuje, pogosto izginja dragoceno znanje, ki ga ni mogoče nadomestiti. In zato bo po novem mogoče, da odhajajoči delavci pol leta prej uvajajo svoje naslednike, kar omogoča učinkovit prenos znanja med generacijami in nemoteno delovanje javnih zavodov. Prepovedali smo neplačana pripravništva, kar pomeni, da mladi v kulturi ne bodo več izkoriščeni kot zastonjska delovna sila, ampak bodo za svoje delo ustrezno plačani. Po desetletjih neurejenega statusa baletnikom, ki so v kulturi po načinu svojega dela najbližje vrhunskim športnikom, omogočamo prekvalifikacije; tako se bodo ob koncu svoje plesne kariere lahko izšolali in nadaljevali z delom na drugih področjih. Gre za pilotni ukrep, ki prvič sistemsko naslavlja izzive določenih poklicev v kulturi in omogoča trajnostne karierne poti. Novela prinaša tudi možnost dolgoročnega načrtovanja javnih zavodov, lažje bodo sklepali mednarodna gostovanja in koprodukcije, ter ustvarjalno še bolj učinkovito vpisali na svetovni zemljevid. Samostojni kulturni delavci so bili leta in leta laboratorij prekarnega dela. V tem mandatu smo k nadaljnjemu razkroju njihovega socialnega statusa pristopili tako, da smo mu rekli ne, in tudi zato sprejeli že prvo novelo Zujika, sedaj pa sprejemamo vrsto ukrepov, ki zaokrožujejo s to novelo, da bo trajnostno izboljšala njihov položaj. To je nov sistem karierne dinamike, ki upošteva življenjske in poklicne okoliščine s plačevanjem višjih prispevkov in omogoča večjo socialno varnost v primeru bolezni, poškodb, starševskega dopusta in tudi dolgoročno pri pokojninah. Uvajamo boljše pogoje za koriščenje bolniške odsotnosti, saj novela prvič omogoča, da samostojni delavci v kulturi poleg bolezni uveljavljajo nadomestilo tudi v primeru poškodb, in to kar dvakrat letno, kar bistveno izboljšuje socialno varnost v primeru nepredvidenih življenjskih situacij. Prav tako se je na zaporednih 30 dni skrajšalo obdobje, po katerem lahko zaprosijo za bolniško nadomestilo. Uvajamo višji in drsni model dohodkovnega cenzusa za samostojne kulturne delavce, kar omogoča postopno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost.

Pomemben izziv smo našli na področju nevladnih organizacij, ki moram reči, da smo ga tudi uspešno prečili. Za ljubiteljska društva bo lažje dostopala do javne kulturne infrastrukture za svoje nastope, koncerte in podobno. Kar spodbuja raznolikost in dostopnost kulturnih vsebin. S tem se kulturna politika demokratizira in prav tako je dostopna vsem. Novela zakona postavlja kulturo v središče družbe in odpravlja prekarna razmerja, omogoča dostopnost vsem in zato se vam že vnaprej zahvaljujem za vašo potrditev tukaj, kot še enkrat zahvaljujem vsem, ki ste pri pripravi tega pomembnega zakona sodelovali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kulturo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora Sari Žibrat, izvolite.

SARA ŽIBRAT (PS Svoboda): Najlepša hvala. Odbor za kulturo je na 19. seji, 11. septembra, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, članicam in članom odbora pa so bili predloženi tudi predlogi za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin, Poslanske skupine Nova Slovenija, Krščanski demokrati in Poslanske skupine SDS. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da vloženi amandmaji odpravljajo pomemben del pripomb Zakonodajno-pravne službe. V nadaljevanju je pojasnila pripombe k členom, kjer pojasnila in vloženi amandmaji nejasnosti niso odpravili v celoti. Glede amandmajev za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin je dejala, da ustrezno upoštevajo tudi te pripombe. Predstavnik Državnega sveta je povedal, da Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino predlog zakona podpira. Komisija meni, da predlog zakona prinaša določene izboljšave za samostojne delavce v kulturi, na primer bolniško nadomestilo, uvaja se institut izjasnitve za prijavitelja vloge na javni razpis pred izdajo odločb in s tem večja pravna zaščita prijavitelja. Predstavnik Nacionalnega sveta za kulturo je poudaril, da so predlagane rešitve nujno potrebne. Predstavnica Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je povedala, da Sviz podpira predlagane rešitve. Predstavnik Skupnosti občin Slovenije pa je poudaril, da so bili številni pomisleki in pripombe k predlaganim rešitvam upoštevani ter pohvalil konstruktivno sodelovanje s pristojnim ministrstvom. Predstavnica društva Asociacija je kljub izraženi podpori predlagani vsebini izrazila upanje, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka dopolni določene rešitve, predvsem tiste, ki so povezane s samozaposlenimi v kulturi. V razpravi so poslanci koalicijskih poslanskih skupin menili, da predstavlja prenovo najpomembnejšega zakona na področju kulture po 20. letih pomemben korak naprej. Ukrepi, ki jih predlog zakona vsebuje so zasnovani kot sistemske spremembe, ki vodijo v izboljšanje razmer za kulturo in za umetniško ustvarjanje. Omogočajo stabilnejše financiranje kulturnih zavodov, izboljšanje delovnih pogojev samozaposlenih v kulturi in modernizacijo socialne varnosti. Med drugim so izpostavili možnost prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije baletnih plesalcev in plesalcev sodobnega plesa ter plačano pripravništvo in uvajanja na delovnem mestu. Pomembna sta tudi podrobnejša določitev porabe sredstev pri umetniškem deležu v javnih investicijskih projektih in drseči cenzus. Novost, ki bo krepila decentralizacijo, je tudi predhodno mnenje, ki ga bo k predlogu Nacionalnega programa za kulturo predhodno podal organ razvojne regije, pristojen za odločanje. Predstavniki opozicijskih strank so bili mnenja, da predlog zakona vsebuje veliko dobrih rešitev, ki so potrebne in hkrati podali več pripomb.

Ker predlog zakona spreminja več kot tretjino členov ZUJIK-a, se jim zdi skrajšani zakonodajni postopek neprimeren. Opozorili so na prevelik pomen, ki ga ima civilna družba in nevladne organizacije predvsem pri predlaganju članov v strokovne svete javnih zavodov. Tudi preimenovanje samozaposlenih v kulturi v samostojne delavce v kulturi bo lahko povzročilo administrativne zaplete v poslovnem registru. Po mnenju predstavnika SDS, določba, ki določa, da Ministrstvo za kulturo vodi evidenco lokalnih programov za kulturo, ki mu jih pošiljajo lokalne skupnosti, kaže na težnjo po centralizaciji slovenske kulture in politizaciji lokalnih skupnosti.

Odbor je na koncu sprejel predloge za amandmaje in predloge za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin. v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih tudi sprejel.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo poslanka Iva Dimic, izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ministrica predstavlja kot nadaljevanje razvoja novega kulturnega modela, ki naj bi temeljil na dostopnosti, kakovosti, večji zaščiti delavskih pravic ter trajnostnem in decentraliziranem razvoju. Nekatere rešitve v zakonu, denimo ukinitev neplačanih pripravništev, izboljšana pravna varnost na javnih razpisih in večja socialna varnost samostojnih delavcev So nedvomno korak v pravo smer.

Kljub temu pa imamo v Novi Sloveniji do zakona resne pomisleke. Prvič, novela zakona pomembno širi pravice za samostojne delavce v kulturi. Zvišuje se znesek plačanih socialnih prispevkov in omogoča večje varovanje v obdobju bolniških odsotnosti, poškodb ter starševskega varstva. Uvaja se višji in drsni cenzus, torej prožnejši model dohodkovnega cenzusa, ki tistim, ki ga v manjših deležih presežejo, še vedno v določenih odstotkih omogoča uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, kar žal ne velja za vse ostale državljane, ki zaradi nekaj centov padejo iz nižjega razreda pri otroških dodatkih ali državnih štipendijah ter tudi pri socialnih pomočeh.

Ena od novosti je tudi, da če je bil samostojni delavec v zadnjih petih letih zaradi bolezni ali poškodbe več kot 30 dni zadržan od dela za polni delovni čas ali je koristil materinski, očetovski oziroma starševski dopust, se to obdobje pri presoji petletnega obdobja podaljša za skupni čas zadržanosti.

Spoštovane kolegice in kolegi, namen zakona je tukaj jasen: večja socialna varnost ustvarjalcev, a ob tem se upravičeno sprašujemo, zakaj podobne rešitve niso predvidene tudi za druge poklicne skupine, ki se soočajo z enakimi izzivi. V tem vidimo problem nesorazmerja in privilegiranje ene skupine na račun drugih. Drugič, posebna ureditev za baletne plesalce in plesalke sodobnega plesa, ki omogoča do tri leta plačane prekvalifikacije ob ohranitvi vseh pravic iz delovnega razmerja, je sicer razumljiva zaradi specifičnosti poklica, a hkrati odpira vprašanje enakosti z drugimi zahtevanimi in obremenjujočimi poklici. Če se poseben režim uvede za eno skupino, je prav, da se razmisli tudi o drugih, ki so prav tako podvržene težkim delovnim pogojem.

Tretjič, javno finančni učinek zakona niso zanemarljivi. Zakon prinaša nove finančne posledice za proračun v letih 2025 in 2026 in v prihodnjih letih, v povezavi z določbami Zakona o Kulturniški zbornici Slovenije, o uvedbi karierne dinamike, uvedbi drsnega cenzusa in nove opredelitve dohodkovnega cenzusa, spremembo urejanja bolniškega nadomestila, prekvalifikacij, dokvalifikacij baletnih plesalcev sodobnega plesa, instituta uvajanja v delo. Mišljeno je bilo celo financiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varstvo. Potrebna sredstva so zagotovljena v proračunih za leti 2025 v višini 218 tisoč 950 evrov in v letu 2026 v višini 2 milijona 731.470 evrov, pa tu ni všteta nova božičnica. Ob že obstoječih izzivih v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in šolstvu bi pričakovali bolj premišljeno razpravo o prioritetah. V Novi Sloveniji menimo, da mora vsaka dodatna obremenitev proračuna vedno spremljati odgovorna presoja ali so sredstva razporejena glede na najnujnejše potrebe v družbi.

Spoštovane kolegice in kolegi, v Novi Sloveniji kulturo razumemo kot temelj narodne identitete in ustvarjalnosti. Cenimo prispevek kulture k osebnemu razvoju in družbeni povezanosti, zato podpiramo dostopne, kulturne in dobre pogoje za ustvarjalce. A hkrati smo prepričani, da mora biti financiranje kulture odgovorno, pregledno in sorazmerno z zmožnostmi javnih financ. Predlagana novela tega ravnotežja ne zagotavlja, zato naše stališče do tega zakona ostaja negativno.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Jonas Žnidaršič, izvolite.

JONAS ŽNIDARŠIČ (PS SD): Spoštovane poslanke in poslanci.

Pred nami je najobsežnejša prenova Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v zadnjih letih. z novelo ZUJIK-1 izpolnjujemo koalicijske zaveze o modernizaciji kulturnega sektorja in sistemski prenovi statusa delavk in delavcev v kulturi. Gre za zakon, ki je nastajal vzporedno z Nacionalnim programom za kulturo in je rezultat širokega dialoga s kulturnimi ustvarjalci, sindikati, nevladnimi organizacijami, občinami in vsemi ključnimi deležniki. Socialni demokrati smo vedno zagovarjali kulturo kot skupno dobro in temeljni razvojni dejavnik družbe. Nov kulturni model, ki ga postavlja ta zakon, temelji na dostopnosti in kakovosti umetnosti za prebivalce, na dostojnih delovnih pogojih za zaposlene in samostojne ustvarjalce ter na bolj predvidljivem, učinkovitem in decentraliziranem delovanju javnih zavodov, skladov, agencij in nevladnih organizacij. Zakon prinaša pomembne spremembe pri delovanju javnih zavodov, uvaja dvoletno programsko načrtovanje, ki prinaša večjo predvidljivost, prepoveduje neplačana pripravništva in uvaja plačano uvajanje mladih sodelavcev ob podpori izkušenih mentorjev, kar pomeni konec prakse, da so mladi v kulturi pogosto začeli svojo pot brez plačila. Za samostojne delavce v kulturi novela uvaja novo terminologijo, s čimer priznava posebnost njihovega dela. Predvidena je karierna dinamika v treh razredih, ki prinaša višje pravice do plačila prispevkov in večjo socialno varnost. Razširja se dostop do bolniških nadomestil vključujejo se tudi poškodbe in omogoča koriščenje dvakrat letno. Drsni in višji cenzus pa prinaša več varnosti, saj ljudje, ki začasno presežejo določene meje, ne izgubijo avtomatično svojih pravic. Javna kulturna infrastruktura se bo opravljala bolj predvidljivo, jasneje se določajo pogoji občasne uporabe od javno objavljenega cenika do specificiranih dejanskih stroškov, kar velja tudi za šole z umetniškimi programi. Kulturna politika, kot jo opredeljuje novela, temelji na dialogu - trajni dialog z nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in samostojnimi delavci postaja zakonska kategorija. Vzpostavlja se skupna evidenca lokalnih kulturnih programov, kar bo omogočilo boljši pregled in usklajevanje državnih in občinskih politik. To je pomemben korak k merljivi, transparentni in vključujoči kulturni politiki.

Spoštovane in spoštovani. ZUJIK-1 ni popoln zakon, saj noben zakon ne more odgovoriti na vsa vprašanja, je pa velik korak naprej. Daje več varnosti ljudem, ki v kulturi delajo, več stabilnosti institucijam, več predvidljivosti nevladnemu sektorju in več dostopnosti državljanom. Bistvo pa ostaja jasno: kultura je prostor svobode, ustvarjalnosti in skupne identitete. Novela krepi ta prostor in ga dela bolj odprtega, pravičnega in odpornega, zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zakon podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo poslanka doktorica Tatjana Greif, izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo, spoštovani vsi prisotni. Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi je temeljni zakon, ki celokupno ureja kulturni sektor in določa pravila igre za vse, od javnih zavodov, samostojnih ustvarjalcev, nevladnih organizacij do ljubiteljske kulture, kot radi rečemo, to je najpomembnejši zakon na področju kulture, ki doživlja temeljito prenovo po skoraj 20. letih. Ta prenova ni le formalnost, je odgovor na to, da so se v tem času korenito spremenili pogoji dela, načini ustvarjanja in upravljanja, pa tudi pričakovanja družbe do kulture. Danes se soočamo z novimi oblikami dela, digitalizacijo, večjo mobilnostjo ustvarjalcev in potrebo po drugačnih oblikah socialne varnosti. Gre za pomemben korak v razvoju kulturnega modela, ki temelji na dostopnosti umetnosti, zaščiti pravic ustvarjalcev in učinkovitejšem delovanju javnih zavodov, nevladnih organizacij, agencij in skladov.

S tem se varujejo temeljne vrednote javnega interesa za kulturo. Zakon ureja status samostojnih ustvarjalcev v kulturi, prvič se uvaja novo poimenovanje iz samozaposlenih v samostojne kulturne delavce. To ni le sprememba imena, ampak priznanje, da so to delavci, ki ključno soustvarjajo kulturni prostor v Sloveniji. Pomembno se izboljšujejo delovni in socialni pogoji, uvedena je karierna dinamika, ki omogoča višje prispevke za socialno varnost in večjo zaščito v primeru bolezni, poškodb ali starševskega varstva. Uvaja se tudi progresivni cenzus, ki omogoča bolj pravično uveljavljanje pravic, spreminja se način uveljavljanja bolniških odsotnosti nad 30 zaporednih dni. Po novem je nadomestilo mogoče več kot enkrat letno, in to tudi zaradi poškodb. Samostojni kulturni delavci lahko pravico do plačila prispevkov začasno zamrznejo v času starševskega dopusta, kar jim omogoča lajšo vrnitev na delo. Zakon bistveno izboljšuje pogoje za delovanje javnih zavodov, ki jim bo država omogočala dvoletno sofinanciranje, kar pomeni veliko večjo stabilnost. V zakonu je prvič javno zapisana definicija nevladnih organizacij v kulturi. Nevladne organizacije bodo lahko sklepale desetletne pogodbe za uporabo javne infrastrukture, javni zavodi pa bodo lahko pogodbeno upravljali s prostori do 20 let. NVO, ki nimajo lastnih sredstev, bodo lahko tudi prejele podporo za osnovne prostorske pogoje. Novela uvaja možnost triletne prekvalifikacije za baletne umetnike, ki zaradi narave dela ali poškodb ne morejo opravljati svojega poklica. To je socialni korektiv, primerljiv z rešitvami za vrhunske športnike. Prenovljeni zakon preprečuje nadaljnjo prekarizacijo dela v kulturi. višji prispevki, ki jih uvaja novela, pa bodo vplivali tudi na višino pokojnin samostojnih ustvarjalcev. Za prenos znanja med generacijami se uvaja šestmesečno plačano uvajanje na delovnem mestu, neplačana pripravništva pa bodo prepovedana. Izboljšuje se tudi pravna varnost pri sodelovanju v javnih razpisih. Izboljšuje se postopke pri ustvarjanju obveznega, uvajanju obveznega deleža za kulturo v primeru javnih institucij in posveča se več pozornosti mednarodni umeščenosti slovenske kulture. Novela je plod širokega javnega dialoga z mnogimi deležniki v kulturi in široko vključenostjo javnosti. To ni zakon, ki ga je nekdo napisal za zaprtimi vrati, to je zakon, ki je nastajal v sodelovanju s tistimi, ki kulturo živijo vsak dan. Pripravljavec zakona je v procesu razvijal tudi dodatne rešitve in pripravil osnutke za prihodnje izboljšave, ki bodo lahko gradile na temeljih te novele. Novela, kot vsak nov predpis, seveda ne rešuje vseh izzivov. Še naprej ostajajo odprta vprašanja socialne varnosti za samostojne ustvarjalce v kulturi. Gre za skupino, ki je prepogosto izpostavljena večjim tveganjem revščine in socialne izključenosti, a opravlja ključno sistemsko funkcijo v izvajanju javnega interesa v kulturi. Ta novela je velik korak, ki postavlja trdne temelje za nadaljnje izboljšave in ki dostopno kulturo in dostojne pogoje za njeno ustvarjanje postavlja v središče kulturne politike. V Levici novelo ZUJIK-a soglasno podpiramo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo poslanka Eva Irgl, izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana gospa ministrica. Danes torej obravnavamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, enega temeljnih zakonov, ki opredeljuje naš kulturni prostor. Poslanci stranke Demokrati se zavedamo, da je po več kot dveh desetletjih obstoječi zakon potreben temeljite prenove. Prav tako priznavamo, da predlog, ki je pred nami prinaša nekatere rešitve, ki so potrebne in jih je strokovna javnost že dolgo pričakovala. In to je vsekakor tema, ki je izjemnega nacionalnega pomena. Zakaj? Zato, ker je kultura temelj slovenske identitete. Je tista, ki spodbuja ustvarjalnost, ki spodbuja inovativnost. In kar je zelo pomembno, krepi našo družbeno povezanost in krepi družbeno zavest. Je pomembna za našo skupno rast in pomembna za razvoj lepote duha. Predlog novele ocenjujemo kot delen korak v pozitivno smer. Strinjamo se, da zakon naslavlja nekatere izzive, s katerimi se kulturni sektor sooča že vrsto let. In tukaj seveda pozdravljamo rešitve, ki jih kulturni ustvarjalci in organizacije že dolgo pričakujejo. Podaljšanje programskega načrtovanja na dve leti prinaša tisto nujno potrebno predvidljivost in omogoča boljše dolgoročno delo javnih zavodov. Pozitivno ocenjujemo tudi ukrepe za izboljšan položaj ustvarjalcev, kot so prepoved neplačanih pripravništev, uvedba karierne dinamike in drznega cenzusa za samostojne delavce v kulturi ter prožnejše urejanje bolniške odsotnosti in starševskega varstva. Podpiramo spodbujanje decentralizacije in naložb v umetnost. Umetnost namreč plemeniti duha in krepi ustvarjalnost, tudi v nas samih. Pomembno se nam zdi tudi, da gre tukaj za možnost sofinanciranja občinskih zavodov širšega pomena in za posodobitev mehanizma umetniškega deleža pri javnih investicijah. Kljub nekaterim pozitivnim spremembam, ki jih ta zakon prinaša pa moramo opozoriti na področja, ki v noveli zakona niso ustrezno naslovljena. Naš temeljni pomislek je, da obravnava tako pomembnega zakona ne bi smela potekati po skrajšanem postopku, saj takšen pristop omejuje nujno potrebno javno in strokovno razpravo. Prav tako predlog ne določa konkretnih mehanizmov in kazalnikov uspešnosti kulturne politike. Poleg tega ostaja problem centralizacije nerešen, saj tudi ta novela ne ponuja zadostnih rešitev za eno največjih razvojnih ovir slovenske kulture, in sicer, da bi kulturna politika postala resnično enakopravno razporejena po regijah. Nenazadnje pa bo učinkovitost mnogih rešitev odvisna tudi ali pa zlasti od pravočasnega sprejemanja podzakonskih aktov, saj morajo ti biti sprejeti hitro in učinkovito, v nasprotnem primeru bodo spremembe novele zakona ostale le črka na papirju.

Glede na predstavljena dejstva poslanci stranke Demokrati ocenjujemo, da gre za delne popravke. V tej noveli, ki ne rešujejo potrebe po celoviti prenovi, zato se bomo pri glasovanju vzdržali. Poslanci stranke Demokrati pa seveda ostajamo zavezani dialogu, ostajamo zavezani konstruktivnemu sodelovanju pri iskanju celovitih rešitev za prihodnost slovenske kulture in umetnosti. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka magistrica Alma Intihar, izvolite.

Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Na današnji seji Državnega zbora bomo poslanke in poslanci potrdili spremembe in dopolnitve Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki po skoraj dveh desetletjih prinašajo prvo večjo prenovo krovne zakonodaje na področju kulture. Gre za zakon, ki ureja področje kulture z namenom zagotavljanja javnega interesa, spodbujanja kulture in umetnosti ter dostopnosti kulturnih dobrin za vse prebivalke in prebivalce. Gre za zakon, ki presega posamezne projekte in omogoča dolgoročni razvoj kulturnega sektorja. Gre za zakon, ki zagotavlja, da kultura ni privilegij peščice, ampak je dostopna širši javnosti, kar Svobodi močno podpiramo.

ZUJIK prinaša spremembe v šestih ključnih sklopih: upravljanje in financiranje javnih zavodov, vključno z boljšimi pogoji dela, javna kulturna infrastruktura in javni investicijski projekti, boljši delovni pogoji za samozaposlene v kulturi, boljši pogoji za delovanje nevladnih organizacij v kulturi, spremenjen konceptualni okvir javnega interesa za kulturo ter transparentna, dialoška in merljiva kulturna politika. S predlagano novelo se poudarja skladen regionalni razvoj na področju kulture. Namreč, k nacionalnemu programu bodo podale mnenje tudi razvojne regije. Namesto enoletnega financiranja se uvaja dvoletno financiranje javnih zavodov, da bodo le ti lažje pripravljali in izvajali svoje programe. Samozaposleni v kulturi dobivajo bolj ustrezno ime samostojnih delavcev v kulturi, kar bolj smiselno izraža njihov status in pravna opredelitev. Uvaja se drsni cenzus ter karierna dinamika z višjimi prispevki pri napredovanju v karierne razrede. Ker so samostojni delavci v kulturi pogosto plačani po projektih in ne po mesecih, ne bodo avtomatično izgubili statusa, če bodo delno presegli letni dohodek zaradi višjega izplačila iz naslova, denimo večletnega projekta.

Med razloge za pridobitev nadomestila za dolgotrajno bolniško se poleg bolezni dodaja poškodbe, predvsem za plesalce. Pri prijavah na razpise se ponovno uvaja možnost, da se prijavitelj pisno izjasni glede predloga ocene strokovne komisije. S predlaganimi spremembami se ureja tudi prepoved neplačanega pripravništva v izogib izkoriščanja mladih delavcev v javnih zavodih in pol letno uvajanje v delo. Predvidene so tudi prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije za baletne plesalce in plesalce sodobnega plesa, zaposlene v javnih zavodih, s čimer bo ministrstvo poskrbelo za nadaljnji razvoj njihovih karier.

Med novostmi naj omenim še, da krovni zakon na področju kulture pridobiva opredelitev nevladne organizacije na področju kulture. Tiste nevladne organizacije v kulturi, ki nimajo uporabi svojih prostorov, pa bodo po novem imele možnosti podpore za pokrivanje stroškov, povezanih z zagotavljanjem osnovnih prostorskih pogojev.

Sprememba 79. a do č člena bo omogočala bolj sistematično izvajanje obveznega umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih. Ukrep umetniškega deleža mora biti po novem umeščen že v dokument identifikacije investicijskega projekta, investitor pa mora o izvajanju ukrepov obvestiti Ministrstvo za kulturo, ki hrani tudi javni seznam izbranih del in natečajev. Delamo na transparentnosti.

V Svobodi verjamemo, da so predlagani ukrepi zasnovani premišljeno in v dialogu z zainteresirano javnostjo in bodo kot takšni prispevali k izboljšanju razmer na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. Tako kot druga področja se tudi področje kulture in položaj umetnika v družbi hitro spreminjata in naša odgovornost je, da na čim bolj učinkovit način to področje prilagodimo sodobnim izzivom. Kot odločevalci smo dolžni zagotoviti okolje, v katerem bodo kulturniki in kulturnice, umetniki in umetnice lahko izražali svojo kreativnost ter ustvarjali kakovostne kulturne vsebine in s tem krepili demokratičnost kulturnega prostora tudi s prenosom znanja na mlajše generacije.

V Svobodi bomo predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo soglasno podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanka Alenka Jeraj, izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Lep pozdrav vsem!

V Poslanski skupini SDS smo nasprotovali skrajšanemu postopku, saj menimo, da ni nobene potrebe, da se hiti, ker se potem sprejemajo slabe rešitve, ki jih nato koalicija čez pol leta ali leto sama popravlja. Prvi osnutek zakona je bil v javni razpravi pred enim letom in nobene potrebe ni, da se zadeve sprejemajo na izrednih sejah in s tem krajšajo roki za spremembe in izboljšave.

Novela prinaša več novosti. Prvič, izboljšali naj bi se pogoji delovanja javnih zavodov, omogočeno bo dolgotrajnejše programsko načrtovanje, kar prinaša večjo predvidljivost delovanja in financiranja tako zanje kot za njihove umetniške sodelavce. Tu je bilo več pripomb združenj občin, saj občine običajno ne sprejemajo proračunov za dve ali več let. Uvaja se možnost prekvalifikacije baletnih plesalcev, ki zaradi objektivnih danosti, podobno kot vrhunski športniki v določeni starosti, zaradi poškodb in narave dela ne morejo več sodelovati v svojem primarnem poklicu. To spremembo podpiramo in smo jo načrtovali tudi že v času naše vlade. Za preprečitev prekarizacije mladih delavcev v kulturi se v javnih zavodih prepovedujejo neplačana pripravništva. Za ustrezen prenos znanja med starejšimi delavci, ki se upokojujejo in tistimi, ki se zaposlujejo, se uvaja polletno plačano uvajanje na delovnem mestu. Uvaja se tudi elemente decentralizacije, saj lahko država v primeru, da prepozna javni interes, javnim zavodom, ki so jih ustanovile občine, a delujejo širše, na podlagi jasnejših kriterijev nameni dodatna sredstva; teh kriterijev pa ni in zato dvomimo ali bodo ta sredstva res prišla do tistih, ki so zanje upravičeni, ali je to le spet varianta, da se daje tistim, ki jih ta Vlada in ta koalicija podpira. Ministrstvo uvaja dodatne kontrole, kaj se na področju kulture dogaja na lokalni ravni. Ocenjujemo, da gre za vtikanje v delo občin oziroma jemanje njihovih pristojnosti. Posodobljen je ukrep umetniškega deleža v javnih investicijah. Ta se uvaja v zgodnejših fazah projektov, kar vzpostavlja pogoje za bolj dosledno izvajanje. Investitorji pa bodo morali večji odstotek predvidenih sredstev nameniti neposredno za odkupe umetniških del. To je vse skupaj zelo skoncentrirano na likovna dela, zanemarja pa se vse ostale segmente kulture. Zakon prinaša nove finančne posledice za proračun v letih 2025 in 2026 predvsem zaradi plač in v prihodnjih letih v povezavi z določbami Zakona o Kulturniški zbornici Slovenije, uvedbi karierne dinamike, uvedbi drznega cenzusa in nove opredelitve dohodkovnega cenzusa, spremembo urejanja bolniškega nadomestila, prekvalifikacij in dokvalifikacij baletnih plesalcev in plesalcev sodobnega plesa, inštituta o uvajanj v delo. Prvotno je bilo predvideno tudi financiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varstvo, a vsi ostali v tej državi morajo dolgotrajno oskrbo plačevati sami in jim tega ne plačuje država. Potrebna sredstva so zagotovljena v proračunih za leto 2025 skoraj 219 tisoč evrov in leta 2026 2,7 milijona, in to samo za socialno varnost. Stroški enormno rastejo. Če smo v letu 2022 za socialne prispevke za samozaposlene dali 10,2 milijona evrov, se za naslednje leto načrtuje že 16,3 milijone evrov. To pomeni skoraj 50 odstotkov več v štirih letih za samo 2 tisoč 150 ljudi. Poudarjena vloga, ki jo sprememba daje vsakovrstnim NVO-jem, pomeni dokončno institucionalno razgradnjo slovenske kulture. Doslej je veljala edino smiselna hierarhija od temeljnih kulturnih inštitucij nacionalnega pomena do individualnih subjektov, torej samozaposlenih v kulturi, zdaj pa so lahko posledica prerazporejanja sredstev usodne za delovanje teh temeljnih kulturnih nacionalnih inštitucij. Ocenjujemo, da se novela zakona spet močno ukvarja z nevladnimi organizacijami in posamezniki in jim daje veliko pristojnosti in sredstev, čemur v Poslanski skupini SDS nasprotujemo. In čeprav je nekaj rešitev, ki so dobre, zakona ne bomo podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UPRAVLJAVCIH ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance, magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite, da vam predstavim Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, ki predstavlja uskladitev z evropsko direktivo 2022/20556/EU za krepitev digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja. S predlogom se uvaja enotni pristop k upravljanju tveganj informacijsko komunikacijske tehnologije pri upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Informacijski sistemi upravljavcev morajo biti vzpostavljeni in upravljani v skladu z uredbo 2022 skozi 2022/2554/EU o operativni odpornosti finančnega sektorja. Na novo se urejajo pooblastila Agencije za trg vrednostnih papirjev, za podrobnejšo opredelitev informacijskih sistemov in dodatno iz ureditve se izvzemajo omrežni informacijski sistemi, ki so že celovito urejeni z neposredno uporabljivo uredbo 2022/2554/EU. Predlog predstavlja nadaljnji korak k celovitemu obvladovanju tveganj informacijsko komunikacijske tehnologije v tem segmentu finančnega sistema, zato predlagam, da ga podprete. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Andreji Kert, izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa predsedujoča. Spoštovani kolegi, kolegice, ostali prisotni!

Odbor za finance je na 31. seji, 9. 9. 2025, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 133. seji, 30. 6. 2025, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Pri delu odbora so sodelovali predstavnice državnega, se pravi Ministrstva za finance in predstavnica Zakonodajno-pravne službe. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnica predlagatelja na kratko predstavila cilje in poglavitne rešitve predloga zakona. Dejala je, da je glavni cilj predloga zakona uskladitev slovenske zakonodaje z evropskim pravnim redom, in sicer prenos direktive 2022/2556 v slovenski pravni red v delu, ki se nanaša na spremembo direktive 2011/61/EU. S predlogom zakona se vzpostavlja enoten pristop k upravljanju tveganj informacijske in komunikacijske tehnologije pri upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter strožje zahteve za upravljanje teh tveganj. Tako se predpisuje zahteva, da morajo biti informacijski sistemi upravljavcev alternativnih investicijskih skladov vzpostavljeni in upravljanje v skladu s to uredbo, ki celovito ureja področje digitalne operativne odpornosti v finančnem sektorju, kar bo zagotovilo celovit pristop k obvladovanju tveganj, povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v finančnem sektorju. Dejala je še, da predlog zakona predstavlja nadaljnji korak k celovitemu obvladovanju tveganj informacijske in komunikacijske tehnologije v tem segmentu finančnega sistema. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je dejala, da so predlog zakona preučili v okviru svojih poslovniško določenih nalog in nanj niso imeli pripomb. Razprave ni bilo. Odbor je tako v skladu z 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Ker odbor kot matično delovno telo predloga zakona ni sprejel nobenega amandmaja, odbor Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov sprejme v predloženem besedilu.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsedujoča. Lep pozdrav spoštovane kolegice in kolegi, predstavnica Vlade!

V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je predlog sprememb ZUIS z vas pomemben korak k večji digitalni in operativni odpornosti upravljavcev alternativnih investicijskih skladov ter k jasnejšemu pravnemu okviru. Predlog dopolnjuje sistem upravljanja z izrecno vezavo IKT ureditve na evropski okvir Dora in s tem odpravlja dvome glede standardov, po katerih se presoja skladnost. Pozdravljamo, da je bila v zadnji fazi odpravljena tudi vsakršna možnost retroaktivnosti, saj pravna predvidljivost in postopnost ostajata naša stalna zahteva. Zakonodajno-pravna služba na predlog nima pripomb, pozitivno je tudi stališče Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je predlog podprla in poudarila pomen enotne razlage evropskih pravil ter praktičnih učinkov za varnost in zanesljivost poslovanja. S tem v Poslanski skupini Socialnih demokratov docela soglašamo. Kot smo večkrat poudarili, podpiramo rešitve, ki krepijo stabilnost finančnega sistema, zaščito vlagateljev in transparentnost, hkrati pa spoštujemo načelo sorazmernosti. Pri izvajanju nove ureditve pričakujemo jasna navodila nadzornega organa ter dosledno upoštevanje razsežnosti in kompleksnosti posameznih upravljavcev, zlasti manjših. Pomembno je tudi odgovorno upravljanje tveganj do tretjih IKT ponudnikov, ustrezna pogodbeno nadzorna razmerja in redno testiranje odpornosti. Predlog razumemo kot del širšega evropskega sklopa v katerem uredba neposredno velja, sektorske ureditve obveznosti pa se prenašajo na način, ki ohranja preglednost pravil. Verjamemo, da bo sprejem predloga prispeval k bolj enotni praksi, učinkovitejšemu nadzoru in večji odpornosti našega finančnega okolja na digitalne motnje ob hkratni skrbi za administrativno zmernost in strokovno podporo zavezancem. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Lucija Tacer, izvolite.

LUCIJA TACER PERLIN (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica. Zakon, ki ga obravnavamo, je temeljni predpis, ki ureja področje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov v Republiki Sloveniji. Finančni subjekti so pri vsakodnevnem poslovanju močno odvisni od uporabe digitalnih orodij, zato moramo nujno zagotoviti njihovo odpornost na tem področju. Zato z zakonom prenašamo evropsko direktivo Doro o pravilih, ki določajo digitalno odpornost v finančnem sistemu. Direktiva DORA je del obsežnega paketa Evropske unije, ki zagotavlja pravila za digitalno odpornost finančnega sistema. Poglavitna je uredba, ki neposredno velja in je bila v slovenski pravni red že prenesena z uredbo o izvajanju Direktiva se prenaša po sektorskih zakonih. ker je posegla v več vidikov finančnega sistema. V trenutno obravnavanem zakonu se na primer dopolnjujejo določbe glede zahtev za nadzorno in varnostno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov. Po novem bodo morali biti informacijski sistemi upravljavcev alternativnih investicijskih skladov vzpostavljeni v skladu z direktivo Dora. Predlagana je tudi ureditev minimalnih zahtev za zagotavljanje kibernetske varnosti, ki jih morajo ti upravljavci izpolnjevati.

S sprejetjem predlaganega zakona bomo zagotovili pravno jasnost glede ukrepov za zagotavljanje kibernetske varnosti in operativne odpornosti informacijskih sistemov. To bo prispevalo k večji varnosti in zanesljivosti poslovanja tega segmenta finančnega sistema in boljšemu obvladovanju tveganj povezanih z digitalizacijo finančnega sektorja. Zato bomo predlog zakona v Poslanski skupini Svoboda podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati, zanjo poslanec Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica, spoštovana gospa Katja Božič, državna sekretarka, drage kolegice in kolegi! Obravnavamo novelo Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Zelo tehnični zakon, ki se pa tudi navezuje na naslednjo točko, ko bomo govorili o noveli Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, oba namreč implementirata isti direktivi in isti uredbi. Nikakor tukaj ne moremo iti mimo pomembnega poročila Banke Slovenije o finančni stabilnosti april 2025, ki pravi, da kibernetsko tveganje v bančnem sistemu ohranjamo na povišani ravni s stabilno tendenco. Poročanje slovenskih bank o kibernetskih incidentih kaže, da se je število kritičnih incidentov v zadnjem četrtletju leta dva 2024 glede na leto 2023 zmanjšalo. Slovenske banke v zadnjem četrtletju leta 2024 niso poročale o kibernetskem incidentu, ki bi povzročil finančno škodo ter vplival na poslovanje s komitenti, kibernetske grožnje pa zaradi povišanega geopolitičnega tveganja ostajajo na povišani ravni. V Banki Slovenije za spremljanje in identificiranje kibernetskega tveganja na nivoju bančnega sistema uporabljajo orodje za kibernetsko kartiranje. Z njim si pomagajo tudi pri napovedovanju ocene za naslednji kvartal. Rezultati orodja kažejo, da se na nivoju bančnega sistema kibernetsko tveganje znižuje, saj se je število kibernetskih incidentov v zadnjem letu znižalo na rekordno nizko raven. Zanimivo. Z orodjem tudi niso zaznali, da bi se lahko zaradi kibernetskih incidentov pojavila operativna in finančna okužba. Tako med bankami kot tudi okužba s strani tretjih ponudnikov IKT storitev. Tudi napovedi kibernetskega tveganja za prvo polovico letošnjega leta imajo podoben trend v letu 2024. Ker pa kibernetske grožnje zaradi povišanega geopolitičnega tveganja ostajajo, kibernetsko tveganje še naprej ohranjajo na povišani ravni s stabilno tendenco.

Tehnike umetne inteligence se v bančnem sektorju vse pogosteje uporabljajo pri oceni kreditne sposobnosti, odkrivanju goljufij, kibernetskem tveganju in spremljanju sumljivih transakcij. Pričakuje se, da bosta razvoj in uporaba umetne inteligence v bančnem sektorju vse bolj spodbujala konkurenčne prednosti tako bank kot tudi podjetij. Banke pri izvajanju internih poslovnih procesov uporabljajo različne aplikacije umetne inteligence, kot so na primer nevronske mreže odločitvena drevesa in obdelava naravnih jezikov. Po drugi strani pa lahko razvoj umetne inteligence tako v podjetjih kot tudi v bankah poveča določena finančna in nefinančna tveganja. Pomanjkanje razložljivosti modelov umetne inteligence lahko okrepi procikličnost in sistemsko tveganje na finančnih trgih. Uporaba umetne inteligence pri ocenah kreditne sposobnosti je podvržena, podvržena tveganju pristranskosti in diskriminacije. Uporaba umetne inteligence lahko prinese tveganja tudi na področjih, ki se nanašajo na tržne manipulacije in kibernetsko varnost. Sistemi umetne inteligence so namreč izpostavljeni kibernetskim napadom, vključno z napadi, ki so neposredno usmerjeni v procese odločanja. Tudi pri samih kibernetskih napadih si lahko napadalci pomagajo z orodji generativne umetne inteligence, ki omogočajo ustvarjanje sofisticiranih lažnih sporočil, kar lahko privede do povečanega števila primerov kraje identitete ali goljufij. Tveganja za finančno stabilnost lahko izhajajo iz prevelikega zanašanja na sisteme umetne inteligence, ki lahko avtomatizirajo in pospešijo procikličnost finančnih dogodkov. S pomočjo generativne umetne inteligence se lahko namerno ali nenamerno lansirane napačne informacije med tržnimi udeleženci / znak za konec razprave/ širijo hitreje in v skrajnem primeru vplivajo tudi na finančno stabilnost. Trenutno v bančnem sektorju ne zaznavamo, da bi umetna inteligenca povzročala večja tveganja za finančno stabilnost, vendar pa si lahko z razvojem in širšo uporabo umetne inteligence, to tveganje v prihodnosti se lahko poveča.

Oba zakona, ker sta na nek način dvojček, sta tehnična zakona, v Novi Sloveniji podpiramo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE, v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance, magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Najlepša hvala, spoštovana predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Dovolite, da vam na kratko predstavim še predlog sprememb Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki dopolnjuje naše usklajevanje z evropsko direktivo za krepitev digitalne odpornosti finančnega sistema. Predlog uvaja enotne standarde za obvladovanje digitalnih tveganj v družbah za upravljanje investicijskih skladov, in sicer: omrežni informacijski sistemi družb za upravljanje bodo opravljeni po standardih Uredbe o digitalni odpornosti, Agencija za trg vrednostnih papirjev bo dobila jasna pooblastila za opredelitev informacijskih sistemov, omogočeno bo boljše usklajevanje z že obstoječimi evropskimi predpisi.

Ta predlog bo družbam za upravljanje omogočil vzpostavitev sodobnih varnostnih sistemov in prispeval k večji zanesljivosti investicijskih storitev za naše državljane. Tudi ta predlog predstavlja pomemben korak naprej, zato vas naprošam za podporo. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici, poslanki Andreji Živic. Izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni.

Odbor za finance je na 31. seji, 9. 9. 2025, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 133. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

V uvodni dopolnitvi, dopolnilni obrazložitvi je predsednica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za finance Nikolina Prah, na kratko predstavila poglavitne cilje in rešitve predloga zakona. Dejala je, da je glavni cilj predloga zakona uskladitev slovenske zakonodaje z evropskim pravnim redom, in sicer prenos direktive EU 2022/2556, direktive glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor, v slovenski pravni red v delu, ki se nanaša na spremembe direktive 2009/65/S. S predlogom zakona se vzpostavlja enoten pristop k upravljanju tveganj informacijske in komunikacijske tehnologije v družbah za upravljanje investicijskih skladov ter strožje zahteve za upravljanje teh tveganj. Tako se predpisuje zahteva, da morajo biti omrežni in informacijski sistemi družbe za upravljanje vzpostavljeni in upravljani v skladu z uredbo EU 2022/2554, ki celovito ureja področje digitalne operativne odpornosti v finančnem sektorju. S tem se bo zagotovil celovit pristop k obvladovanju tveganj povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v finančnem sektorju. V povezavi s tem se na novo ureja tudi pooblastila Agencije za trg vrednostnih papirjev glede podrobnejše opredelitve informacijskega sistema.

Kot je še dejala, predstavlja predlog zakona nadaljnji korak k celovitemu obvladovanju tveganj informacijsko komunikacijske tehnologije v tem segmentu finančnega sistema.

Predstavnica Zakonodajnopravne službe je dejala, da je Zakonodajno-pravna služba predlog zakona preučila. V okviru svojih poslovniško določenih nalog in nanj ni imela pripomb.

Razprave ni bilo. Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. In glede na to, da je odbor kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, je odbor Državnemu zboru predlagal, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda in za njo ponovno poslanka Andreja Živic. Izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Ponovno hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani.

Predlog zakona, ki je pred nami, se obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe zakona. Z njim se v nacionalno zakonodajo prenaša direktiva Evropske unije glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor, hkrati pa se zagotavlja izvajanje uredbe Evropske unije o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor. Skrajšan postopek je potreben tudi zaradi izteka roka za prenos direktive v nacionalni pravni red, ki je zapadel 17. januarja 2025. S predlogom zakona se prenašajo deli tako imenovane direktive DORA, ki predstavlja evropski okvir za učinkovito in celovito upravljanje digitalnih tveganj na finančnih trgih. Ta posega v več segmentov, od zavarovalniške direktive, bančne direktive, Direktive s področja trga kapitala, alternativnih skladov in družb za upravljanje. Prav zato smo morali v proceduri odpreti več zakonov. V Državnem zboru je tudi Zakon o zavarovalništvu, Zakon o bančništvu je bil že sprejet. Poleg tega so na vrsti sedaj še trije, ki jih obravnavamo, s čimer bomo uredili zakonodajo vezano na digitalno odpornost. Najpomembnejša vsebinska sprememba se nanaša na dopolnitev določb glede zahtev za upravne in računovodske postopke ter informacijske sisteme družb za upravljanje. Po novem bodo morali biti informacijski sistemi družb za upravljanje vzpostavljeni v skladu z omenjeno uredbo. Predlagane pa so tudi minimalne zahteve, ki jih morajo te družbe prav tako zagotavljati za preprečevanje kibernetskih nevarnosti. Novela predstavlja korak k večji varnosti zaradi uvedbe digitalizacije, zato jo bomo v Poslanski skupini Svoboda soglasno podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča. Spoštovane, spoštovani.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov predlog zakona ocenjujemo kot korak v smeri bolj preglednega, odpornega in sodobnega okvira, ki sledi evropskim usmeritvam ter hkrati upošteva posebnosti našega trga. Ključni cilj je večja zaščita vlagateljev in uporabnikov storitev, jasnejša pravila za subjekte na trgu ter bolj učinkovito nadzorno okolje. To je skladno s predhodnimi stališči našega programa in koalicijske pogodbe. Podpiramo modernizacijo pravil, ki krepi zaupanje, zmanjšuje administrativna tveganja in izboljšuje kakovost storitev, pri čemer vztrajamo pri načelu sorazmernosti za manjše subjekte ter pri vključujočem socialnem dialogu. Pozdravljamo rešitve, ki nadgrajujejo transparentnost, digitalizacijo in operativno odpornost ter tiste, ki omogočajo lažje čezmejno delovanje ob hkratni zaščiti potrošnikov. Poudarjamo pomen realnih prehodnih obdobij, da se subjekti na trgu lahko pravočasno prilagodijo ter jasnih in predvidljivih podzakonskih aktov, ki ne bodo ustvarjali dodatnih nejasnosti. Zakonodajno-pravna služba upravičeno opozarja na potrebe po terminološki doslednosti, po natančnejšem opredeljevanju pooblastil in po skrbnem urejanju prehodnih določb. Menimo, da so ta opozorila izvedljiva in da jih je mogoče ustrezno nasloviti z dopolnitvami v nadaljnjem zakonodajnem postopku brez poseganja v temeljne cilje predloga. Ob tem pričakujemo, da bo Vlada skupaj z deležniki pripravila jasne smernice za izvajanje in spremljanje učinkov na terenu zlasti za mala in srednja podjetja ter na uporabnike storitev. Veliko pozornost bomo posvetili na izvajanje prakse nadzora in na stroškovne učinke, pri čemer bomo zagovarjali rešitve, ki krepijo stabilnost sistema in dostopnost storitev. V zaključku naj poudarim, predlog prepoznava evropski kontekst in domače potrebe. Ob sprejetju razumnih dopolnitev lahko ta zakon prispeva k bolj varnemu, preglednemu in konkurenčnemu okolju, čemur v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne moremo odtegniti podpore. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Spoštovani.

Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o trgu finančnih inštrumentov je potreben za uskladitev slovenske zakonodaje s tremi evropskimi direktivami in z njimi povezanimi uredbami. Obenem pa odpravlja neskladje v obstoječem zakonu in uvaja potrebne prilagoditve z EU uredbo 575/2013/EU. S predlogom zakona se prenaša EU direktiva 2022/2556/EU o krepitvi digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja. Z njo se uvajajo strožje zahteve za upravljanje tveganj informacijsko komunikacijske tehnologije pri investicijskih podjetjih in borzi. Podjetja bodo morala vzpostaviti robustne sisteme informacijsko komunikacijske tehnologije, ki zagotavljajo varnost pred nepooblaščenim dostopom, izgubo podatkov in kibernetskimi grožnjami. Spremembe uvajajo obveznosti za redno testiranje sistemov, pripravo načrtov okrevanja po incidentih in vzpostavitev notranjih kontrol za pravočasno odkrivanje nepravilnosti. Poseben poudarek je na algoritemskem trgovanju, kjer dopolnitev zahteva strožji nadzor borznoposredniške družbe in borze nad algoritmi, da se preprečijo neurejene tržne razmere. Borza bo morala zagotoviti zadostne zmogljivosti za obdelavo naročil in uvesti omejitve za preprečevanje preobremenitev sistema.

Nadalje se s predlogom zakona v Zakon o trgu finančnih inštrumentov prenaša tudi EU direktiva 2024/790/EU, ki spreminja EU direktivo o trgu finančnih instrumentov z namenom izboljšati preglednost ter učinkovitost finančnih trgov. Tako se predlaga črtanje določbe o večstranskih sistemih trgovanja in navedba sklica na EU Uredbo o trgu finančnih instrumentov, kjer je ta vsebina urejena ter dopolnitev Zakona o trgu finančnih instrumentov v delu, ki razširja zahtevo po aktivnih članih na borzo. Ukinja se neučinkovite zahteva za poročanje o najboljšem izvrševanju naročil in krepi preglednost z novimi pravili o omejevanju nestanovitnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov.

Predlog zakona prinaša tudi EU direktivo 2023/2864/EU, ki vzpostavlja evropsko 1. točko dostopa ESAP. Ta bo vlagateljem omogočila enostaven dostop do finančnih in nefinančnih podatkov podjetij v strojno berljivem formatu. Predlog zakona dopolnjuje obstoječo ureditev tudi v smeri, da določa obvezno zbiranje in poročanja podatkov. Prav tako opredeljuje Agencijo za trg vrednostnih papirjev, kot organ pristojen za zbiranje navedenih podatkov.

S predlogom zakona se odpravljajo še nekatere neskladnosti, ki so bile ugotovljene ob uporabi zakona in opredeljuje kreditne družbe v skladu z uredbo 575/2013/EU. Predstavljene spremembe povečujejo odpornost finančnih trgov, saj krepijo varnosti sistemov, informacijsko komunikacijske tehnologije in zagotavljajo regulatorno skladnost. Posledično se veča zaupanje vlagateljev, izboljšuje konkurenčnost slovenskega finančnega sektorja ter prispeva k stabilnosti evropskih trgov. Predlagam, da predlog zakona podprete. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Andreji Kert, izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa. Odbor za finance je na 31. seji, 9. 9. 2025, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 133. seji, 30. 6. 2025, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predstavnica predlagatelja je v uvodni obrazložitvi pojasnila, da so spremembe v predlogu zakona potrebne zaradi prenosa treh direktiv Evropske unije in z njimi povezanih uredb v nacionalni pravni red. Prav tako predlagani zakon odpravlja neskladje v obstoječem zakonu in uvaja prilagoditve z evropsko uredbo o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

V nadaljevanju je na kratko predstavila ključne rešitve zakon z vidika prenosa posameznih direktiv. Kot prvo je navedla direktivo, ki ureja področje krepitve digitalne operativne odpornosti za finančni sektor z vzpostavitvijo strožjih pravil upravljanja informacijsko komunikacijskih tveganj. Druga direktiva ureja področje trga finančnih instrumentov, saj vsebuje pravila za izboljšanje preglednosti in učinkovitosti trgov. Tretja direktiva vzpostavlja evropsko enotno točko dostopa, ki bo vlagateljem omogočila enostaven dostop do finančnih in nefinančnih podatkov podjetij v strojno berljivem formatu. Predlog zakona določa obveznost zbiranja in poročanja podatkov podjetja, uvrščena na organiziran trg, bodo morala določene podatke posredovati agenciji. Za trg vrednostnih papirjev. Ob zaključku je povzela, da predlog zakona povečuje odpornost in varnost finančnega sistema, izboljšala je preglednost informacij, odpravljajo se določene administrativne ovire. Vse to veča zaupanje vlagateljev ter izboljšuje konkurenčnost in stabilnost slovenskega finančnega sektorja. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da vloženi amandmaji sledijo pripombam iz njihovega pisnega mnenja. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica in v skladu s 28. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani, Socialni demokrati si predlog ZTFI1D razlagamo kot nujen korak naprej pri krepitvi zaupanja, preglednosti in odpornosti našega kapitalskega trga. Slovenija mora na področju finančnih storitev slediti evropskim standardom. In to ne le zaradi formalnosti, temveč zaradi varstva vlagateljev, poštenih pogojev za podjetja in stabilnosti trga, kar v Poslanski skupini Socialnih demokratov dosledno zagovarjamo že dlje časa. Predlog prinaša tri vsebinske vsi, ki so skladni z našimi preteklimi stališči. Prvič, okvir digitalne operativne odpornosti Dora utrjuje upravljanje IKT tveganj, krizne načrte in odgovorno uporabo algoritemskega trgovanja.

Drugič, ESAP kot evropska enotna točka dostopno poenostavlja razkritja, standardizira formate / nerazumljivo/ podatke ter krepi sledljivost informacij.

Tretjič, spremembe MIFIT so usmerjene v preglednost, kakovost podatkov in jasnejša pravila pri začasnih ustavitvah trgovanja. Za nas je pomembno še dvoje: da bo implementacija sorazmerna posebej do manjših izdajateljev in posrednikov ter da bo varstvo osebnih podatkov v okoljih ESAB in MAR nedvoumno zagotovljeno. S takšnim pristopom ukrep krepimo kot razvojno priložnost naše države. V tem duhu v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo nadaljevanje zakonodajnega postopka s ciljem, bolj varnega, preglednega in konkurenčnega slovenskega kapitalskega trga. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Andreja Živic, izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovani vsi. Novela zakona je povezana s prenosom evropskega pravnega reda in gre za prenos treh direktiv:

Prva direktiva govori o digitalni odpornosti za finančni sektor, s to direktivo se vzpostavljajo strožja pravila za upravljanje informacijsko komunikacijskih tveganj, dodelani bodo varnostni mehanizmi, notranje kontrole, načrti okrevanja po incidentih in nadzor nad algoritemskim trgovanjem.

Druga direktiva je vezana na evropske enotne točke dostopa, na podlagi te direktive se vzpostavlja točka dostopa za centraliziran dostop do javnih informacij o finančnih storitvah in trajnosti. Na podlagi te direktive bodo morala podjetja, ki so uvrščena na organiziran trg, podatke kot so na primer: finančni izkazi posredovati Agenciji za trg vrednostnih papirjev, kar bo olajšalo iskanje in primerjavo podatkov ter povečalo preglednost in skladnost finančnih subjektov.

Tretja direktiva na področju finančnih instrumentov vsebuje pravila za izboljšanje preglednosti in učinkovitosti trgov. V skladu s to direktivo bo zakon dopolnjen na način, da bo izboljšala preglednost in učinkovitost finančnih trgov. Prav tako se uvaja pravila, ki bodo preprečevala preobremenitve sistemov in povečevala preglednost pri morebitnih ustavitvah trgovanja. Vse tri direktive so povezane s pravnim redom Evropske unije, s temi direktivami se povečuje varnost v finančnem sistemu, preglednost informacij, odpravljajo se določene administrativne ovire. Vsled vsega naštetega bomo v Poslanski skupini Svoboda predlog zakona podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance, magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Najlepša hvala.

Poglavitni namen Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu je uskladitev s pravnim redom Evropske unije. Tako novela v nacionalni pravni red prenaša določbe Direktive glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor in Direktive o vzpostavitvi in delovanju evropske enotne točke dostopa ESAB v delih, ki spreminjajo osnovni zavarovalniški direktivi, to je Direktiva insolventnost 2 in direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov. Gre za delni prenos omenjenih direktiv, ki sicer urejata širok krog finančnih institucij, vključno z bankami, zavarovalnicami, investicijskimi podjetji in plačilnimi institucijami. Direktiva, ki se nanaša na digitalno odpornost, cilja na sposobnost finančnih institucij, v primeru predloga Zakona o zavarovalništvu na zavarovalnice, da se učinkovito odzovejo na digitalna tveganja, kot so kibernetski napadi in izpadi sistemov. Zavarovalnica bo tako morala vzpostaviti trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki med drugim obsega tudi ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja in v ta namen izdelati tudi krizni načrt. Direktiva, ki ureja delovanje enotne točke dostopa, pa cilja na oblikovanje enotnega digitalnega trga v Evropski uniji. Njen primarni namen je poenostavitev in izboljšanje dostopa do informacij o podjetjih in drugih subjektih, ki poslujejo v Evropski uniji. Torej, v primeru predloga Zakona o zavarovalništvu do informacij o poslovanju zavarovalnic. Tako bo Agencija za zavarovalni nadzor opravljala naloge in pristojnosti organa za zbiranje podatkov z evropsko enotno točko dostopa na področju zavarovalništva. Poleg prenosa evropskih direktiv Predlog Zakona o zavarovalništvu tudi natančneje ureja prenos nekaterih drugih členov Direktive solventnost 2 in direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov, kjer se je v praksi izkazalo, da prenos ni bil najboljši. Odpravlja nedoslednosti in izboljšuje določbe v zakonu, ki so se v praksi izkazale za težko izvedljive. Usklajuje zakon z Zakonom o gospodarskih družbah, predvsem na področju notranje revizije. Uvaja inštituta prisilne prodaje delnic in periodičnega plačila denarnega zneska, ki sta že veljavna v bančništvu in prispevata k večji usklajenosti finančnega sektorja. Določa, da pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor v zvezi z denarnimi obveznostmi izvršuje organ, pristojen za davčno izvršbo, kar zagotavlja učinkovite izterjave. In nenazadnje poudarja pomen stalnega poklicnega usposabljanja zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, kar zagotavlja visoko raven storitev in strokovnosti.

Spoštovane poslanke in poslanci, zaradi uskladitve s pravom Evropske unije ter odpravljanja pomanjkljivosti, ki bosta prispevala k stabilnemu in inovativnemu zavarovalniškemu trgu v Sloveniji predlagam, da predlog novele zakona podprete. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Andreji Živic, izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala za besedo. Spoštovani.

Odbor za finance je na 31. redni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za finance Nikolina Prah je pojasnila, da je poglaviten namen predloga zakona uskladitev s pravnim redom Evropske unije. V nacionalni pravni red se prenašajo določbe direktive 2022/2556/EU glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor. Ter direktive 2023/2864/EU o vzpostavitvi in delovanju evropske enotne točke dostopa na področju zavarovalništva. S prvo se naslavlja digitalna tveganja, kot so kibernetski napadi in izpadi sistemov. Namen druge pa je poenostavitev in izboljšanje dostopa do informacij o podjetjih in drugih subjektih, ki poslujejo v Evropski uniji. Poleg navedenega prenosa določb se natančneje ureja tudi prenos Direktive solventnost 2 in direktive 2016/97/EU o distribuciji zavarovalnih produktov, kjer se je v praksi izkazalo, da prenosi, prenos ni bil najustreznejši. Odpravlja se nedoslednost in izboljšuje določbe zakona, ki se, ki so se v praksi izkazale za težko izvedljive. Hkrati se zakon usklajuje tudi z Zakonom o gospodarskih družbah. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je služba v svojem pisnem mnenju opozorila na nekatere premalo jasne rešitve. Na podlagi mnenja so bili pripravljeni tudi amandmaji, ki v določenem delu sledijo mnenju. O predlogu zakona ni bilo razprave. Odbor je sprejel vse amandmaje Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica in je nato glasoval o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani!

Predlagane spremembe Zakona o zavarovalništvu 1D pomenijo premišljen korak k večji preglednosti, stabilnosti in zaupanju na zavarovalniškem trgu. Jedro predloga je uskladitev z evropskim pravnim redom, zlasti glede digitalne operativne odpornosti Dora in evropske enotne točke dostopa ESAP. Poleg tega zakon vključuje razne izboljšave na področju upravljanja, distribucije in nadzora, ki so se v praksi izkazale kot potrebne. S tem ohranjamo našo dosedanjo ureditev; močan, pravičen in potrošniku prijazen finančni sistem, ki podpira razvoj, a ne na račun varnosti in poštenosti.

Pri obravnavi je Zakonodajno-pravna služba opozorila na več nomotehničnih in vsebinskih vprašanj. Med drugim glede na natančnejše ureditve prisilne prodaje delnic in periodičnih plačil, njihovega razmerja do odredb o odsvojitvi, terminološke uskladitve pri sistemu upravljanja ter doslednosti določb, ki se nanašajo na ESAP in obveščanje EIOPA. Ta opozorila jemljemo resno, ker prispevajo k večji pravni varnosti. Pozdravljamo pojasnila Ministrstva za finance, s katerim je bilo razčiščeno, da je namen sprememb predvsem skladen prenos Dora(?) in ESAP, jasnejše obveznosti glede poročanja ter razmejitve vlog AZN kot organa za zbiranje podatkov, ob hkratni racionalizaciji postopkov, kot je na primer izvršljivost denarnih obveznosti ter davčne izvršbe. Ta pojasnila so skupaj z amandmaji sprejetimi na seji Odbora za finance pripomogla k odpravi nejasnosti, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba.

V skladu z našim dosedanjim stališčem podpiramo ureditev, ki krepi varstvo potrošnikov, odgovorno upravljanje in učinkovite nadzorne mehanizme ob hkratni predvidljivosti za gospodarske subjekte. Menimo, da dopolnjeno besedilo uravnoteženo zasleduje te cilje in smo ga zato pripravljeni podpreti. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Andreja Kert, izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa.

Spoštovani!

Živimo v času izjemnih tehnoloških inovacij, ki posledično preoblikujejo tudi finančni in zavarovalniški sektor. Pomembno je najti pravo ravnovesje med varnostjo in omogočanjem razvoja. Evropska unija je v zadnjih desetletjih sprejela številne direktive in uredbe, ki spreminjajo in dopolnjujejo obstoječe. Obstoječi Zakon o zavarovalništvu se mora za to prilagoditi spremembam, da bi ostal relevanten in učinkovit in prav to je namen predloga zakona. Z njim v naš pravni red prenašamo določbe direktive o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in direktive, ki se nanaša na vzpostavitev enotne evropske točke dostopa. Ti direktivi sta ključni za zagotovitev varnosti in preglednosti v digitalnem okolju.

Poleg, predlog novele zakona predstavlja temeljni pravni okvir za vse vidike zavarovalništva v Sloveniji, od poslovanja zavarovalnic do zaščite zavarovancev. Sprejem zakona prinaša večjo digitalno varnost. Boljši dostop do informacij ter posodobljena pravila za distribucijo zavarovalnih produktov. S spremembami bo Slovenija še naprej zagotavljala, da so zavarovanci na območju Slovenije dobro zaščiteni in da slovensko zavarovalništvo sledi najsodobnejšim trendom.

Zavarovalnice bi morale tako skladno s predlogom zakona vzpostaviti in uresničevati robusten, zanesljiv in digitalno odporen sistem upravljanja. Kot organ za zbiranje podatkov in njihovo posredovanje evropskemu organu za zavarovanje in poklicne pokojnine je določena Agencija za zavarovalni nadzor, predlog pa na novo ureja tudi zunanje izvajanje oziroma kakršen koli dogovor med zavarovalnico in zunanjim izvajalcem, ki za zavarovalnico opravlja proces storitev ali dejavnosti. V predlogu zakona so tudi določbe, ki določajo, da obveznosti, ki jih imajo stranke do Agencije za zavarovalni nadzor, izvršuje organ, pristojen za davčno izvršbo. Predlog zakona poudarja pomen stalnega poklicnega usposabljanja zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, kar je namenjeno visoki strokovni in visoki ravni samih storitev.

V Poslanski skupini Svoboda razumemo, da predlagana novela ne pomeni zgolj prenos evropskih direktiv, temveč gre tudi za korak k modernemu, stabilnemu in inovativnemu zavarovalniškemu trgu v Sloveniji, zato bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanka Suzana Lep Šimenko, izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za dano besedo.

Zakon, ki je pred nami, ne prinaša bistvenih sprememb na področju zavarovalništva, prinaša pa nekaj novosti, ki so zlasti posledica prenosa dveh direktiv Evropske unije. Direktiva o digitalni operativni odpornosti v finančnem sektorju zavarovalnicam nalaga obveznost postavitve kriznih načrtov in vzdrževanje informacijske varnosti preko ustreznih omrežnih in informacijskih sistemov. Novela prinaša tudi prenos direktive o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki omogoča centralizirano poročanje Agencije za zavarovalni nadzor o solventnosti, dovoljenjih, nadzornih ukrepih in stečajnih postopkih. Druge pomembnejše spremembe znotraj zakona so še, da Agencija za zavarovalni nadzor postaja pristojni organ za zbiranje podatkov po novi evropski ureditvi, vključno s poročili zavarovalnic in nadzornih ukrepih. Zakon se tudi usklajuje z ZGD-1 glede notranje revizije. Določa namreč se, da mora nosilec funkcije notranje revizije imeti ustrezen strokovni naziv, ter se natančneje določa vloga uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije. Uvaja se institut prisilne prodaje delnic in periodičnega plačila denarne kazni za neupravičene imetnike kvalificiranega deleža v zavarovalnici, če ne izvršijo odločbe Agencije za zavarovalni nadzor. Natančneje se definira zunanje izvajanje poslov zavarovalnice. Uvajajo se pogoji, pod katerimi lahko agencija zahteva spremembo ali odpoved pogodb, če izločeni posli ogrožajo interese zavarovancev ali otežujejo nadzor. Zakon zahteva stalno poklicno usposabljanje zavarovalnih zastopnikov in posrednikov ter uvedbo notranjih kontrol v zavarovalnicah za spremljanje in zagotavljanje tega usposabljanja. Zakon zahteva tudi poenotenje in odpravo nejasnosti pri obveščanju strank o pogojih zavarovanja, zagotavljanje preglednosti pogojev in povečuje zaščito zavarovancev.

V Slovenski demokratski stranki bomo predlog spremembe zakona podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DOHODNINI.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, Jerneju Vrtovcu, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Lep dober dan, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci in tudi predstavniki Ministrstva za finance.

Torej v Novi Sloveniji že drugič vlagamo to novelo zakona, in sicer da se povrne star sistem normirancev, kot smo ga poznali pred to Vlado. Ampak dovolite uvodoma, da rečem takole. Ni dobro in ni dobra popotnica, da imamo in gospodarstvo in malo podjetništvo, obrtnike, tiste, ki zaslužijo do 500 tisoč evrov na leto, se pravi, teh je pa več kot 70 odstotkov, da jih imamo za razredne sovražnike, da bijemo z njimi nekakšen razredni boj, da jih privijamo, da govorimo, da so to grdi kapitalisti, grdi lastniki teh podjetij, direktorji. Lepo vas prosim! To so ljudje, ki so hrbtenica našega gospodarstva, ki plačujejo davke, ki plačujejo prispevke, ki plačujejo tudi naše plače. Gre za obrtnike. Gre za tiste res, ki se vsak dan trudijo in vsak dan delajo. In kot glas vpijočega smo celotni mandat te vlade opozarjali na to, da nikar s tako močnim davčnim primežem, s takšnimi davki, prispevki, nenazadnje z udarci kot je bil davek za dolgotrajno oskrbo, ki je ni in je tudi, kot kaže, decembra ne bo, zaradi tega, ker to obrtništvo in to podjetništvo tega ne zmore. Ne zmore več, ne zmore več vaših ukrepov. In danes prihajamo spet s tem zakonom nazaj, se pravi za normirance, da se povrne te ljudi nazaj v star sistem, v sistem, ki je bil učinkovit, v sistem, ki je deloval. Torej, običajni podjetniki, še enkrat navajam podatke, imajo 3,2-krat več prihodkov kot normiranci, a so plačali polovico toliko davka kot normiranci. In še ena primerjava, delež davka od dohodkov iz dejavnosti v prihodkih normirancev pomeni 6,8 odstotka, pri navadnih espejih pa je le 1,15 odstotka. Zakaj ste vi šli uničiti ta sistem? Zakaj ste tem ljudem tako tri leta nagajali? In jaz tukaj dejansko prosim za podporo eno poslansko skupino, katere predsednik stranke je minister za gospodarstvo, ki je javno dejal, da ta sistem je treba povrniti nazaj, kot smo ga poznali. Mi nazaj predlagamo torej, da se pri polnih normirancih poviša 60000 evrov nazaj na 100000 evrov, pri tako imenovanih popoldanskih normirancih pa s 30000 evrov nazaj na 50000 evrov. In ponovno se določi tudi enoten odstotek upoštevanja normiranih odhodkov v višini 80 odstotkov.

Zdaj, vlada seveda v času predvolilne kampanje vidi svoje zmote. Zanimivo bo danes poslušati stališče vlade do normirancev, glede na to, da se je v dveh mesecih vse spremenilo in so rekli ups, tukaj pa gre za zmoto, ampak jaz si res to prav želim danes poslušati, zaradi tega, ker ne gre za zmoto. Pri vas, to ne gre za zmoto. Pri vas gre za to, da v bistvu imate te normirance, ki jih je 88000, ste jih stiskali, uničili, sedaj pa jim dajete predvolilne bombončke z neko obljubo, ki je nekako je "upgrade" naše zakonodaje.

Glejte, ta zakon je sedaj v prvem branju, verjamem, da lahko dobi podporo in se ga potem z amandmaji uresniči. Kajti, jaz Vladi ne verjamem, da bo kar naenkrat velikodušna do normirancev in bo rekla, ja, še več vam bomo dali v nadaljevanju z našo zakonodajo, ki jo pripravljamo. Zakaj ne verjamem? Glejte, veljavni sistem je nepravičen in nekonkurenčen v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve, je dejal minister za finance 16. 11. 2022. Še več, normirani espe mislim, da je ena od anomalij, v kaj so se danes izrodili. Je dejal ta isti minister za finance 2022 leta. Še več, tega leta 10. 7. je bilo rečeno: Eno takih področij za katerega se je v letih spremljanja sistema izkazalo, da se je sistem prevalil v anomalijo, ki bistveno posega v davčna načela je tudi sistem normiranih odhodkov. In glej ga, glej, čez dva meseca ta ista vlada reče, ne, to je pa dobro, zmotili smo se, državna sekretarka, pa vam bom potem bral magnetogram iz vaših stališč, ki ste jih imeli pred dvema mesecema.

Torej, Nova Slovenija prihaja drugič z zakonodajo, da povrne star sistem normirancev zaradi tega, ker verjamemo v te ljudi, v njihovo delo, v njihove sposobnosti in da plačujejo zaradi tega več davkov, kot pa po novi obliki, zaradi tega bomo ta zakon podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance, magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Najlepša hvala. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci. Vlada je pripravila mnenje na Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini. Gre za predlog sprememb sistema normiranih odhodkov s povsem enako vsebino, kot je bil vložen v obravnavo Državnemu zboru junija 2025, na katerega je Vlada že podala mnenje in glede katerega je Državni zbor v prvi obravnavi sprejel odločitev, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Posledično mnenje Vlade na aktualni predlog sprememb glede sistema normiranih odhodkov s povsem enako vsebino ostaja vsebinsko nespremenjeno. Na tem mestu želim ponovno izpostaviti, da je bil razlog s strani Vlade pripravljene spremembe sistema tako imenovanih normirancev v zadnjih letih ocena, da sistem ni več v skladu z načeli pravične davčne obremenitve in da predstavlja preveliko davčno ugodnost. Prav tako je sistem postal sredstvo za nepoštene razmere na trgu dela, s tem pa je rušil tudi temelje sistema socialne varnosti in spodbujal lažno samozaposlovanje. Sistem, ki naj bi bil orodje administrativne poenostavitve za začetnike in osebe z majhnim obsegom poslovanja, je z leti izvajanja prerastel sredstva zniževanja davčnih obremenitev. Vlada poudarja, da načeloma podpira vse spremembe elementov sistema normiranih odhodkov, ki zasledujejo cilj administrativne poenostavitve za zavezance, ki jim je bil sistem v izhodišču namenjen, torej za zavezance za četnike in zavezance z manjšimi obsegi poslovanja, ne podpira pa sprememb v smeri povečevanja davčnih ugodnosti, s katerimi se povečuje nesorazmerno neenako obravnavo zavezancev v podobnih položajih ter negativne učinke oziroma spodbude za anomalije v drugih družbenih sistemih, to je na trgu dela, v sistemih socialne varnosti in socialnih zavarovanj. Vlada se zaveda preostalih tveganj obstoječega sistema normirancev, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov na motivacijo podjetnikov za širitev podjetniške aktivnosti ter na sivo ekonomijo, ki jih aktualni predlog zakona naslavlja zgolj delno, zato je že pripravila izhodišča za razpravo o spremembah sistema normirancev v okviru socialnega dialoga in jih posredovala v obravnavo na Ekonomsko socialni svet. Na podlagi vsega povedanega Vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvoli.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani! V Poslanski skupini Socialnih demokratov cenimo prispevek malih podjetnikov k razvoju in razumemo namen predlagateljev, torej poenostaviti poslovanje in zmanjšati negotovost v času umirjene rasti. Predlog zakona vrača ureditev normiranih odhodkov na prejšnje meje, natančneje 100 tisoč evrov za polne in 50 tisoč evrov za tako imenovane popoldanske zavezance, hkrati pa znova uvaja enoten 80 odstotni delež priznanih odhodkov ter enotno izstopno mejo 150 tisoč evrov dvoletnega povprečja prihodkov. Uporaba je predvidena od leta 2026. Po oceni predlagateljev bi to znižalo prihodke iz dohodnine približno za 20 milijonov evrov letno. Ta prizadevanja so legitimna in skladno s stališči, ki jih Socialni demokrati zagovarjamo, podjetniško okolje mora biti stabilno, pravila jasna, bremena razumna, vendar se nam zdi vračanje celotnega režima na staro stanje preširok in premalo ciljan ukrep, ne odgovarja na temeljno vprašanje pravičnosti med različnimi oblikami dela ne rešuje produktivnosti in konkurenčnosti ter odpira proračunsko vrzel ter spremljajočih kompenzacij ali varovalk proti zlorabam. Pri podobnih pobudah Nove Slovenije v preteklosti smo bili spoštljivi, a zadržani iz istih razlogov. Parcialne in hitre spremembe dohodninske zakonodaje tik pred novim davčnim letom povečujejo nihanje pravil in otežujejo načrtovanje vsem, tako podjetnikom, zaposlenim kot občinam. Tudi tokrat je predlog predvsem vrnitev nazaj, ne pa reforma, ki bi uravnotežila razbremenitev zavezancev z vzdržnostjo javnih financ ter enakimi pravili igre za primerljive dohodke. Socialni demokrati ostajamo odprti za dialog, podprli bi ciljno dokazljivo in fiskalno nevtralno razbremenitev, na primer za nižje in srednje dohodke ter začetnike, dopolnjeno z jasnimi pravili proti zlorabam. S spodbujanjem investicij, raziskav in razvoja ter večjo predvidljivost postopkov. Ob upoštevanju dosedanjih izkušenj in strokovnih mnenj. Menimo, da tak predlog potrebuje temeljito dopolnitev, v tej fazi ga zato ne moremo podpreti. Smo pa pripravljeni sodelovati pri preoblikovanju v uravnotežen, pravičen in razvojno naravnan paket. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo doktor Matej Tašner Vatovec, izvoli.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala podpredsednica. Lep pozdrav vsem.

Sistem normirancev pomeni sistem ugotavljanja davčne osnove samostojnih podjetnikov z uporabo normiranih odhodkov kot odstotek prihodkov namesto z uporabo dejanskih odhodkov in prihodkov ter obdavčitev z enotno davčno stopnjo namesto obdavčitve po dohodninski lestvici. Ta sistem je prvotno bil zasnovan in nastal z namenom razbremenitve tistih redkih obrtnikov in ostalih mikro samostojnih podjetnikov, katerih narava poslovanja je taka, da imajo zelo malo stroškov z opravljanjem dejavnosti ter nižje in ne nujno redne prihodke. S časoma, z leti so se meje za vstop v sistem normirancev dvigovale, dvigovali so se prav tako upoštevani normirani odhodki, kar je povzročilo, da se je v sistem vključevalo vedno več samostojnih podjetnikov z večjim obsegom poslovanja, ki so z veseljem koristili davčne in administrativne razbremenitve, ki sprva niso bile namenjene njim. Lanskoletna reforma, ki smo jo v Levici vestno podprli, je znižala prihodkovne meje za vstop in izstop v sistem normirancev, prav tako je znižala mejo do katere se upoštevajo normirani odhodki. To je bil majhen, a pomemben korak v smeri prvotne logike sistema normirancev k temu, zakaj so bili sploh uvedeni. Tisti samostojni podjetniki, ki so po reformi izpadli iz sistema normirancev pa niso kar propadli in zaprli svojih vrat, kot želijo javnosti predstaviti v opoziciji, temveč preprosto davčno osnovo sedaj računajo z uporabo dejanskih odhodkov in dejanskih prihodkov ter so obdavčeni po dohodninski lestvici. Ali nismo neštetokrat slišali, da naj bi bilo ravno stremeti k čim večji razliki med prihodki in odhodki eno glavnih vodil podjetništva? Da konkurenca na prostem trgu poskrbi, da se manj učinkoviti gospodarski subjekti umaknejo in naredijo prostor bolj učinkovitim, če hočete, močnejšim? Predlagatelj prikazuje lanskoletno reformo na področju normirancev kot apokalipso, ki je zadela celotno gospodarstvo, ki se sedaj utaplja v administrativnih bremenih in davkih ter s Predlogom zakona o spremembah Zakona o dohodnini sedaj predlaga povrnitev vseh pogojev sistema normirancev na stanje pred tako imenovano reformo. Na tej točki se moramo seveda vprašati, ali je ugotavljanje davčne osnove z uporabo dejanskih prihodkov in odhodkov, kot to velja za veliko večino vseh gospodarskih subjektov po celem svetu. Res nehumano administrativno breme, ki duši gospodarstvo? Ali je obdavčitev samostojnih podjetnikov, ki so fizične osebe po dohodninski lestvici, kot so obdavčene ostale fizične osebe, ki so zaposlene, res nenormalno dušenje z davki? V Levici ne nasprotujemo samostojnim podjetnikom, kot radi trdijo v opoziciji, predvsem v Novi Sloveniji. Nasprotno, podpiramo vsako pošteno delo. Nasprotujemo pa sistemu, ki omogoča netransparentno poslovanje in izigravanje sistema z namenom uveljavljanja izredno ugodne davčne obravnave, ki ni poštena do vseh ostalih, ki pošteno delajo in pošteno tudi plačujejo davke. Močan znak, da sistem normirancev ne dela, kot bi moral, predstavlja dejstvo, da je lani rekorder med normiranci imel pet milijonov evrov prihodkov. Normirancev z milijonskimi prihodki je bilo lani kar nekaj, veliko pa je bilo tudi takih s prihodki v višini več 100000 evrov. Vsi našteti so bili kot normiranci deležni seveda izjemno ugodne davčne obravnave. Nič ni narobe z milijonskimi prihodki samostojnih podjetnikov, če seveda poslujejo transparentno, ne izigravajo sistema, pošteno služijo in potem tudi seveda pošteno progresivno plačajo davke, kar pa ni mogoče, dokler se bo tudi takim dopustilo, da izkoriščajo sistem normirancev. Seveda pa je daleč od tega, da bi bili vsi normirani samostojni podjetniki premožni izkoriščevalci sistema. Velika večina je poštenih ljudi, ki si s trdim delom služi kruh. Veliko je tudi prekarnih delavcev, ki so outsourcani in poleg mizernih prihodkov celo nimajo plačanega ne dopusta ne bolniškega staleža. V Levici si prizadevamo za spremembe na področju delovnih razmerij na tak način, da bi bilo takih ljudi, ki so prisiljeni v prekarne espeje, namesto pogodbe o za stalne pogodbe o zaposlitvi, seveda čim manj. Ko je govora o davčnem bremenu fizičnih oseb, tudi samostojnih podjetniko bi se morali pogovarjati o razbremenitvi tistih, ki se nahajajo na spodnjem delu dohodninske lestvice in ne o ustvarjanju davčnih ugodnosti za tiste, ki jih znajo izkoristiti in jih zares, prav zares ne potrebujejo. V Levici bomo predlogu, Predlogu zakona o spremembah Zakona o dohodnini seveda nasprotovali.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Andreja Kert, izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa.

Spoštovani!

Poslanska skupina NSi je po tem, ko smo poleti zavrnili njihov predlog dohodninske novele, zelo hitro vložila nov predlog novele. Ta se od prejšnje sicer razlikuje, v tem, da ne vsebuje znižanja stopnje davka na oddajanje nepremičnin, ampak se osredotoča le na normirance. Hkrati je vlada v vmesnem času pripravila svoj predlog sprememb obstoječega sistema, ki jih bo začela usklajevati v dialogu s socialnimi partnerji. Poglejmo poglavitne razlike med predlogom NSi in vladnimi izhodišči za spremembe. Z obema predlogoma se predlaga sprememba oziroma povišanje prihodkov pragov za vstop, prihodkovnih pragov za vstop v sistem, pri čemer se z vladnim predlogom predlaga višje zvišanje za tako imenovane polne normirance. Vlada ne predlaga spremembe višine normiranih odhodkov, medtem, ko se po NSi-jevem predlogu predlaga znatno zvišanje normiranih odhodkov za zavezance z višjimi prihodki, in sicer pri tako imenovanih polnih normirancih s prihodki nad 60 tisoč evrov in tako imenovanih popoldanskih s prihodki nad 15 tisoč evrov.

Glede obveznega izstopa iz sistema se po obeh predlogih predlaga zvišanje prihodkovnih izstopnih pragov, pri čemer se z NSi predlogom predlaga bistveno večje povečanje teh pragov. Vlada predlaga tudi uvedbo diferenciranih davčnih stopenj glede na prihodke ter uvedbo časovnega obdobja za ponovni vstop v sistem, po izstopu iz sistema ali prenehanju opravljanja dejavnosti. To predlaga zaradi preprečevanja zlorab sistema, večji prihodki, tudi več milijonski zneski, v letu pred izstopom iz sistema ter ponavljajoče zapiranje in odpiranje opravljanja dejavnosti v krajših obdobjih, tudi večkrat v davčnem letu, samo z namenom izpolnitve pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter drugo, spodbude zavezancev z večjim obsegom poslovanja k izkazovanju dejanskih odhodkov, dohodkov.

V Svobodi bomo predlog NSi tudi tokrat zavrnili, saj je Vlada pripravila svoja izhodišča sprememb ureditve normirancev, ki jih bo usklajevala v dialogu, z dialogom s socialnimi partnerji. Tudi zato, ker vseh naštetih sprememb, ki jih pripravlja koalicija, ni mogoče realizirati z amandmiranjem današnjega predloga. Zato bomo v Poslanski skupini Svoboda glasovali, da predlog novele zakona, ki je pred nami ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo Franc Breznik, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani zbrani!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini je eden izmed nujnih odzivov na škodljive in nepremišljene spremembe davčne politike v vladi doktor Roberta Goloba. Vlada je v zadnjih letih večkrat posegla v sistem normiranih odhodkov in ga znižala do te mere, da je resno v bistvu ogrozila enostaven vstop v podjetništvo, ki ga je Slovenija pred nepremišljenimi spremembami omogočala. Namesto, da bi vlada doktor Roberta Goloba olajšala pogoje poslovanja in spodbujala ustvarjanje novih delovnih mest, je dodatno obremenila male podjetnike, hrbtenico slovenskega gospodarstva. Pri tem je sprejemala zakonske spremembe brez jasnih analiz in ob številnih opozorilih stroke in gospodarstva. Ni naključje, da se je v javnosti že večkrat prijelo ime vlada novih davkov. Slovenija se danes sooča z gospodarsko stagnacijo, BDP pada, gospodarske napovedi so bile že večkrat znižane, konkurenčnost se slabša, primanjkljaj proračuna se nam povečuje. O tem vlada doktor Roberta Goloba ni ponudila nobene, res nobene razvojne vizije, temveč je vladna koalicija še naprej obremenjevala podjetnike, najprej s spremembo normirancev, nato z dodatnimi prispevki in drugimi davki.

Davčna politika vlada, vlade Roberta Goloba je postala sinonim za nepremišljenost in nepredvidljivost. Predlog zakona torej vrača ureditev normiranih odhodkov na stanje pred nepremišljenimi spremembami. Ponovno se uvaja enotna 80 odstotna višina priznanih normiranih odhodkov, prag prihodkov se zviša ponovno na 100 tisoč evrov, 50 tisoč evrov za tako zvane popoldanske podjetnike, izstopna meja pa pa se določi pri 150 tisoč evrov prihodkov. Gre za logično in razumno rešitev, ki bi podjetnikom vrnila predvidljivost, poenostavila poslovanje in omogočila, da se ukvarjajo s poslom namesto z birokracijo. Da je Vlada doktor Roberta Goloba storila napako, priznava celo sama, kot v večih ostalih primerih. Še pred meseci je trdila, da so normiranci preveč privilegirani, danes pa pod težo kritik in ob dejstvu, da je prizadelo na tisoče malih podjetnikov, poskuša popravljati lastne poteze. Nedavni predlog oziroma napoved Vlade doktor Roberta Goloba o zvišanju praga za normirance na 50 tisoč evrov za popoldanske in 120 tisoč evrov za polne podjetnike je jasen dokaz, da je bila njihova davčna politika popolnoma napačna smer. Toda takšna ad hoc rešitev ne odpravi celotne škode in negotovosti, ki jo je Vlada v kompletnem tem mandatu tudi storila. Hkrati, spoštovani, je potrebno opozoriti, da se podjetniki v Sloveniji že tako soočajo z visokimi stroški dela, pretirano birokracijo in nestabilnim poslovnim okoljem. Vsaka nova davčna obremenitev pomeni dodaten razlog, da mladi inovativni posamezniki iščejo priložnosti v tujini. Slovenija si ne more privoščiti izgubljanja človeškega kapitala, še posebej ne v času, ko so znanje, inovacija in podjetnost ključni dejavniki razvoja. Ne smemo pozabiti, da je mala podjetniška pobuda eden ključnih motorjev gospodarske rasti. Tu se vse začne in od tu vse v bistvu lahko tudi raste. Statistika kaže, da prav mikro in mala podjetja ustvarjajo velik delež novih delovnih mest in pomembno prispevajo predvsem v inovacije. Vsaka nepotrebna obremenitev normirance pomeni manj novih podjetij, manj novih delovnih mest in slabšo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki je pod Vlado doktor Roberta Goloba izgubila več kot 5 tisoč delovnih mest v gospodarstvu. V statistiki o tako imenovanih brezposelnih pa seveda tega ne opazimo, ker je pa Vlada doktor Roberta Goloba na novo, lahko bi rekel, izumila 5 tisoč novih delovnih mest v javnem sektorju. Torej z znižanjem pragov za normirance je neposredno tudi škodovala tudi kmetom, tega ne smemo pozabiti, večkrat jih izpuščamo, in tudi nosilcem dopolnilnih dejavnosti, ki so se znašli v težkem položaju. Obveznost vodenja poslovnih knjig in izguba enostavnega sistema obdavčitve pomenita za številne v bistvu konec dejavnosti. Tudi struktura slovenskih kmetij, ki so večinoma manjše, s površino manj kot 7 hektarjev, temu tudi nakazuje. S tem Vlada doktor Roberta Goloba ne ruši le podjetništva, ampak tudi tradicionalne panoge, ki imajo v Sloveniji dolgo zgodovino, predvsem pa velik družbeni pomen.

Če Vlada doktor Roberta Goloba želi resno izboljšati davčno politiko, mora prenehati z nekaterim socialističnim eksperimentiranjem na račun malega gospodarstva in vzpostaviti stabilen, predvidljiv in podjetniku prijazen okvir. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini prinaša prav to - stabilno in pravično rešitev, ki bo vrnila zaupanje podjetnikov v davčni sistem in ustvarila pogoje za bolj konkurenčno gospodarstvo. Zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog zakona podprli kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo poslanec Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa. Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani predstavnici Ministrstva za finance, drage kolegice in kolegi.

Po naši oceni je to ključna tema, ključna vsebina te seje Državnega zbora, te 34. redne seje Državnega zbora v tem mandatu. Sam osebno sem pričakoval, da bomo gledali predlog, ne predlagatelja. In ker sem dobil nalogo, da povem, kakšno je stališče Nove Slovenije do predloga zakona o noveli zakona, torej o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki smo ga vložili mi v Novi Sloveniji, je povsem normalno in jasno, da bomo mi ta zakon podprli.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han, član SD, torej član Vlade, ki je lani močno omejila normirance, je za revijo Podjetna Slovenija dejal, 4. 8. letos je dejal, citiram: "Treba je vrniti staro ureditev za normirane samostojne podjetnike. To absolutno podpiram". 4. 8. Aktivna opozicijska stranka, budna opozicijska stranka Nova Slovenija je dan po tem, 5. 8., vložila zakon, ki ga imate na mizi. Glede na prazno dvorano s strani koalicije, pohvala kar šestim poslankam in poslancem Svobode, čestitam, pa še eden poslanec nepovezanih, čestitam, kaže na to, da SDS je dal dobro stališče, da ne pozabim, po defoltu, to kaže dejansko na to, da v koaliciji, brez zamere, kolegice in kolegi, nihče, nihče ni naredil izračuna s svinčnikom in kalkulatorjem, samo osnovne aritmetične operacije so potrebne. Nihče ni naredil izračuna in primerjal rešitev Nove Slovenije, ki je na mizi, v primerjavi z izhodišči, ki ga je Vlada sprejela prejšnji četrtek na 169. redni seji. Nihče tega ni naredil. Če pa je, se opravičujem in plačam večerjo, plačam večerjo. Ker tisti, ki je naredil, da bo danes podprl sklep, pri zdravi pameti seveda, da bo danes podprl sklep, da je ta zakon Nove Slovenije primeren za nadaljnjo obravnavo.

Ampak zdaj k stvari. Pred nami je, drage kolegice in kolegi, spoštovana podjetna slovenska javnost, pred nami je torej predlog zakona, s katerim v Novi Sloveniji popravljamo krivice in nesmisle, ki ste jih prinesli zadnji noveli Zakona o dohodnini. Ta je znižala prag za vstop v sistem normirancev s 100000 na 60000 evrov ter prag za izstop iz sistema s 150000 na 60000. Mimogrede, eden od članov vlade, ki ga na človeški ravni cenim, ljudje se moramo med seboj ceniti, ga spoštujem, mi je povedal na štiri oči, ne bom ga izdal, ne bom ga zasramoval, mi je, povedal, da ta zadnja novela Zakona o dohodnini, ki je prišla v Državni zbor, da je narejena, je rekel, veš, nekaj smo morali narediti zaradi zdravnikov, zaradi zdravnikov. Pošteno, ga cenim, morda še bolj kot pred tem najinim pogovorom. Posledica je te vladne novele sprejete z dvigom rok brez izračunov, posledica je, da se je številnim mladim, malim, številnim malim podjetnikom, obrtnikom in samostojnim podjetnikom, ki predstavljajo hrbtenico našega gospodarstva, čez noč in silovito povečala davčna obremenitev. Toliko o predvidljivem poslovnem okolju, čez noč in silovito se je povečala davčna obremenitev. Nam v Novi Sloveniji očitate, sploh s strani Levice, da podpiramo kapitaliste in tako dalje in tako dalje. Ko govorimo o gospodarstvu, govorimo vedno o delodajalcih in o delojemalcih, o delavcih, o zaposlenih. In še stotič, v Novi Sloveniji podpiramo model socialno tržnega gospodarstva, socialno je na prvem mestu, socialno tržnega gospodarstva. Nekdo je rekel, ja, da pač ne podpiramo goljufov. Ja, kdo pa jih podpira? Naprej. Veseli me, da je vlada končno spoznala svojo zmotljivost, sama je to izjavila. Veseli me, da je vlada končno spoznala, da sta bila oba njena posega v sistem normirancev izrazito napačna. Tudi Matjaž Han, še enkrat, mislim, da je nekje izjavil tudi, da je bil to strel v koleno. Upam, da ne njegovo. A vendar so izhodišča, ki jih je pripravila vlada, še vedno daleč od tistega, kar je veljalo pred nastopom te vlade in kar bi bilo pravično. O tem govorimo in to želimo popraviti. Ne glejte, prosim, ne glejte predlagatelja, glejte predlog, glejte v papirje, ne glejte nas.

Gremo računati, še enkrat, samo osnovne računske operacije, samo osnovne. Primerjajmo razlike v dajatvah, ki bi jih podjetnik normiranec plačal po vladnem in po našem, NSi-jevem predlogu. Prvič normiranec s prometom v višini 80 tisoč evrov bi po vladnem predlogu plačal 3 tisoč 200 evrov več davka, hkrati pa bi zaradi višje davčne osnove plačal tudi dobrih 4 tisoč 800 evrov dodatnih prispevkov za socialno varnost. Skupaj bi bil torej obremenjen, seštevajmo, z dodatnimi 8 tisoč evri. Dodatnimi 8 tisoč evri. Drugi primer, normiranec s 100 tisoč evri prometa bi po vladnem predlogu plačal 6 tisoč 400 evrov več davka, več davka, prispevki za socialno varnost pa bi se mu povečali za 9 tisoč 648 evrov, skupaj bi bil torej obremenjen z dodatnimi približno 16 tisoč evri, 16 tisoč evri, dodatno 16 tisoč. Poudarjam, da 16 tisoč evrov ni vsota vseh davkov in prispevkov, ki jih mora podjetnik s 100 tisoč evri prihodkov plačati, ampak je to zgolj dodatna obremenitev v primerjavi s stanjem pred nastopom te Vlade. O tem govorimo. In najbrž smo toliko že tudi ekonomsko in računsko zreli in logično zreli, da razumemo, da višji davki ne pomenijo torej višje stopnje davkov, ne pomenijo tudi višjih davčnih prihodkov v proračun. Ja, jih krvavo potrebujemo glede na neracionalno trošenje, na včerajšnji dan poroča Apra, super, čestitam Ministrstvu za finance, dobra aplikacija, 1,5 milijarde minusa v proračunu, 1,5 na včerajšnji dan, ampak okej.

V dveh desetletjih, kolegice in kolegi, odkar sem v poslanskih klopeh, ne pomnim, res ne pomnim, da bi država kadarkoli tako močno povečala davčno obremenitev katerekoli družbene skupine. Ali gre zdaj tudi za sveto vojno proti podjetnikom in njihovim zaposlenim, predvsem te imamo v očeh zaposlene in vsak podjetnik, ki ga na terenu obiščemo, pravi, moj največji kapital so ljudje, je moj tim. V Novi Sloveniji verjamemo, da moramo podjetništvu zaupati in mu omogočiti stabilno ter predvidljivo poslovno okolje. Normiranci so pomemben del našega gospodarstva, ustvarijo več kot 2,3 milijarde evrov prihodkov in plačujejo davke ter prispevke. Ne zaslužijo si, da so vsakih nekaj mesecev, vsakih nekaj mesecev tarča novih poskusov krpanja proračuna na njihov račun. In kot že rečeno, višji davki, večje obremenitve, večja dušitev, zadušitev gospodarstva ne pomeni višji davčni priliv v proračun, nasprotno, to smo videli, ko smo v začetku leta 2022 sprejeli kar korenito spremembo Zakona o dohodnini, Zakon o dohodnini, in smo videli, da so se prihodki proračunski iz naslova dohodnine pri nižjih obremenitvah povečali oziroma so bili bistveno višji, kot smo v proračunu načrtovali, tako.

Drage kolegice in kolegi, to ni zakon za privilegirane, temveč zakon za male podjetnike, ki so pogosto sami svoj mojster, ustvarjajo v lokalnem okolju, v vaškem okolju, v mestnem okolju in s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju naše slovenske skupnosti. Če jim ne bomo omogočili normalnih pogojev za delo, bodo njihovi prispevki k družbi manjši, manjši bodo, ne večji, manjši bodo. Ali je to cilj politike? Neverjetno, mi enostavno tega ne razumemo, da imate nekateri takšen cilj. Zato vas vabim, da podprete naš predlog zakona, ki je na mizi, za bolj pošten davčni sistem, za stabilnejšo podjetništvo, za stabilnejše podjetniško okolje in za močnejše slovensko gospodarstvo. Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona.

Najprej pa ima besedo predlagatelj, kolega Jernej Vrtovec. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Ja, najlepša hvala.

Zakaj je Nova Slovenija ponovno vložila ta zakon? Zaradi tega, ker nikoli ne bomo obupali pri prizadevanjih za več podjetnosti v državi, za nižje davke oziroma davke, ki bodo v razumnem okviru za te ljudi, ki vsak dan delajo in se vsak dan trudijo. In še enkrat, ne gre za tiste menedžerje, kot je bil nekoč vaš predsednik vlade z milijon evri plače in nagrad, ampak gre za preproste delovne ljudi, od mizarjev, kovinarjev, strugarjev do frizerk in kozmetičark in še bi lahko našteval. Koliko je obrtnikov v državi, ki predstavljajo nekako ponos, ponos za delavnost, tudi zaposlovanje? In se res trudijo. In trudijo se kljub temu, da jih vi iz meseca v mesec stiskate z davčnimi bremeni in tudi ljudi na drugi strani. A poglejmo najprej samo eno stvar. Medtem ko velikodušno obljubljate bombonček, tudi normirancem, tudi ljudem z božičnico, glejte, te iste ljudi, ste jih tri leta tepli s palico, dobesedno. Danes božičnica. Veste, vi ste jo štirikrat vzeli v tem mandatu samo z novelo Zakona o dohodnini na povprečno plačo 3600 evrov v treh letih, samo zaradi tega, ker ste razveljavili naš Zakon o dohodnini. In zdaj prihajate ven z nekim bombončkom. Ampak glejte, to je populizem kar se greste, to je izključno populizem. Ker ne vem zakaj, potem pa pač smo prišli s predlogom, da božičnico zaslužijo, ne vsi, kot ste dejali, tudi študentje, dijaki? Ampak jaz se sprašujem, eno stvar, kdo temu espeju, normirancu zagotavlja božičnico? Vi ste mu jo vzeli. Jemljete jim. Ampak on za to božičnico veste kaj mora vse delati s svojimi lastnimi rokami izdeluje okna, je mizar, kovinar, striže. On, ne more si privoščiti sam sebi izplačati božičnice. Verjemite, da ne, ker dela sam. Iz meseca v mesec, se v bistvu preživlja in vi kljub temu rečete, ne. Še huje, še 2 odstotka za dolgotrajno oskrbo, čeprav je ni. Še 2 odstotka ste mu nabili in to zdaj, ne meseca julija. Torej, ta mačehovski odnos, ki ga imate do obrtnikov, me izredno moti, kajti to ni mačehovski odnos do nekih tajkunov, kapitalistov, ki jih je pač tudi v vrstah te koalicije veliko, ampak bogatih direktorje. Ne, to gre za tiste preproste ljudi, ki iz dneva v dan trdo garajo zase, za svoje zaposlene, za svoje družine. A veste, do 500000 evrov prometa imamo mi skoraj 70 odstotkov podjetij v tej državi. To je naša hrbtenica, to je zdravo jedro, ki bi potrebovalo več posluha, ne pa davčnega primeža. Pobudo, da smo ponovno vložili zakon pa je dal zagotovo gospodarski minister / nerazumljivo/, ki je 4. 8. za revijo Podjetna Slovenija dejal: Moramo nazaj spremeniti sistem normirancev in ga vrniti na raven, kot smo ga poznali prej." In potem je rekel: "To absolutno podpiram." Mi smo rekli, ker bo težko to šlo skozi koalicijo, da bo to predlog SD bil na poslanskih klopeh in bo Gibanje Svoboda gladko rekla, ja, kar imejte to zmago v SD. Smo vam dali tukaj, dragi SD-ci, priložnost, ki jo je potem, ko je bil enkrat z mano na televiziji, podprl tudi vaš vodja poslanske skupine in je rekel, da bo tokrat pa glasoval drugače. Jaz verjamem v pač načelnost, da nekaj govorimo, drugo lahko pač drugo naredimo. To je nenačelnost. Torej, verjamem, da bo ta zakon ne glede na današnja stališča poslanskih skupin imel podporo. Normiranci so drugače, veste kaj je pod to vlado? Nek simptom tega sovražnega odnosa do obrtnikov in podjetnikov. In, ko je bilo prej rečeno, da zdaj sredi leta oziroma da že proti koncu leta gremo in spreminjamo ta sistem, da to ni predvidljivo, je bilo eno izmed stališč. Ali, pa je predvidljivo to, da predsednik Vlade pride s to isto pobudo, spodobno. Še huje, ali je predvidljivo za vso slovensko gospodarstvo, da reče populistično glede božičnice? Pa še več, ali je bilo predvidljivo, državna sekretarka, v preteklosti to, da smo vedno davčne, davke in davčno zakonodajo spreminjali tik pred koncem leta? Ali je ta podjetnik imel kakšno predvidljivo okolje?

Zdaj pa preberem, gospa državna sekretarka, jaz ne vem, če vi sedite na istem ministrstvu kot vaš minister. Ampak vaš minister je pred kratkim takole dejal: "Naredili smo zmoto. Zaradi tega gremo mi ta sistem spreminjati." Po mojem, da imate to v klipingu, ki vam ga zjutraj pošiljajo, v to verjamem, ampak vaše stališče sploh ne odraža tistega, kar so vaša izhodišča, čeprav so naš predlog zakona boljši kot so vaša izhodišča, ampak vaše stališče, gospa Božič, ne izraža tega, kar ste pripravili v izhodiščih. Ali se vi zavedate kaj ste prebrali ali pa kaj so vam pripravili? Jaz tega res ne razumem. Zakaj pred javnostjo greste in rečete, ja, naredili smo napako glede normirancev in se zelo opravičujemo. Danes pa vi preberete popolnoma nekaj drugega, vi preberete vse proti temu zakonu, ponovite celo stališča iz preteklosti, ki ste jih imeli, da, čestitam za konsistentnost drugače, ampak to je v nasprotju z izhodišči, ki ste jih sprejeli in če preberem še naprej, kar je minister Boštjančič dejal, ne, "da bi se podjetniki lahko posvetili svojemu delu", je bil eden izmed citatov.

Potem podprite ta zakon, ki ga imamo danes na mizi, kajti če je ta zakon glede normirancev anomalija, potem je tudi vaš, ki je samo na videz boljši, ker dvigujete na 120 tisoč evrov. Zadaj pa je, zadaj pa je večja obremenitev. Torej, dajte se malo uskladiti kaj govorite, pač pa v preteklosti so bila vaša stališča jasna, vedno proti normirancem. Sem vesel, da mogoče, sem bil vesel, da je prišlo neko spoznanje s strani Ministrstva za finance. Ja, res potrebujemo spremembo, da ste res uvideli zmoto, ampak po današnji diskusiji sodišč te zmote niste videli, niti je ni videl gospodarski minister, kajti stališča njegove stranke potem odražajo v vse nasprotno temu.

Glejte, kaj je bistveno pri normirancih? Pri normirancih je bistveno to, da so te oblike, tako rekoč espejev, z manj birokracije in manj administrativnih ovir. Mi bi morali tukaj narediti nadgradnjo sistema. V pavšale, v pavšaliste, za tiste, ki, kot so gostinski lokali, kozmetični saloni, če želite, druge storitvene dejavnosti, turistične kmetije, da jih bi dali na pavšal, zaslužek do 300 tisoč evrov in pavšalna obdavčitev, kot je to v Avstriji, s tem, da v Avstriji imajo, imajo pač tudi kvadraturo in kje določen lokal je in kje ni. Ampak s tem bi mi razbremenili te ljudi, s tem bi gostinski lokal, ki lahko doma dvostavno knjigovodstvo, ne, bi zaradi tega ta gostinski lokal, ki zasluži do 300 tisoč evrov že na knjigovodstvu, pri računovodkinji, veliko privarčeval, da ne govorimo o frizerkah, ki potem davčno, se opravičujem, ampak ja, oni davčno optimizirajo s štempljanjem pač nekih računov, s prikrivanjem zaradi tega, da niso tako davčno obremenjeni, kam je pripeljala politika te vlade v odnosu, zaradi takšnega odnosa, kot ga imate do podjetnikov in obrtnikov? Do tega, da je naša povprečna neto plača samo še 100 evrov ima razlike s povprečno plačo na Hrvaškem, državna sekretarka. 100 evrov je razlike. Včeraj smo dobili podatek, da zaradi dolgotrajne oskrbe, ki je ni, da zaradi tega ukrepa je naša povprečna neto plača spet padla. Vi nas peljete zelo nazaj s to politiko, ki jo imate, s tem razrednim bojem proti obrtnikom in podjetnikom. Če smo, deset let nazaj so nas Češka, Slovaška, Poljska gledali v hrbet, so danes tam, kjer smo mi, prav tam. Mislimo pa mnogo pred tem, kar predstavlja ta Vlada in nas bodo vsak čas ali pa še en mandat te Vlade te države prehitele. Hrvaška je imela seveda štiri leta domovinske vojne, mi smo imeli mnogo boljše izhodišče kot oni, ampak glej ga, glej, mi imamo enako povprečno plačo zaradi tega, ker se ukvarjamo s stvarmi, ki niso bistvene v tej državi, ki vodite takšno politiko, ki v bistvu pelje tudi del v dekadenco, če želite. In ta simptom bremenitve gospodarstva je pa dosegel vrh v tem letu, vrh zlasti z dolgotrajno oskrbo.

Torej še glede pobranih davkov, ker to smo že parkrat govorili, ne. Ne razumem, zakaj je ta predlog zakonodaje normirancev po vašem anomalija, ne razumem, kajti normiranci glede na odstotek, kolikor jih je, dajo več davka v državno blagajno kot pa navadni s. p.-ji. Dajte mi to obrazložiti, kje je tukaj potem problem, kje je problem, zakaj je to anomalija. Na odstotek normirancev dajo normiranci več davka kot pa navadni s. p.-ji. Torej pavšalne tovrstne obdavčitve absolutno delujejo. Ta zakon potrebuje podporo zagotovo in v drugem branju tudi amandmaje. Tudi to verjamem v Novi Sloveniji, da bi se lahko skozi drugo branje odvila temeljita razprava, kaj lahko pričakujemo in kaj ne in kako pravilno razdeliti stopnje olajšav. Lahko se dvigne tudi na 150 tisoč evrov, normiranca seveda med 110 recimo in 150 tisoč evrov je lahko, so lahko normirani odhodki v višini 60 odstotkov, med 70 in 110 je lahko 80, je lahko 70, nadalje 80. Se pravi, lahko se tukaj tudi politika poenoti in da reče, tem ljudem bomo pustili dihati. Torej še enkrat, ta predlog zakonodaje vam jaz obljubljam, da če ga tokrat ne boste podprli, ga bomo še enkrat vložili. Še enkrat. Zaradi tega, ker ne moremo prenesti samo na eni strani govorjenja s strani nekaterih koalicijskih strank in ministra, kako je potrebno ta del spremeniti, na koncu se pa nič ne zgodi, ti ljudje pa v bistvu zapirajo svoje dejavnosti zaradi davčnih bremen te Vlade. Torej v Novi Sloveniji verjamemo sicer v pogum poslank in poslancev na tej seji v četrtek, če pa tega ne bo, pa obljubljamo ponovno vložitev zakonodaje, mogoče spremenjene, ki bo za normirance še bolj ugodna. Za vse ostalo pa so tu naslednje državnozborske volitve in naslednja koalicija., ki bo ta Zakon o dohodnini spremenila, normirancem pustila dihati, uredila tudi pavšale za druge dejavnosti in omogočila gospodarski, podjetniški preboj te države.

PODPREDSEDNICA MAG. MIERA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Janez Cigler Kralj, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednica. Gospe iz Ministrstva za finance, kolegice in kolegi in vsi, ki nas spremljate.

Najprej ena definicija iz Frana, to je na spletu dostopno, amnezija. Amnezija je po Franu, citiram: trajna ali začasna izguba spomina: Zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo; delna, popolna starostna amnezija. Wikipedija piše v amneziji, da je to stanje, ko je spomin moten. Vzroki za amnezijo so lahko organski (poškodba možganov ali uporaba zdravil, običajno pomirjeval) ali funkcionalni. Zakaj to citiram? Zato ker tole jaz nisem mogel verjeti zdajle, ko sem poslušal stališča pa mnenje Vlade. Mislim, zdaj ne vem koga imate za norca, spoštovani predstavnici Ministrstva za finance pa koalicija, predvsem pa moram reči, da tu gledam eno stranko koalicije, bomo rekli, ki je pravzaprav zaslužna, da smo mi s tem zakonom ponovno šli, zato ker je njen predsednik javno rekel, javno rekel, da je bila velika napaka in citiram, Han za podjetno Slovenijo: Treba je vrniti star sistem normirancev. Zdaj pa predstavnik tam te stranke govori, da to ni v redu sistem, da to ni sistemsko, da prejšnjič, ko smo to vložili, je bil problem to, da so bile tudi noter, bomo rekli, zelo dobro razdelane olajšave za spodbudo mladim, ko začenjajo svojo življenjsko pot, mladim parom, ko začenjajo graditi svojo pot skozi življenje in potem mladim družinam in tako naprej so bile davčne olajšave za najem nepremičnin, torej stanovanj po domače. In prejšnjič je bil to problem. In je gospod Han, ki ga jaz zelo cenim, in ki ga mnogi mnogi gledajo, zdaj so reflektorji v njega uprti, saj smo bili skupaj na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, in on je, on je rekel, treba je vrniti star sistem normirancev. In smo mi rekli, evo, bomo pomagali, je predlagatelj prej dobro rekel, pomagamo, je to Hanov zakon pravzaprav. No, zdaj posluša, zdaj pa res ne vem, ali se je zgodila vmes amnezija in kakšni so vzroki, ker zdaj kar naenkrat pa to ni v redu in ni sistemsko in ni in ni ne vem kaj. Da ne govorim tudi o tem, da gotovo največja vladna stranka Svoboda, Gibanje Svoboda, politična stranka, ki nas vodi, ima tudi izgleda ali delno ali popolno amnezijo, ne vem. Najprej enkrat so vam gospodarstveniki pa tisti, ki ustvarjajo, sovražniki, kapitalisti, govori tu vaš predsednik, predsednik Vlade, moram reči, nedostojno, kako so to bogataši z bajnimi dobički in tako naprej in jih je treba tlačiti. Zdaj, on ima tudi amnezijo, ker, po mojem ima več pod palcem, kot mi vsi skupaj tu, da ne rečem bivši direktor zelo uspešne firme in tako naprej, ki je govoril, kaj bi on z dodatnimi dobički, ker ne rabi, mislim z dodatnim denarjem, če bi dali razumne davke, ker bi to on zaflečkal za neumnosti. Mislim, poglejte no. To je vse skupaj prav smešno. Ali mislite, da to mislim, da tega ljudje ne opazijo ali mislite, da tega ne opazijo? In naprej, citiram istega gospoda: "Treba je vrniti staro ureditev za normiranje samostojne podjetnike, to absolutno podpiram." Konec citata. In mi smo dali noter ta zakon. In kaj naj rečem? Verjetno ni idealen, vrača pa nazaj sistem, ki deluje, ki je preverjen, s katerim je bila velika večina uporabnikov zelo zadovoljna, s katerim je bila lahko tudi vlada zadovoljna, ker je imela predvidljiv sistem za načrtovanje proračuna, koliko bo prihodkov in tako naprej. In prej je bilo že zelo dobro, kolega Horvat in predlagatelj, kolega Vrtovec, sta zelo dobro razložila koliko je država pobrala od normirancev po starem sistemu in koliko od ostalih, ki delajo pač po obračunih. Jaz ne vem, in tu se kar naenkrat, slon je tu v sobi, slon je v naši razpravni dvorani in vsi se delajo, da ga ni. Hkrati pa predsednik Vlade reče, ja, to je bila napaka, bomo zdaj dali nazaj star sistem in smo že na tem, da to sprejema. Zdaj pa poslušajte, tule sem jaz dobro poslušal predstavnico ministrstva, saj mi je težko, ker vam je težko, po moje ste v zadregi, ne? Vlada je že potrdila izhodišča, ki jih je poslala na Ekonomsko-socialni svet. Ja, poslušajte, izhodišča niso nič. Kot dolgotrajna oskrba je to, pa še pri dolgotrajni oskrbi je zakon napisan, samo je slab, neizvedljiv in tudi pač ga ne znajo na MSP izvajati. Tule ni pa nič. Izhodišča niso nič. Kaj bo? ESS bo rekel, na eni seji bo rekel, izhodišča so v redu, zdaj pa pripravite zakon. Vlada ali imate kakšno časovnico? Kdaj bo zakon? Kaj? Ja, pa je, ni boljše priložnosti, kolegice in kolegi. Resnično vam govorim, da se danes sklep o tem, da je zakon, pa pustite, da je predlagatelj NSi, vzemite predlagateljstvo, zdaj govorim sicer brez posveta s kolegom Vrtovcem, ampak če nam gre za normirance pa za dober sistem, vzemite predlagateljstvo, če moti, da je Cigler Kralj tam gor napisan, prvopodpisan, posvojite nekako zakon. Ne vem, sprejmimo sklep, da gre naprej, vzemite Botrstvo, dajte amandmaje pa gremo hitro nasproti tem normirancem. Še en znak amnezije, da zdaj nam očitate, da je nesistemsko vsakih par mesecev spreminjati poslovno okolje in ureditev za normirance. Pa čakajte malo, kdo je pa začel s tem, kdo je pa začel s tem? 2022 je začela dobra reforma, dohodninska reforma, ki je šla v smer, bomo rekli, da ljudem ostane več in zdaj bi ljudje, če vi ne bi revanšistično prekinili te dohodninske reforme, bi ljudje imeli že štiri božičnice, štiri božičnice brez dodatne obremenitve. Takole bi jih imeli, bi jih že porabili za lepe stvari, za to, kar se božičnica porabi. Ja, jaz ne vidim druge razlage kot amnezija, stanje z motenim spominom.

Zdaj pa smo mi krivi, da hočemo spreminjati. Ja, pa saj ste vi rekli, da ga je treba nazaj spremeniti, da ste spoznali napako. Zdaj jaz tule nečesa pač ne razumem, izgleda dobro, ampak poslušajte, sprejeta izhodišča na Vladi pa izhodišča na ESS, pa pol spet nazaj. Delovna skupina, ki bo začela sestavljati ali pa pogledati ta izhodišča in potem se bo pisal, zakon imate napisano no, zakon imate napisano, dajmo v redu, vam bomo vsi oprostili, seveda bomo še vedno omenili za to, da se ne pozabi, ampak vam bodo oprostili, da ste naredili napako, vznemirjali zadeve ali zaradi doktorjev ali zaradi ne vem česa, ideologije, ideološkega razrednega boja proti tem, ki ustvarjajo, ki so podjetni. Ampak dajte sprejeti ponujeno roko, sprejmimo sklep, da je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa potem amandmiramo, bomo sodelovali, pa bomo videli, če lahko kaj dobrega za ljudi naredimo. Ali gremo samo z, bomo rekli, obljubami nekih bombončkov, ki spravljajo spet na noge spet te iste ljudi, ki ste jih že vznemirili zdajle dve, tri leta. K temu, kar je bilo že povedano o vseh teh podjetnikih, ki se trudijo, ki delajo, ustvarjajo s svojimi rokami zjutraj zgodaj vstanejo, ki jih vidite s kombiji hitijo na delovišča, hitro vzamejo eno kavo za zraven, sendviče, da potem pojedo tam, oni imajo tudi zaposlene ljudi, lahko delajo sami, lahko imajo enega, dva, velikokrat so to družinske firme, lahko imajo osem zaposlenih, dajejo plače. To so ljudje, ki so izjemno odgovorni, gospe in gospodje, to so odgovorni. On se trese, da zagotovi denar, da izplača 12 plač, pa še kako nagrado, a zdaj ste mu pripopali še dodaten stres, ljudje, dodaten stres, če boste šli, če bo rinil Robert Golob s to božičnico, mu je dal dodaten stres. Ni problema, saj kdor ustvari, pa skupaj ustvarijo, pa poslušajte, pol firm daje božičnico, ker jo lahko tam, kjer je, ne morejo, tako ali tako vedo, vsi. Vsi so trpijo to. Niso neki oddaljeni kapitalisti, gospodarstveniki tipa Robert Golob na čelu GEN-I so ljudje, ki se trudijo iz dneva v dan. Pa jaz vem, da vsaj v SD to razumete, ker ste, ker ste tudi, bi rekel, iz tega miljeja. Poleg teh naš zakon tudi gre nasproti kmetom. To je treba poudariti. In tudi tu izgleda, da so kmetje razredni sovražniki trenutno. Dajte v dobro nosilcem kmečkega gospodinjstva glasovati, prosim, danes za ta naš zakon, da se gre s sklepom naprej, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Ker ne samo obrtnike, podjetnike, tudi nosilce kmečkega gospodinjstva vsekakor postavlja v boljši položaj, dajmo to narediti, dajmo to narediti še letos, pa da bodo s 1. 1. nazaj na starem sistemu, pa bomo vsi skupaj pol rekli, okej, bilo je težko in tako naprej, ampak smo pa smo pa vsaj popravili. Tisto, tisto napako, ki je bila narejena. Ni nič narobe, če kdaj spoznaš. Napako, jo priznaš in jo popraviš. Če pa pol naprej greš v prestižni boj, pol pa vidim, da na meni niso, niso iskreni. Glejte, sistem normiranih odhodkov je po vseh podatkih privlačen predvsem za tudi višje kvalificirane male podjetnike. Podatki kažejo, da je največ normirancev v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, informacijskih in komunikacijskih, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih, gostinstvu in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti. Ali si želimo, gospe in gospodje, v teh dejavnostih manj ali več podjetnikov. Retorično vprašanje. Mi v Novi Sloveniji si sigurno prizadevamo za več takih podjetnikov. Mimogrede spet bom mednarodni obrtni sejem omenil, otvoritev je bila zelo povedna, voditelj otvoritvene slovesnosti je rekel, da je normiranec iz te dejavnosti, kulturne, razvedrilne in rekreacijske in je rekel, da že z obrazom, potem je povedal, dajte, pustite nam delati, pustite nas na meri, čim prej popravite to napako, pa gremo naprej. Ja, in tam, kjer so bili vsi zase, smo mu ploskali, pa smo rekli, saj bomo, saj bomo, zdaj pa spet nič. V Novi Sloveniji si želimo čim več podjetnikov in podjetnic na področjih strokovne, znanstvene, tehnične, informacijske in komunikacijske dejavnosti. Želimo si enostaven način poslovanja za manjše podjetnike, želimo si ugodnega poslovnega okolja za te ljudi, ki ustvarjajo in prispevajo, zato predlagamo, da se odpravi okrnitev sistema normiranih podjetnikov, ki jo je uzakonila obstoječa vladna koalicija ter da se povrne ureditev v stanje iz časa naše vlade. Seveda bom glasoval za to, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo in upam, da še tekom dobre razprave pridemo do tega, da vseeno zberemo dovolj glasov, da se to zgodi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Rado Gladek, izvolite.

RADO GLADEK (PS SDS): Podpredsednica, hvala lepa za besedo.

Zdaj, današnji dan je en tak trenutek v tem Državnem zboru, ko se človek vpraša kaj tukaj pravzaprav delamo, ker po eni strani nas Vlada prepričuje, da to, kar je vloženo ni dobro. Po drugi strani hkrati napoveduje svojo rešitev, ki je precej podobna. In zdaj mi naj bi razpravljali oziroma se, bi rekel, opredeljevali do teh stvari, kar je tako, kot je predsednik Gibanja Svoboda na kongresu rekel, to je res en vrtec in očitno vrtec vodi to državo. Pa bom nadaljeval tam, ko je kolega Kralj pa začel s tem medicinskim vidikom, kolega Kralj se je bolj osredotočil na izgubo kratkotrajnega spomina, jaz bom pa par besed rekel tudi o izgubi dolgotrajnega spomina te Vlade. Ker sem se naposlušal kot član Odbora za finance pa kot bivši podjetnik, sem se naposlušal kritik in da ne rečem grdih besed o normirancih, pa vam bom osvežil malo spomin, mogoče se bo kdo še kaj tega spomnil, kakšen stavek, ki ga je izrekel. Pa zdaj se vračam, kot sem rekel, na dolgotrajni spomin na leto 2022. Ko smo takrat prvo spremembo škodljive dohodninske zakonodaje prejšnje Vlade, ki bo uničila javne finance, uničila gospodarstvo in takrat smo poslušali naslednje stavke: "Vlada je pripravila Predlog Novele o dohodnini, ki predstavlja enega od ključnih inštrumentov za zagotavljanje javno finančne vzdržnosti v prihodnjih letih - to je bilo tri leta nazaj - sistem normirancev je nepravičen, zato smo ga naslovili. Normiranci so glede na zaposlene v neenakopravnem položaju in gre za velik razkorak v obdavčitvi in vsi vemo - to so vaše besede oziroma besede poslancev in sekretarjev -, da normiranci plačajo veliko manj dajatev kot zaposleni." Namen teh sprememb: odprava škodljivih posledic, ki jih je vsilila prejšnja koalicija, zaradi uvedenih sprememb so prihodki državnega proračuna bistveno nižji, kot bi lahko bili. S koalicijskim sporazumom, s sporazumom smo se zavezali, da bomo še letos ustavili te škodljive trende in z novim zakonom odpravili povzročeno javno finančno škodo, sedanja opozicija pa se zato v teh okoliščinah poslužuje vseh mogočih manevrov, da bi ohranila veljavnost sedanjega zakona.

V koalicijski pogodbi smo si na davčnem področju postavili ambiciozne in obsežne cilje. Zavezali smo se k stimulativnim in pravičnim davčnim politikam in zagotavljanju dolgoročne finančne vzdržnosti, obljubili smo uvedbo celovitega sistema progresivne obdavčitve premoženja, da bi s tem zagotovili vire za razvojne politike in medgeneracijsko solidarnost. Koalicija ima visoke cilje pri prenovi sistema obdavčevanja pravnih oseb in poslovnih dejavnosti. Anomalije, ki se pojavljajo, ki jih želimo preprečiti, govorimo o normirancih, ki se vozijo po otroke v vrtec v dragih avtomobilih, hkrati pa plačujejo minimalne davke, s tem, da koristijo vse subvencije. Prišel je čas, da temu naredimo konec. To je bilo leta 2022. Pa še pikica na i. Vaš zakon še ni dokončno izvrtal luknje 726 milijonov evrov, temveč bi jo do leta 2025, in veste, kot skrbni načrtovalci moramo to ustaviti. Kje je luknja? Še enkrat več. Skrbni načrtovalci ste ustvarili po zadnjih podatkih luknjo milijardo pa pol.

Do nedavnega so bili normiranci rakova tvorba tega sistema. Pa če smo spet malo na medicini, veliko smo se naposlušali, kako so, kako je med normiranci tudi veliko zdravnikov, kar naenkrat preobrat, minister, normiranci so hrbtenica gospodarstva. Mislim, jaz, ko gledam poročila, mislim, jaz ne morem verjeti. Eno leto nazaj se kregamo, prepričujemo na teh odborih, minister pa državni sekretarji in sekretarke zagovarjate, kako so normiranci rak rana, potem pa čez noč čisto druga zgodba. In kaj je razlog? Volitve bodo. Izračunali ste, da iz gospodarstva ne boste dobili glasov in zdaj ste začeli s takimi, s takimi bombončki, ko se res vprašaš? Ali boste vi to državo, ali jo res želite uničiti? Ali kaj je vaš namen? In potem, predsednik, mislim, kar se tiče razumevanja davčne politike, predsednik včeraj na odgovore na poslanska vprašanja med drugim reče, da so se za to spremembo pri normirancih odločili zato, ker ni bil sprejet nepremičninski davek. Mislim, jaz sem razumel, da bo nepremičninski davek nova dajatev, ki bo omogočala določene razbremenitve. Zdaj bomo pa sprejeli, ker davek, se pravi novih obremenitev iz naslova nepremičninskega davka oziroma prihodkov ne bo, ampak zdaj pa kar naenkrat bomo pa, bomo pa, bomo pa lahko razbremenili normirance. Mislim, tukaj nekaj ne pije vode. In potem še reče, da je božičnica razbremenitev plač. Mislim, jaz se res vprašam kdo vodi to državo, no? Minister za finance, ki mu pa hočeš kdaj kakšno ustno poslansko vprašanje postaviti, ga pa itak ni, ker je skozi na nekih poteh. Nazadnje je bil, kolikor sem slišal, na Hrvaškem. Jaz upam, da se bo kaj, da mu bodo Hrvatje razložili, kako se, kako se vodi finančno politiko države, ker Hrvati nas prehitevajo po levi in po desni.

Tako da, kot je bilo že parkrat rečeno, nastavek oziroma ta predlog Nove Slovenije je sigurno čisto korektna možnost, da to spustimo naprej in potem bo čas, če ste vi dejansko, jaz ne vem, lahko da bo jutri že kaj drugače, mogoče, bom zvečer gledal poročila, mogoče bo pa minister za finance spet kaj drugega ugotovil, no, ampak če recimo, da bo ta, da bo ta pot šla naprej, jaz mislim, da je tekom, tekom razprave možnost, možnost ta predlog Nove Slovenije pač prilagoditi, najti nek konsenz, se pravi, ta polovica dvorane že, bo že četrto leto, ko zagovarjamo ta sistem normirancev. Zdaj ta vrtčevski del je to dojel, del na drugi strani je dojel, pa se ne upa zaradi razmerij v koaliciji, saj pravim, enkrat priznati, da bi morali nekaj narediti, ko je stvar na plani, na planu, se tega ne upa. Ampak mislim, da imamo pa nek konsenz, da to stvar spravimo. Ali bomo jutri, jutri, se pravi, danes boste to zavrnili, jutri prišli z novim predlogom in dvignili roke in gremo naprej. Mislim, glejte, jaz sem, kar se normirancev tiče, že toliko povedal, da me že, se mi že v bistvu zdi neumno vse skupaj, ampak samo en primer, a ne. Ker se normirancev tiče, vemo, da je eden od razlogov ta, da se normiranec ne ukvarja s knjigovodstvom, se pravi, da je razbremenjen tega. S 1. julijem ste uvedli obvezno, obvezno pošiljanje knjige izdanih pa prejetih računov, ne. Takrat je bilo sicer rečeno, da boste, mislim, mi smo brali, da bo, da bo FURS že pripravil, že pripravil maltene obračun za DDV in tako naprej, da bo to vse narejeno. Figo. Veste, kaj se je zgodilo? Računovodski servisi imajo še več dela zaradi tega, ker morajo vsak mesec, bi rekel, to pripravljati. In kaj se je zgodilo? Ja, povišali so se stroški. Ne vseh, ampak nekateri računovodski servisi so, pač to dodatno storitev pač zaračunajo. In tudi tem vašim normirancem, ki ste jih sklestili v teh treh letih, je to še dodaten strošek, čeprav ste vi takrat prodajali, ne, saj to bo v bistvu vse avtomatizirano, saj bodo stvari avtomatsko letele. Realnost je potem čisto drugačna. Tako da jaz bom, jaz seveda bom ta predlog podprl, apeliram tudi ostale koalicijske poslance, da damo predlogu možnost. In kot je prej kolega rekel, dajmo ga čim prej spraviti čez, čez to parlamentarno proceduro. Časa za usklajevanje mislim, da bo dovolj in da dejansko, če smo, če smo vsaj približno enotni, kar so, kar se normirancev tiče, da pa le niso taka rak rana te družbe, da jim damo pač neko spodbudo, pa da lahko normalno začnejo oziroma da vedo, kaj jih čaka v naslednjem poslovnem letu.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Franc Breznik, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala gospa podpredsednica, najlepša hvala.

Kot sem danes povedal v samem stališču Slovenske demokratske stranke tako tudi sam menim, da je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki so ga predlagali v Novi Sloveniji, kjer se ponovno uvaja torej 80 odstotna višina priznanih normiranih odhodkov, kjer se pragi ponovno dvigujejo na 100 tisoč evrov in 50 tisoč evrov za tiste popoldanske s. p.-je, jaz mislim, da nek, lahko bi rekel, blažilni del vseh napak, ki jih je Vlada Roberta Goloba na tej poti naredila. Zdaj, če sem zelo pozorno poslušal kolega iz Nove Slovenije pa tudi zadnjega kolega Gladka iz Slovenske demokratske stranke, so govorili tudi o nekaterih napakah, ker se je Vlada Roberta Goloba dobesedno učila, eksperimentirala je, kot sem danes povedal v našem stališču. Pa ne gre samo za celo vrsto zadev, kar se tiče na področju davkov, ampak gre tudi na ostalih birokratskih ovirah. Spomnimo se tako zvani Mesecev zakon o štempljanju, čez koliko mesecev smo ga popravljali. In pravica do odklopa, in to v državi, ki je polno malih podjetij, ki se morajo prilagajati večjim multinacionalkam, kjer morajo včasih delati opolnoči pa v tretji izmeni pa iskati celo vrsto nekih notranjih rezerv, da lahko nekatera naročila dobijo, ker ravno zaradi tega je Slovenija konkurenčna in lahko in je lahko močno izvozno orientirana. To pomeni, vodijo vlado ljudje, ki nikoli niso počeli. In tudi pri Robertu Golobu, ki so ga nekje imeli za vrhunskega menedžerja, čeprav nikoli ni v bistvu bil kot takšen podjetnik, ampak v paradržavnem energetskem sektorju se je ukvarjal z elektriko, ki smo jo preprodajali. Ko se je prvič zgodil, lahko bi rekel, neka anomalija na trgu električne energije, spomnimo se, je tudi GEN-I prodal v terminskih pogodbah celo vrsto elektrike v tujino, ki je mi nismo niti proizvedli. In ko se je cena sesedla, je država morala dokapitalizirati in posojati dobesedno denar GEN-I in ostalim za to, da so lahko preživeli. Torej ves čas, ko je bil trg stabilen, ko je šlo samo za, lahko bi rekel, letne nianse pri prodaji elektrike ali pa sezonske, če bi se lepše izrazil, potem so kupovali elektriko po 20 evrov, če govorim kar takole izpod palca in prodajali po 50 evrov za megavatno uro in seveda lepo živeli in imeli velike dobičke, plače in so šli v vrhunske menedžerje. Karkoli se je na trgu zgodilo, tega njihova analitična služba ni nikoli prepoznala. Toliko samo o neki, lahko bi rekel, o nekem vrhunskem znanju nekoga, ki je specialist za elektriko.

Zdaj pa gremo nazaj k bistvu vsega. Jaz mislim, da je in tu moram čestitati že na začetku stranki Levica, ker če pogledamo, da se mandat zaključuje, lahko rečemo, iskrene čestitke stranki Levica, ker je svoje ludistične ideje, ki jih je imela v programu, lahko bi rekel popolnoma implementirala v vladne politike te vlade. Jaz mislim, da jim moramo čestitati za genialnost. Ne vem, od kod s tako malo poslanci imeti tako velik pritisk in tako veliko besedo pri predsedniku vlade. Karkoli je proti ekonomiji, vsega, kar sem se učil, tudi s študijem ekonomije, karkoli smo se učili o ciklih, o proticikličnih ali pa procikličnih ukrepih, o mejnih vrednostih pri trošarinah, o Foerjevi analizi in vsega ostalega kar se tiče tudi neko ekonometričnih modelov, popolnoma čisto nasprotje vsega tega v tej Vladi.

Zdaj pa poglejmo situacijo v gospodarstvu in zaradi česa bomo in smo danes tam, kjer smo. To je začetek tako zvanega mandata Golobove vlade. Torej, obremenitev povprečne plače, končanja mini davčne reforme, ki je bila v manjšinski vladi sprejeta. Sprejeta pa zaradi tega, ker smo dajali nujen signal tujim multinacionalnim podjetjem, podjetnikom v Sloveniji in pa tudi tistim podjetjem, ki so se odločala za nove investicije izven klasičnih industrijskih držav, da Slovenija misli resno, da po eni strani izsušujemo tako imenovano birokratsko močvirje, tudi s številnimi tehnološkimi rešitvami, kar se tiče, s tem, da omilimo slovensko birokracijo in seveda, da davčni primež tako na kapitalu, kot na osebnih dohodkih ljudi v podjetjih, dobesedno, da ga zmanjšujemo. To je bil ta signal in tukaj na tej točki je začel svoj mandat tako imenovana Golobova vlada s tako imenovanim resetom zakonodajnih rešitev tretje Janševe vlade in s čiščenjem janšistov. Davki na kapital ponovno na 25 procentov. Pred kratkim tudi na kripto storitve, kripto denar, kjer smo bili, lahko bi rekel, na blockchain tehnologiji v preteklosti pred desetimi leti ena izmed vodilnih malih držav, poleg Estonije. Imeli smo celo vrsto rešitev in celo vrsto, lahko bi rekel, digitalnih nomadov, ki so se med tem časom in se še bodo selili iz Slovenije in iščejo boljše priložnosti v Evropi in tudi v svetu.

Normirance smo danes govorili, to je bil naslednji napad, torej na normirance. Mislim, da ne rabim ponavljati besed kolegov, ki so bile odlične, dobre analize, napad na njih. Pozabljajo, da so med normiranci ogromno tudi kmetijskih, malih gospodarstev, ki se preživljajo, ki neke svoje viške preko normiranih, kot normiranci prodajajo, za to imajo enostavno računovodstvo in tako naprej. Vse to uničuje.

Naslednja faza, ki sem jo jaz prepoznal in kjer so nam vsaj na začetku mandata dejali, da nagajamo, je bila ustanovitev 20 ministrstev. Tako zvani svetovni rekorderji, ne evropski rekorderji, glede na tudi populacijo Slovenije kot dvomilijonske populacije 20 ministrstev. 20 ministrstev. In potem pravijo, da je nekdo nagaja iz opozicije, ker smo jih rotili, naj tega ne delajo, ker bo koordinacija, tudi same pristojnosti, selitve ministrstev in tako naprej, vse to, kar prinese pri vsem tem, da bo vzelo dragocen čas.

Vlada je začela z 10,5 milijardno malho pri, lahko bi rekel, priborjenih evropskih sredstev iz različnih skladov, tako tistih, ki bi lahko pomagali zagnati velik investicijski ciklus in velik prebojni moment Slovenije. Zaradi tega prebojnega momenta Slovenije, optimizma, zaradi velike gospodarske rasti, ki smo jo bili deležni zaradi odličnih ukrepov desetih PKP zakonodajnih ukrepov tretje Janševe vlade, smo se nekako izstrelili v gospodarski rasti in smo poleg Danske bili na drugem mestu po najvišji gospodarski rasti v letu 2021. Spomnim se dela predvolilnih besed gospoda Goloba, kot je dejal, citiram nekako takole: Ja, ti ukrepi niso bili slabi, jaz bi naredil boljše, bili so neselektivni. Neselektivni. Oprostite, v času pandemije, vsi gospodarski ukrepi smo jo morali izvajati dobesedno na uro, ne v letih, ker je grozil kolaps številnih slovenskih podjetij. Na uro smo bili nekako vezani tisti, ki smo bili v parlamentu in ki smo nekako glasovali za te ukrepe, jih prilagajali in iskali tudi svoje napake in jih kasneje z recimo PKP sedem, osem, devet in tako naprej popravljali, da smo te krivice, ki so se morda tudi komu zgodile, nekako popravljali. Na uro smo bili vezani, ne na leto. Tako da, vprašal bi sedaj, kje so ti selektivni ukrepi? Je to mogoče tako zvana reforma plač v javnem sektorju, vsem povprek, večjo si imel plačo, manj si delal, večja bo tvoja plača. Tisti najbolj deficitarni poklici, ki nujno jih rabi javni sektor, so pa dobesedno bili deležni in so deležni še v naslednjih šestinah najmanjših popravkov. Torej, kje je tu selekcija? Kje je tu dejanska reforma in pogled in ali je učinkovitost javnega sektorja z vsemi plačami, ki bodo nastale, več kot milijardo in pol, kje je danes, bomo po vsej verjetnosti brez kakršnihkoli analiz, kasneje je sledilo po vseh teh ukrepih tako zvane začetka Golobove vlade, kot sem včeraj dejal, včeraj pri premierju. Slovenija, tukaj je naslov, je spet padla na lestvici svetovne konkurenčnosti, zato ker je to naslov iz dela iz leta junija 2024 zato, ker se je tudi v prvem letu Vlade, točno v prvem letu Vlade Roberta Goloba zgodil velik padec svetovne konkurenčnosti, ki ga je zaznal švicarski inštitut IMD, že 204 smo ponovno izgubili štiri mesta, tudi 2023, štiri mesta in smo padli takrat na 46. mesto med 67 državami. Zelo zanimivo, še enkrat ponavljam, zaznali so, da je porazna, porazni zlasti vladna in poslovna učinkovitost. Zaznali so porazno vladno učinkovitost v drugem letu vladanja Roberta Goloba. Predvsem to, kar je ugotavljalo kasneje Računsko sodišče, da je 20 ministrstev v vladi, predstavlja velik problem, kar se tiče koordinacije resorjev in ta problem so zaznali tudi pri delni reviziji črpanja evropskih sredstev, je zaznalo tudi, torej Računsko sodišče. Potem ta isti inštitut je za letošnje leto tri tedne star podatek, ponovno Slovenija izgublja temeljne konkurenčnosti. Še nižje smo šli, torej v treh letih gremo, drsimo. Sedaj so celo zapisali, konkurenčnost Slovenije v zadnjih letih peša na skoraj vseh pomembnih področjih, še bolj pa je zastoj opazen na tistih, s katerimi se je Slovenija sicer več let ponašala kot visoko rangirana. To dodatno potrjuje, da država potrebuje novo razvojno politiko. Jaz te zakonske rešitve, to novelo Zakona o dohodnini vidim kot prvi temelj te nove razvojne politike, posebej pa tisti močen signal podjetjem, predvsem pa manjšim podjetjem ali pa celo ljudem, ki se bodo odločili za podjetništvo, ki še so morda v nekih službah, ogromno pozitivnih zgodb Slovenije so začeli ljudje, ki so danes vrhunski, ki imajo vrhunska podjetja, ki so začeli torej z neko obliko dela poleg svoje stalne službe, kot so popoldanski espe in zgradili kasneje, ko so ugotovili, da je njihova podjetniška ideja zrela ogromna podjetja in so zaposlili ogromno ljudi, tudi na te pozabljamo. Slovenija je žal bila 45 let v socializmu te podjetniške kulture ni, jo ponovno gradimo in ravno zaradi tega je to tako pomembno. Torej, po vseh ukrepih začetka Golobove vlade. Veliki napisi. Vse kar citiram, je bilo v levih medijih, da ne bo kdo mislil, da citiram karkoli iz Demokracije, nove ali kakršnihkoli desnih medijev, tehnološki velikani zapuščajo Slovenijo. Sprva veliki davki, ki so se zgodili, torej pomenijo tudi za uprave podjetij so pomenili velik zalogaj, kar se je. Kaj se je zgodilo v tem času, zakaj so odhajali v Zagreb? Zato, ker je Plenkovićeva vlada, HDZ-jeva, ki vlada na Hrvaškem desetletje, tretji mandat naredila reformo, prav tako. Dohodnine, imajo dva dohodninska razreda, 2023 in 2033 in socialno kapico, in ko so nekako preračunavali plače, to bom kasneje povedal, da boste lahko videli kaj pomeni vse to na tiste najvišje plače. In ko govori Robert Golob o visokotehnoloških podjetjih, navadno so bili ljudje, ki so boljše plačani, inženirji, ki so boljše plačani, razvijalci, ki so boljše plačani, vsaj v bruto plačah. In na te imamo, mi smo, ko smo ukinili, lahko bi rekel, davčno reformo Janševe vlade, smo ponovno uvedli tudi 50 procentni dohodninski razred. Dajmo udariti potem močno, čeprav od teh ljudi poberemo relativno zelo malo davkov, ker jih je zelo malo v tem razredu. Je pa močan signal za vse uprave, za vsa podjetja, kjer so boljše plače, naj se izogibajo Slovenije na dolgi rok. Torej. Microsoft, SAB, / nerazumljivo/, A1 Slovenija, Lidl, celo / nerazumljivo/ vse to se je preselilo na Hrvaško, tam so tudi marketinški kolači. Poleg uprave je šef marketinga, navadno sedi zraven. Kaj to pomeni? Pomeni tudi za športnike, za tiste, ki rabijo sponzorje za šport in za vse ostalo, pomeni manjši kolač. Tudi na to pozabljamo. Tukaj je nekaj analiz zakaj Slovenija izgublja bitko za visoko usposobljene kadre. zakaj se slovenski podjetniki selijo na Hrvaško? Nedavne razprave kažejo na zaskrbljenost glede selitve slovenskih podjetij ali njihovih oddelkov - tudi tu ponavljam, marketinške proračune na Hrvaško. Glavni razlog: visoki davki v Sloveniji, podjetja in zaposleni v Sloveniji se soočajo z visokimi davčnimi obremenitvami, vključno z dohodnino, prispevki in davkom na dobiček. Je vse jasno? Mislim, da je vse jasno. Kaj privlači podjetja? Potem je tu birokracija, kljub poenostavitvam, Slovenijo pride v Slovenski podjetniški sklad, je birokracija še vedno ovira, medtem ko Hrvaška ponuja enostavnejše postopke tudi za ustanavljanje podjetij in tako naprej. Potem OECD, 19. september 2025, pomeni zadnja napoved: "Slovenija se je uvrstila na sedmo mesto med državami OECD po višini lanske obremenitve stroškov. Prvo mesto zaseda Belgija." Res je, smo na sedmem mestu, ampak če pogledate prvih sedem, vključno z Belgijo, si pogledate njihov bruto družbeni produkt. Njihove bruto plače, se sploh ne morem primerjati. Gre dvakratnik plač. BDP na prebivalca dvakratnik in še nekaj v Belgiji. Tako da so države, ki imajo tudi vrhunske kvalitetne državne servise, kot je zdravstvo. Tam čakaš na operacijo v dnevih, ne v tednih, mesecih ali pa v letih kot v Sloveniji. Tudi to je treba poudariti. Tako da, če pogledamo države, s katerimi smo mi tekmovali, s katerimi smo v letu velike širitve 2004 stopili v Evropsko unijo, smo se nazadnje še borili na žalost še samo s Hrvaško. In Hrvaška s svojo davčno zakonodajo nas prehiteva. Potem je sledilo, če se spomnite, direktiva, mislim Uredba o čezmejnem poslovanju, kjer je seveda bil pritisk Nemčije in ostalih držav, da morajo delavci, ki delajo te storitve, biti enako plačani kot približno enako plačani kot delavci v Nemčiji, v Avstriji, kjerkoli opravljajo storitve. Ravno zaradi davčne reforme s Hrvaško so ta podjetja preselila predvsem agencijske delavce vse na Hrvaško, zaradi tega, ker so ljudje in tudi podjetjem je ostalo več tudi od teh višjih bruto plač, ki so jih morali izplačevati za delo v tujini. In rezultat vsega tega, spoštovani, je to, kar sem prej govoril. Mi smo se posvetovali na 57 Mosu, mislim, da tudi kolegi iz Nove Slovenije in smo ugotavljali od kod milijarda in pol minusa ob tako visoko visokih davkih v Sloveniji. Kaj se je med tem časom zgodilo v Sloveniji? Kakšne izredne razmere, vojna, padec kometa, karkoli? Skupaj so ugotavljali, da, edina naravna katastrofa se je zgodila, da smo dobili vlado Roberta Goloba. Da smo dobili ljudi, ki implementirajo neke propadle ideje nekega socialistične ekonomije in da na koncu nam vse to uničuje delovna mesta, tista v gospodarstvu, med izvozniki in povečuje birokracijo in s tem tudi zaposlene v javnem sektorju. In ko se hvali Vlada z tudi nezaposlenimi, treba povedati, da ta statistika še vedno nekako drži, ampak mi izgubljamo zaposlene v gospodarstvu in na drugi strani, kolikor smo jih skoraj izgubili, še več smo jih zaposlili v javnem sektorju, ob vsem povečanju plač in vsem, kar temu sledi. To je, glejte, oprostite, pot v propad. Ob še enem dejstvu, ki ga pa bom vsaj predstavil, če boste vzeli Statistični urad Republike Slovenije, če boste vtipkali maj ali pa junij 2022 in boste vtipkali sedaj, ko bo konec leta, boste lahko ugotovili, da je bila realna inflacija v tem času, uradna, v treh letih in pol, v Sloveniji bo presegla 20 procentov. Koliko so pokojnine zrasle v času Vlade Roberta Goloba, s čimer so se hvalili? Mislim, da vse skupaj 12,4 procente. Naj me kdo popravi, če sem se zmotil za kakšen procent. V času inflacije 20 procentov. Koliko je kupna moč upokojencev po treh letih in pol Golobove vlade? Je večja, manjša? Manjša, kajne. Uradno skoraj deset odstotnih točk, neuradno zaradi grozovitih cen hrane in ostalih zdravil, pa tudi sedaj, ko prihaja kurilna sezona, pa imajo urad(?). Prag tveganja revščine je več kot 900 evrov in ugotavljamo, da je že 60 procentov upokojencev pod pragom revščine. In temu poleg normirancev bi morali slediti tudi splošna davčna olajšava, ne 7 tisoč 500 evrov, koliko so vzeli in koliko je bila za letošnje leto v stari reformi tretje Janševe vlade, ampak v tem trenutku, če pogledamo standarde, kje je prag revščine in to pomnožimo z 12, bi morali ugotoviti, da bi morala biti splošna davčna olajšava torej približno na 10 tisoč evrih, približno 10 tisoč evrov bi morala znašati splošna davčna olajšava za naslednje leto. Točno tam bi morali biti. Tu gre za nek model, za nek "gentleman agreement" znotraj ekonomistov vsake države, vsaj tiste, ki govorijo, da so socialno ali pa socialno in tržno naravnane države, kjer jim prag tveganja revščine se šteje, da je splošna olajšava nekako povezana s tem, s to številko.

Več kot 20 procentov bo konec tega leta, torej inflacija v Republiki Sloveniji v času, ko je vodil vlado doktor Robert Golob. In če pogledamo zelo zanimive zadeve, spet Delo. Torej smo, evo, še ena naslovnica, Delo, Pia Kapitanović, novinarka, 18. februarja 2025, to pomeni začetek tega leta skoraj, zaposleni smo bili v obdobju zadnjih treh let prikrajšani za 2 tisoč 100 evrov, februarja letos so to izračunali. Številne evropske države znižujejo davke in prispevke, Slovenije jih zvišuje, to povzroča padec konkurenčnosti in nižanje neto plač. Letos februarja so izračunali, 2 tisoč 100 evrov je bilo vsem zaposlenim vzeto iz njihovega žepa, sedaj se jim ponuja 600 evrov pred volitvami. Koliko je bila polovica približno minimalne plače, 600 evrov, 639 evrov. Dejansko pa je v tem trenutku mislim, da je ta številka vsaj 2 tisoč 500 evrov, mogoče še več. Skoraj štirikrat manj, kot bi dejansko pripadalo v sistemu davčnih olajšav, kot jih je predvidevala zadnja reforma Janševe vlade.

Zato, spoštovani kolegi, no, tu je še en zanimiv podatek, glede Hrvaške še en podatek, teh podatkov o plačah naših javnih uslužbencev ne bodo veseli, torej glede hrvaških javnih uslužbencev tudi slovenski ne smejo(?) biti veseli. Zelo zanimiv prispevek. Na Hrvaškem je učitelj že skoraj bolje plačan kot v Sloveniji. Plače v Sloveniji, na Hrvaškem so skoraj enake, če seštejemo prispevek za dolgotrajno oskrbo kot davek, so v bistvu v tem trenutku že poravnane.

Zelo zanimiv naslov. Bomo Slovenci začeli hoditi na delo na Hrvaško? Tudi sprašujejo javne uslužbence. Toliko o delu, o fiskalnih ukrepih Golobove vlade, da ne govorimo o vseh, o vsej birokraciji, ki smo jo bili deležni, o kateri so razlagali kolegi in moj zadnji diagram je pa seveda, Slovenija med državami z večjim padcem industrijske proizvodnje. To pa je tisti najbolj smrtonosen podatek, ki na dolgi rok vsebuje vse tisto, kar je slovenska konkurenčnost prednost. Slovenija, država še iz bivše Jugoslavije, z dolgoletno industrijsko tradicijo, močno izvozno naravnana, v sosledju, ki deluje z mnogimi multinacionalkami. Naši izdelki in storitve so vtkani vrhunske produkte, vrhunske blagovne znamke in to se pa dogaja v Sloveniji v prelomnem obdobju tudi tako imenovane industrijske tranzicije, kjer del avtomobilske industrije prihaja v recimo vojaško, kjer inovacije tudi v vojaških na nekaterih sistemih kasneje ponovno prihajajo tudi v civilne namene in tako naprej, v, lahko bi rekel, v času, ko se karte mešajo na novo tudi v industrijski proizvodnji ali pa morebitni novi industrijski proizvodnji 21. stoletja, Slovenija pada. To je naš zadnji veliki adut, ki smo ga imeli, naša največja garancija za našo socialno državo. Igranje, kot pravi Golob, da so nam napake dovoljene, to je izjavil na kongresu, dvakrat sem moral to prečitati, nam so napake dovoljene, češ to delajo tudi otroci, ampak oprostite, lahko se delamo napake, navadno se od napak ni vsak nekaj nauči, vsak je delal napake, vsak se nekaj nauči, ko pa delaš konstantne napake in ko se igraš z usodo dveh milijonov ljudi, v katerih napakah na koncu plačajo najvišjo ceno tiste najbolj ranljive, najbolj ranljivi prebivalci, potem, oprostite, je pa to cinizem brez primere.

Kot sem povedal na začetku, novelo Zakona o dohodnini, ki so jo predlagali kolegi iz Nove Slovenije, bom seveda podprl. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Bojan Čebela, izvolite.

BOJAN ČEBELA (PS Svoboda): Hvala za besedo, podpredsednica.

Po celi demonstraciji pa analitiki splošnega stanja pa duha podjetniškega v državi bom kar težko se spet vrnil na temo, ampak kljub temu tema je, da je ta isti prvopodpisani vložil zakon v okviru svoje poslanske skupine z enakim predlogom kot je že bil v obravnavi na 33. seji Državnega zbora - predlog zakona, ki je bil pred enim mesecem zavrnjen kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Tudi v drugo je mnenje Vlade enako, ki ponovno opozarja na neenakost pri obravnavi zavezancev z enakimi doseženimi dohodki. Kolega poslanec je pred mano opozoril na to, da si nihče od tistih, ki bodo glasovali proti temu zakonu, ni izračunal na tabelaričen način, kako je ta predlog ugoden in ne škodljiv za samo državo. Mislim, da se po eni strani lahko strinjam, če ne škodljiv, ni pa pravičen. Ni pravičen. In če pogledamo izračune, hipotetičen izračun dveh primerov dveh zavezancev, prvi zavezanec 80 tisoč dohodka, drugi zavezanec 80 tisoč dohodka. Dejanski odhodki so pri prvem, ki je serviser na primer, 65 tisoč, pri drugem, ki je v primeru svetovanja oziroma svetovalec, pa 30 tisoč. To, iz tega sledi, da je dejansko bruto bruto dohodek 15 tisoč v prvem primeru, ki je stroškovno obremenjen, in pa 50 tisoč v drugem primeru zavezanca. Pod črto, in mene zanima samo to pod črto, najbolj pa me zanima prispevek za socialno varnost. Prispevek za socialno varnost je v prvem primeru 8 tisoč 236 na letnem nivoju, v drugem primeru pa 8 tisoč 236, torej enako. In to je ta neenakost, o tej neenakosti govorimo, da tega ne moremo podpreti.

Kolega pred mano je nekako dajal stalno za primerjavo Hrvaško. Poglejmo samo hrvaško pokojnino. Točno tukaj, kjer jaz izpostavljam to razliko, to neenakost, se odraža tudi pri hrvaških pokojninah. Njihove pokojnine niso višje od slovenskih, ampak so mnogo nižje, mnogo nižje in z bistveno manjšo dinamiko usklajevanj. To se pravi, govorimo o pravičnem davčnem sistemu, ne pa o razrednem sovraštvu. Če na osnovi teh ugotovitev, da ponovno vloženega zakona, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev Nove Slovenije ne podpiram, ker menim, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Pozdravljam pa vsa prizadevanja Vlade, da sistem izboljša na način strokovnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolegica Iva Dimic, izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovani predstavniki Ministrstva za finance, kolegice in kolegi. Ko gremo skozi seznam pravnih oseb, katerih praktično bi Zakon o spremembah Zakona o dohodnini razbremenil, pridemo nenazadnje poleg vseh samostojnih podjetnikov, malih, bom rekla, pridemo tudi do kmetijstva, pridemo tudi do nosilcev kmečkega gospodinjstva oziroma gospodarstva. Tudi njih je zakon zadel praktično in so iz 100000 evrov pavšala padli na 60000 evrov. Glejte, jaz lahko rečem, ker področje kmetijstva mogoče nekoliko bolj poznam, da je to čisto nekaj normalnega, ker v vseh letih sem priča, da Ministrstvo za finance praktično kmetijstvo in slovenskega kmeta gleda iz luči ideologije in seveda tudi finančno in je proti podjetnikom in proti kmetom. To se ne morem iti mimo tega, kako so se uvedle davčne blagajne. To je bil prvi resen udarec za slovenskega kmeta in slovensko samooskrbo. Zakaj? Zato ker so enostavno tisti manjši, ki so imeli nekje do tri hektarje zemlje, praktično bili tako, bi rekla, pod tem davčnim primežem, da so enostavno opustili, opustili so zelenjadarstvo, opustili so neko samooskrbo ali pa, bom rekla, vsaj lokalno samooskrbo. In takrat smo v Novi Sloveniji opozarjali, da je to začetek konca s slovensko samooskrbo. Po enih osmih letih, če se ne motim, smo temu priča. In težko je nazaj zagnati seveda stvari, da bi bile šle v pravo smer in da bi Slovenija na tem področju postala bolj samooskrbna. Isto se dogaja tudi z normiranci, samostojnimi podjetniki. Povsem ista zgodba. Enostavno je davčni primež tako visok in tako visoko, bom rekla, še naprej z novimi višjimi davki, davki oziroma javnimi dajatvami obremenjen ta normirani samostojni podjetnik. Da enostavno se zapirajo. Pa mogoče mi boste predstavniki Vlade povedali koliko jih je izstopilo iz sistema oziroma je zaprlo espe. Če je to cilj, je potem to ideološki boj. In je ideološki boj, ker je bilo povedano, pa tudi kolegi so, pa tudi vi ne skrivate več zakaj ste šli v spremembo Zakona o dohodnini. Zato, da boste disciplinirali zdravnike. In zaradi tega mora to, bom rekla, ta ideološki boj plačati cela Slovenija, vključno s kmeti, z espeji, s frizerkami, z vulkanizerji, manjšimi in skratka, s kovinarji. Če je to želja, da bo Slovenija postala uspešna na tak način, z omejevanjem, s prisilo, potem smo na napačni strani. Žal mi je, da ko pridejo ministri v javnost in se družijo z gospodarstveniki, govorijo nekaj tukaj v Državnem zboru, delajo drugo. In to je že ves čas in upam, da bodo ljudje to videli. Skratka, zakon bom podprla, predvsem zato, ker prihajam s podeželja in vem, da kmetje to rabijo.

Hvala lepa. Besedo ima kolega Tine Novak, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Predsednica. Hvala, lep pozdrav vsem. Ja, glejte, zadeva je jasna in preprosta. Z vlado je isto kot s knjigo. Njenega odnosa, njenega karakterja ne moremo soditi po prvem poglavju, še manj po platnici, niti po drugem, lahko pa po zadnjem. In tudi glede na vse smeri oziroma obljube se mi zdi, da bo v tem poglavju bolj prevladalo trganje od ust tistih, ki ustvarjajo, namesto trganje od lastnih ust in poštena, pravična redistribucija tistim, ki si to zaslužijo.

Zdaj med razpravo smo lahko jasno slišali izračune s strani kolega Horvata koliko kateremu ostane po teh spremembah limitacije espejev, torej ostane in bistveno manj, ampak tu je še en moment kateri je danes mogoče bil malo zapostavljen. Se pravi, espeji ne plačuje zgolj dohodnine, plačuje tudi prispevke. In kaj se dogaja s temi prispevki? Od 1. julija 2022 pa do danes so narasli kar za 34 procentov. Se pravi, iz 450 evrov na 620. Je dosti, relativno, relativno dosti posebej. Posebej, če vemo, da je Mediana prihodkov, ne pravim, povprečje prihodkov slovenskih espejev 40 tisoč. Kaj to pomeni? To pomeni, da jih je tretjina oziroma več tisoč espejev ustvari dohodek kateri je manj od 30 tisoč. In če jim sedaj izračunamo, koliko jim sam vzame ta nujni prispevek oziroma porast prispevka, kaj ugotovimo, ugotovimo, da jim ostane razpoložljivi dohodek, ki je nižji od minimalne plače oziroma se že močno približajo pragu tveganja revščine kljub temu, da delajo na trgu, kljub temu, da ustvarjajo, bodimo, bodimo empatični z njimi in to spremenimo, empatija je super stvar. Moji kolegi poslanci so pred poletjem, ko smo sprejemali zakon o zaščiti živali, naredili zelo plemenito potezo, in sicer so se za par minut zaprli v repliko kletke za kokoške, da so lahko podoživeli to trpljenje. Sedaj si pa mi predstavljamo, če ti država čez noč tako dvigne davke in jih naloži, da se ti podre družinski proračun, da ne veš, kako boš plačal obrok, kako boš plačal vrtec, kako boš plačal hrano. Ali je to empatija? Dajmo, dajmo, dajmo, čutimo še, začutimo še te ljudi.

Predlog, predlog zakona, ki ga je dal predlagatelj je sigurno korak v pravo smer, korak v pravo smer, zato ga bomo sigurno poslanci stranke Demokrati podprli, saj bo vnesel bo nazaj neko stabilnost, predvidljivost in bo nagradil uspešne ljudi, tiste, ki delajo, tiste, ki si to zaslužijo in bo prinesel momentom, da bo več ostalo njim, več bo ostalo njim na mizo. Vsi vemo, vsi vemo, da so podjetniki, kot smo vsaj v besedah vsi enotni, srce oziroma hrbtenica našega gospodarskega razvoja. Zato jih moramo podpreti, moramo jim stati ob strani. Zato bomo še enkrat mi danes ta predlog soglasno podprli, z dodatnim momentom, zakaj ga bomo podprli, pa vsi vidimo, da je pred nami na horizontu gospodarsko ohlajanje, zaradi visokih davčnih bremen se podjetja ugašajo in moramo delovati prociklično. To je eden zadnjih momentov v tem mandatu, da storimo nekaj za ustvarjalne, delovne in poštene ljudi, zato bom seveda ta zakon podprl. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa, besedo ima kolega Franc Medic, izvolite.

FRANC MEDIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, predsedujoča, predstavnici Ministrstva za finance, lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi.

Po podatkih PVC je fiktivna meja davčne stopnje v letu 2024 bila takšna, da je Slovenijo uvrstila v drugo pozicijo, tik pod Belgijo. S prispevkom za dolgotrajno oskrbo je Slovenija danes na prvem mestu. Slovenija v letu 2025 obdavčuje zavezance za 75 odstotkov. Da bom bolj plastično povedal, ki nam nas tukaj gledajo tudi davkoplačevalci, kaj to pomeni. To pomeni, da, letos od 1. januarja vse do 1. oktobra ves denar, ki ga zaslužimo, gre za državo. Šele čez osem dni, od 2. oktobra bo šel naš zaslužek v naše žepe. Avgusta 2021 je minister Boštjan v sistemu normirancev izjavil: "Vsi vemo, da je ta sistem v zadnjih letih postal predvsem sredstvo davčne optimizacije. Z našim ukrepom ne onemogočamo podjetništva, znižujemo pa mejo, do katere bo nekdo še lahko uporabil sistem normirancev." Ko je Nova Slovenija vložila prvič kot ta zakon je mnenje Vlade bil, citiram: "Število zavezancev, ki so v letu 2024 davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se je glede na leto 2017 skoraj podvojilo." Ta teden beremo, da izhodišča Vlade za spremembo tega zakona postavlja mejo, ne taka, kakršna je bila prej sto tisoč evrov, ampak jo dviguje na 120000 evrov, torej. Kaj to pomeni? Pred tremi meseci ste nekaj govorili, danes pa že razmišljate drugače. In nadaljujem, bilo je ugotovljeno, da je obseg zlorab sistema normiranih odhodkov tako velik, da ga je samo s poostrenimi nadzori težko spraviti v sprejemljiv okvir. Kaj pa dejstva govorijo? Dejstva govorijo, da normiranci so leta 2023 ustvarili 2,3 milijarde evrov prihodkov in nato plačali 158 milijonov evrov davkov na dobiček oziroma dohodke iz dejavnosti. Navadni espeji oziroma posamezniki za dejavnosti so leta 2023 ustvarili 7,3 milijarde evrov prihodkov in plačali 84, torej polovica evrov omejenega davka. Torej, običajni podjetnik ima 3,2-krat več prihodkov kot normiranec, ampak so plačali polovico toliko davka kot normiranci. Delež davka od dohodkov iz dejavnosti v prihodkih normiranec predstavlja 6,8 odstotkov, delež davka pri navadnih espejev pa 1,15 odstotkov. Kolega poslanec Bojan Čebela lahko naredi primerjave, kakor se mu zdi in paše, tako da naj mu dajo te številke prav, ampak dejstva so taka, kot sem vam povedal.

Spoštovani. Gospod predsednik Golob je v soboto na kongresu stranke Svoboda izjavil: "Napake so pozitivne k tem se navsezadnje spodbuja tudi otroke. Bodimo še mi en velik vrtec, ker vemo, da se moramo iz napak učiti." No, Nova Slovenija ponovno vlaga ta zakon. Če držijo besede od predsednika Goloba, da se iz napake napak učite, boste ta naš, vaš kolegi poslanci iz koalicije ta zakon podprli. Jaz seveda ga bom. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. In kot zadnji ima besedo kolega Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Kljub temu je potrebno vztrajati, čeprav je nekako koalicija skoraj v celoti zbežala. Hvala dvema, edino dvema, če dobro vidim, poslancema iz koalicije, ki sta prisotna. Se pravi, da bomo v četrtek ponovno priča tukaj v Državnem zboru pri glasovanju najbolj neodgovornemu rokodelskemu dejanju, torej glasovanju brez razmisleka oziroma razmislek bo samo o tem kdo je predlagatelj. Aha, predlagatelj je Nova Slovenija, ki je zdaj že drugič trajala in tako naprej, vlaga ta zakon in da je to treba zavrniti, ker je tako rekla Vlada. Res je, Vlada še ni prišla s svojim zakonom. Upam, da bo res vsaj ta izhodišča, ki jih je Vlada prejšnji četrtek sprejela, da bodo kvalitetno obravnavana na Ekonomsko-socialnem svetu, če bo Ekonomsko-socialni svet potrdil ta izhodišča. ali nekako rahlo spremenjena, glejte, bomo vsi dobili en zelo pozitiven signal. Kako se bo pa upoštevalo mnenje Ekonomsko-socialnega sveta, vemo, kdo ga sestavlja, je pa vprašanje. Ker včeraj smo slišali, božičnica bo za vse, obvezna, pika. Kje pa je Ekonomsko-socialni svet? A ja, v diktaturi ga ni, ne, to je diktatura, to je diktatura. Kdo pa ni proti božičnici kot nagradi za prispevek k uspešnemu poslovanju podjetja? Kdo pa ni? Ampak poglejte, ta modus operandi, ko se je ukinila dohodnina iz začetka leta 2022, se je dejansko vsako leto pobralo in to je pobrala Golobova koalicija. Treba je jasno povedati, zelo dobro božičnico, kar pomeni, kot sem že pred kratkim na komercialni televiziji povedal, ker zdaj ljudje, ki ne poslušajo, ki ne spremljajo politike, pravijo, vau, bravo Golob, božičnico bo dal. Golob nič ni dal in nikoli nič ne bo dal. Golob je že, če smem tako reči, najmanj trikrat vzel zaradi razveljavitve našega Zakona o dohodnini, letos bo vzel še četrtič, ker ta dohodnina še vedno velja. Ki ste jo vi sprejeli, našo pa zavrnili.

Torej, do sedaj je Golob štirikrat take dobre božičnice vzel, to je dejstvo. In glejte, enkrat se bomo morali tudi v tej družbi navaditi, da štejejo dejanja, ne pa blebetanja. Štejejo dejanja, ne pa blebetanja. In smo nekako pristrigli z ušesi, ko smo slišali za ta vladni zasuk, je bilo danes že, mislim da s strani Rada Gladka, kristalno jasno povedano, ko vlada pravi, normiranci so hrbtenica slovenskega gospodarstva. In še enkrat, tukaj ne gre samo za davčne zavezance. Mi vidimo zaposlene, mi gledamo na gospodarstvo skozi socialno tržni model, socialno tržni model in poslušamo podjetnike, poslušamo zaposlene in smo blizu ljudem. Ne priznavamo diktature, ne priznavamo, da je nekdo ex catedro določi kakšna bo davčna stopnja.

Zdaj, kolega Čebela, ki ga zdaj ni tukaj, je rekel, ja, nepravično, nepošteno. Namreč, najbrž je mislil ta naš predlog. Ja, če smo čisto tako, ne, davki so res nepošteni, boljše bi bilo, da jih ne bi bilo treba plačevati, to je naše breme, ampak, ampak smrt in davki sta za zdaj po mojem razumevanju in mnogih, edini dve obvezni zadevi, ki doletita človeka in sta obvezni in se ju ne da enostavno izogniti, ne da se.

Zahvaljujem se časopisu Finance, ki večkrat naredi primerjavo, tudi tokrat, kakšni, kakšne so bile obveznosti za normirance pred Golobom in zdaj po Golobu in med Golobom. Zahvaljujem se tudi za ponoči korekcijo narejeno, čestitke avtorici. Številke so kristalno jasne, kristalno jasne. Pod Golobovo vlado so normiranci dobili bistveno, bistveno večjo obdavčitev. Prej sem omenjal za prihodke 100 tisoč, 16 tisoč dodatnih obremenitev, to je 16 procentov, torej dve mesečni plači, od 12 / znak za konec razprave/ ste vzeli normirancem, 11. pa 12. ste vzeli, zdaj bi pa dali božičnico. Pa kdo je tu nor? Pa kdo je tu nor? Se opravičujem, da moram takšno besedno zvezo uporabljati. Žal mi je, da ni tukaj neke racionalnosti, zdrave pameti, da bi dali številke na mizo in da bi se o številkah pogovarjali. To pa ne gre. Tako da meni bo moja obljuba, da sem jo dal pri stališču, meni bo za večerjo eno, dve, tri, ta denar mi bo ostal, ki sem ga obljubil, da bom plačal večerjo. Če je kdo izračunal in naredil primerjavo med napovedanimi spremembami in med našo ... / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita besedo še predstavnica Vlade in predstavnik predlagatelja. Najprej ima besedo predstavnica Vlade, in sicer magistrica Katja Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Najlepša hvala za besedo.

Tekom razprave smo slišali veliko podatkov in pa, o stanju na področju podjetništva in normiranstva v Sloveniji in očitke, da je Vlada proti normirancem, da Vlada meni, da so normiranci rak rana gospodarstva, da ne podpira podjetništva. Pa bi želela samo v bistvu s številkami pokazati, da temu ni nujno tako. Podjetništvo v Sloveniji, število podjetnikov, ki opravljajo svojo dejavnost v sistemu bodisi v sistemu dejanskega priznavanja odhodkov ali v sistemu normiranstva, raste že od leta 2013, ko je bilo teh podjetnikov približno 90 tisoč, po podatkih za leto 2024 pa jih je bilo že več kot 150 tisoč. Od tega od uvedbe sistema normiranih odhodkov nesorazmerno hitreje narašča število podjetnikov, ki svojo dejavnost opravljajo v sistemu normiranih odhodkov, tako da so po zadnjih podatkih prerasli število podjetnikov, ki svojo davčno osnovo ugotavlja v sistemu dejanskih odhodkov. In sicer je bilo po podatkih, s katerimi razpolagamo na Ministrstvu za finance, v letu 2024 85 tisoč 600 podjetnikov, ki so delovali v sistemu normiranstva in 60 tisoč podjetnikov, ki so svojo davčno osnovo uveljavljali na podlagi dejanskih odhodkov. Zanimivo je, da je število podjetnikov, ki svojo davčno osnovo ugotavlja v sistemu normiranih odhodkov, da se je od leta 2013, ko je bil ta sistem uveden, povečalo za šestkratnik, od leta 2017 pa za dvakratnik, medtem ko je število podjetnikov, ki opravljajo svojo dejavnost v sistemu dejanskih, ugotavljajo svojo davčno osnovo v sistemu priznavanja dejanskih odhodkov, se je od leta 2017 zmanjšalo za 10 procentov. Ampak ne glede na to, dejstvo je, da število normiranih, število zavezancev, ki delujejo v sistemu normiranih odhodkov, zelo raste vsako leto od uvedbe leta 2013 dalje, tudi v letih, ko je vlada, ko naj bi vlada s svojimi posegi v Zakon o dohodnini bistveno poslabšala pogoje za njihovo poslovanje. Tako je bilo normirancev v leta 2022 76 tisoč, leta 2023 81 tisoč in leta 24 85 tisoč. Zanimivo je, tudi statistično je zanimivo pogledati podatke, katere dejavnosti so tiste, v katerih število normirancev raste najhitreje. Število normirancev se je predvsem povečalo v dejavnostih, ki so storitvene, ki, za katere je značilen nizek znesek delež dejanskih odhodkov. Tako se je v na področju gradbeništva povečalo iz 1862 v letu 2017 na 4 tisoč 885 v letu 2023, na področju izobraževanja z 2 tisoč 525 v letu 2017 na 5 tisoč 394 v letu 2023, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih s 13 tisoč 602 v 2017 na 23 tisoč 733 v letu 2023. Zelo povedno je dejstvo, da med vsemi zavezanci za davek od dohodka iz dejavnosti, tako imenovanih normiranci v sistemu normirancev predstavljajo zavezanci, ki delujejo na področju informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Ti zavezanci v teh dejavnostih predstavljajo namreč 87 odstotkov vseh normirancev. Vlada s temi podatki v bistvu potrjuje, da ne, da podpira podjetništvo, da kljub posegom vlade v zadnjih letih obseg podjetništva in delež normirancev raste, da podjetniki torej še vedno predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva in znotraj teh podjetnikov seveda večinski delež predstavljajo normiranci. Je pa potrebno se zavedati, da je normalen ali pa splošen sistem ugotavljanja davčne osnove na ravni podjetništva, ki je ekonomsko primerljiv in pravičen sistem, kjer se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Na ta način se ugotovi pravilna višina davčne obveznosti, od katere se odmeri davek, ki je potem seveda predstavlja enako ali pa primerljivo davčno obveznost za zavezance, ki so v enakem ekonomskem položaju, ki imajo enako raven prihodkov, odhodkov in torej imajo enak neto razpoložljiv dohodek. Sistem normirancev predstavlja odstop od tega splošnega načela, saj je bila v preteklosti sprejeta odločitev, da se posebej podpre zavezance z majhnimi obsegi poslovanja, zavezancev za četnike, tiste, o katerih je bilo danes največ govora, mizarje, kovinarje, strugarje, frizerje, ki si enostavno ne morejo privoščiti vodenja administrativnih evidenc in ugotavljanja dobička na podlagi dejanskih odhodkov, ker bi s tem izgubljali dragoceni čas in sredstva, ki jih sicer lahko usmerijo v razvoj in širitev svoje dejavnosti. Obstoječ sistem, trenutno veljaven sistem je še vedno v celoti usmerjen v to skupino zavezancev. Ne smemo pozabiti, da je trenutno uveljavljen sistem normiranstva, ki ga Vlada ni porušila in ki ostaja enak tudi s predlogom predloga zakona, ki ga obravnavamo danes, da je za zavezance normirance, polne normirance, ki ustvarijo do 60000 evrov prihodkov, kar je nenazadnje 5000 evrov prihodkov na mesec, kar predstavlja dve povprečni plači v Republiki Sloveniji, še vedno velja izredno ugoden sistem. Ti zavezanci v skladu z obstoječim sistemom in tudi po predlogu zakona, ki ga obravnavamo danes, ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem 80 procentnih odhodkov, kar pomeni, da se jim avtomatično priznava dobiček v višini 20 procentov, od katerega plačajo 20 procentov davka. In torej to pomeni, da na 60000 evrov prihodkov plačajo 4 procente davka. Ta sistem velja danes in je bil z zadnjimi spremembami, vladnimi spremembami v lanskem letu izboljšan glede na predhodno stanje. Kajti, pred tem so polni normiranci bili deležni 80 procentov normiranih odhodkov za prihodke do višine 50000 evrov in 40 procentov normiranih odhodkov za prihodke nad 50000 evrov. Danes velja v celoti za normirance. Za zavezance, za katere je vlada ocenila, da so mali zavezanci z manjšimi obsegi poslovanja, zavezanci začetniki, torej, da pokrijemo ciljne skupine, za njih veljajo danes 80 procentni normirani odhodki.

Pa mogoče samo za informacijo, kolikšen delež, kakšna je struktura teh zavezancev. Dobra polovica normirancev je imela v letu 2024 davčno priznane odhodke do višine 20000 evrov. Nad 50000 evrov jih je imelo, je imelo prihodke 12 procentov zavezancev. To so zavezanci, ki torej na mesečni ravni beležijo prihodke v višini nad 5000 evrov. Večkrat je bila izpostavljena primerjava med davčno obveznostjo oziroma davki, ki jih plačajo normiranci in davki, ki jih plačajo zavezanci, ki ugotavljajo svojo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov. Treba se je zavedati, da v primeru obstoja ugodnega sistema, relativno ugodnejšega sistema, kot je sistem normirancev, ki ga lahko koristi vsakdo po svoji presoji, bodo v sistemu, v splošnem sistemu torej, kjer se dobiček ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov, ostali zgolj tisti, ki imajo dejansko odhodke višje od normiranih odhodkov. Kajti, v nasprotnem primeru samo s prehodom v sistem normirancev so v skladu s pravnim redom, ki ostaja v Republiki Sloveniji deležni davčne ugodnosti v višini nižje davčne obremenitve. To kažejo tudi podatki, ki sem ga že omenila, da kar 78 procentov, 87 procentov vseh normirancev predstavljajo zavezanci, ki delujejo v storitvenih dejavnostih oziroma konkretno v dejavnosti informacijsko komunikacijske tehnologije. Vlada verjame, da že obstoječi sistem normirancev podpira zavezance, podpira podjetništvo, podpira zavezance začetnike, zavezance z malimi obsegi poslovanja. In da v bistvu ugodnejša davčna obravnava zavezancev nad temi dohodkovnimi mejami predstavlja nesorazmerno velika tveganja za možnosti zlorab tega sistema s strani zavezancev, ki imajo relativno nizke dejansko odhodke in so na ta način deležni zelo velike davčne ugodnosti, kar jih seveda glede na neto razpoložljiv dohodek, ki ga realizirajo s svojim poslovanjem, postavlja v neenakopraven položaj, izrazito neenakopraven položaj v primerjavi s tistimi, ki si obseg dohodkov zaslužijo v obliki dela, v obliki sklenjenega delovnega razmerja, v obliki plače in tistimi, ki delujejo v skladu s splošnimi pravili, ki veljajo obdavčitve, ki veljajo na področju podjetništva. Vlada torej s temi izhodišči, ki so bila sprejeta prejšnji teden ne spreminja sistema osnov sistema, ki ga je postavila z lanskimi spremembami, ki velja za zavezance, polne normirance do 60000 evrov prihodkov. Od predloga NSi se izhodišča, vladna izhodišča razlikujejo v tem, da Vlada predlaga dvig pragov za vstop in obstoj v sistemu brez, da bi se za ta del predlagali v bistvu zvišanje normiranih odhodkov. Kar pomeni, da bi bili zavezanci, ki bi presegli te pragove, ki jih je Vlada na podlagi dosedanjih izkušenj v lanskem letu ocenila kot primerne za podpiranje podjetništva na poenostavljen način. Veljala bi davčna, polna davčna stopnja, torej 20 procentov na prihodke nad 60000 evri. Z NSi predlogom je davčno ugodnost v tem delu bistveno večja tudi za tiste, ki realizirajo prihodke med 60 in 100000 evri. Bi veljala 80 procentna stopnja priznavanja normiranih odhodkov in s tem štiri procentna efektivna obdavčitev v tem delu prihodkov. Izhodišča vladna se poleg tega v bistvu naslavljajo še teme, ki jih predlog NSi predlog ne pokriva in sicer vzpostaviti dodatne varovalke za zlorabe sistema v zadnjem letu, ko zavezanec ne izpolnjuje več pogojev za obstoj v tem ugodnem sistemu, ko lahko beleži bistveno visoke stopnje prihodkov, ki so bili trenutno obdavčeni nad mejo, ki je veljala za 20 procentno davčno stopnjo. Trenutno še vedno to velja, zato Vlada meni, da bi bilo smiselno razmisliti in je ta izhodišča tudi ponudila v razpravo Ekonomsko socialnemu svetu. Da se v zadnjem letu poslovanja pred izstopom, ko zavezanec ne izpolnjuje več pogojev, za obstoj v sistemu razmisli o višji davčni stopnji nad določeno višino prihodkov. Ravno tako, za to da ta sistem ne bi postal ali pa da bi se zmanjšalo tveganje zlorab sistema v bistvu predvsem za izkoriščanje sistema, zaradi davčnih ugodnosti, ne pa zaradi tega cilja, ki ga sistem v bistvu zasleduje, to je podpore malim zavezancem v smeri njihove administrativne in stroškovne razbremenitve. Vlada predlaga tudi razmislek o tem, da se podaljša obdobje, v katerem zavezanec po izstopu iz sistema, ko ne izpolnjuje več pogojev, lahko ponovno vstopi v ta sistem. Izhodišča, ki jih je Vlada sprejela prejšnji teden so izhodišča za razpravo. Vlada si želi v dialogu s socialnimi partnerji skupaj oceniti katera so tista tveganja na razvoj podjetniške aktivnosti, ki še vedno v sistemu obstajajo in kako, na kakšen način bi bilo smiselno ta tveganja nasloviti. Kritike so bile tudi na predvidljivost poslovnega okolja. Jaz bi s tem v zvezi rada samo spomnila, da so bile, da je bil paket davčnih sprememb, ki smo ga pripravili v lanskem letu na predvidljiv in transparenten način komuniciran od začetka lanskega leta, ko je Ministrstvo za finance začelo davčne predloge davčnih sprememb pripravljati na podlagi zelo široke razprave v okviru delovne skupine za davke, kjer so sodelovala gospodarska združenja, v okviru strateškega sveta za davke, kjer tudi sodelujejo predstavniki davčne stroke in gospodarstva, da so bile te spremembe pripravljene v obliki paketa ravno zato, da bo predvidljivo, da bodo vse davčne spremembe v lanskem letu pripravljene v enem paketu, da so bile posredovane v javno obravnavo, ki je trajala poln mesec in sprejete, posredovane v Državni zbor po rednih postopkih. Res je, da se potem seveda te davčne, te zakonodajne spremembe sprejemajo konec leta, ampak ne drži pa očitek, da je bilo to konec leta presenečenje. Te spremembe so bile pripravljene na transparenten in predvidljiv način. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa in besedo ima še predlagatelj, kolega Vrtovec, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Najlepša hvala. Zdaj, pred tremi dnevi sem prebral en vic in sicer, da edina stvar, ki se pod to vlado premika naprej je ura, pa novi davki in višji davki, in to še kako drži za to vlado. Se pravi, ja, iz vica je to postala resničnost. Zdaj, kar se tiče novih davkov ali pa višjih davkov, lahko pogledamo sistem našega proračuna. Leta 2022, pred prevzemom oblasti s strani Golobove levičarske vlade smo imeli približno 14 milijard evrov velik proračun, danes je proračun 17 milijard evrov.

In ključno vprašanje je, ali zaradi treh milijard evrov višjega proračuna ljudje v tej državi živijo bolje ali slabše. Vprašajte se. Tri milijarde evrov. Imamo višji proračun, za koga že, zakaj, komu to damo, kam gre denar, vprašajte se zakaj ne, kje boljše živimo, na drugi strani pa vprašajte obrtnike, podjetnike, da ne govorimo o davku od dohodka pravnih oseb DDPO, ki ga je vlada leta 2023 dvignila pod krinko poplav. Pa veste, da ena hiša ni bila zgrajena. Se pravi, dajmo se vprašati kam gre vsa ta denar, ki ga Vlada pobira, pobira, pobira in kdo na račun tega bolje živi. Ali živijo navadni ljudje, povejte mi, imajo podjetniki na drugi strani kaj več od tega? Ne, nimajo. Ali imamo v zdravstvu urejene stvari? Ne, čakalne vrste so se dejansko podaljšale. Seveda skrajšale so se zaradi tega, ker ste spremenili metodologijo na napotnici, čakalne vrste so se podaljšale. Kako imamo z drugimi sistemskimi stvarmi v državi, tri milijarde evrov večji, pa ta proračun. In tukaj se vidi v bistvu, da to trošenje, pobiranje novih in novih davkov, da se ne kaže ali pa ne rezultira v tem, da bi ljudje na drugi strani kaj imeli od tega, enostavno zaradi tega, ker gre za nespametno politiko tega davčnega primeža, ki je simbol te vlade. Če je kaj ta Vlada, ne, dokazala, je dokazala to, da je učinkovita pri pobiranju novih davkov in pri obremenitvi gospodarstva. Predvidljivo okolje, je zdaj govorila državna sekretarka. Glejte, kdo vam naj verjame? Lansko leto ste res začeli z neko davčno politiko, novo, seveda z davčnimi bremeni, novimi, ne z olajšavami, že marca meseca in sprejeta je bila zakonodaja novembra v Državnem zboru, ampak kdo naj verjame, da vi se vmes dvakrat ne spremenite mnenj? Nihče. 18. 11. 2022 so bila sprejeta davčna zakonodaja glede normirancev. Tokrat bo spet sprejeta na koncu. Julija so bili sprejeti nov davek o dolgotrajni oskrbi, ki vse delodajalce bremeni za 1 odstotek njihovega zaposlenega za 1 odstotek, espeje, ne samozaposlene osebe 2 odstotka in katastrofa, kmete za 2 odstotka, ki z lastnimi rokami pobirajo tisti krompir ali karkoli, povrtnine, karkoli, ampak živijo od tega. Kaj pa je to kot nova dajatev? Na drugi strani pa, kaj imajo ljudje od tega davka? Nič danes od dolgotrajne oskrbe, ali imajo kaj? Nič. In ne verjamem, da bi lahko imeli decembra meseca, ko je ta obljuba prišla.

In božičnica, povejte mi še eno stvar. Pa bom tako začel pri božičnici. Absolutno je božičnica nagrada za zaposlene, lahko tudi nagrada za upokojence, nagrada za študente ali pa dijake. Dajmo se dogovoriti, za katere skupine, ampak jaz verjamem, da smo v Sloveniji dovolj bogata država, da nimamo čakalnih vrst v zdravstvu, takšnih, kot jih imamo pod to Vlado, da nimamo tako mizernih pokojnin, smo dovolj bogata država. Ampak, povejte mi, kaj boste naredili s tistim podjetnikom, ki ima deset zaposlenih, pa zaradi vašega davčnega primeža ne more kovati takšnega dobička in ne more izplačati božičnice? Ali ga bo vaš Furs začel obravnavati? Kaj mu bo naredil? Pa bi z veseljem dal rad božičnico svojemu zaposlenemu. In v tem primeru gre spet za neko novo prisilno dajatev. Sami vaši profesorji z ekonomske fakultete govorijo o tem, kako gre za praktičen populizem, ki nima nikjer meja. Jaz poznam ogromno obrtnikov in podjetnikov, sem se te dni z njimi pogovarjal, glede te božičnice in so rekli, mi že vse to naredimo, če le lahko. Nekdo mi je na celjskem sejmu, gospa državna sekretarka, pojamral, vedno sem jo dal, kolikor sem lahko, lansko leto pa prvič nisem več zmogel tega. Komu je bilo najbolj hudo? Meni, meni je bilo najbolj hudo, ker nisem mogel dati božičnice, pa bi jo z veseljem dal. A veste, vse je lepo in prav, ampak vi ste te božičnice z davčnim bremenom samo na račun dohodnine že pobrali. Če bi imeli dohodnino, Zakon o dohodnini iz prejšnje vlade, bi bila povprečna neto plača za tisoč 200 evrov višja, na letni ravni. Vi ste že vse to pobrali, zdaj pa dajete to, ne vem, skozi neka druga vrata nazaj. Kaj pa gre za to kot nepredvidljivost, ki bo sprejeta oktobra, novembra, mislim(?) decembra?

Želim poudariti, da je prav, da so delavci nagrajeni, zaposleni, tudi v okviru božičnice, ne sme pa biti to prisila, ker to ni dobro niti za te zaposlene, ker potem bo nekdo zaprl podjetje in ta delavec bo brezposeln ali pa bo skozi drugi okvir imel porezano plačo, v nadaljevanju. Ni problem za javno upravo dati božičnico, ne, jaz verjamem, da ne, ker pač to stanje bo stalo državo enih 600 milijonov evrov več, ampak to ni problem. Pod to vlado se itak, ni problem javni dolg in se zadolžujemo, ampak še enkrat se vprašajte, kdo pa tudi državni proračun financira? Spet to isto obrtništvo in podjetništvo, v največji možni meri. In tukaj gre za to, da je naše okolje nepredvidljivo, kajti nekoga, ki je, ki ima zaposlenih, ne vem, sto ali pa ne vem, deset ljudi, verjemite, da ta podjetnik je lansko leto delal svoje poslovne načrte za to leto, lanskega oktobra, pa mu niste omenili, da bo mogel božičnico dati. Pa tisti, ki jo lahko da, jo že danes da. Verjemite, saj drugače na tem trgu delovne sile izgubiš, ker ni kadrov, izgubiš ljudi. In tokrat govorimo res o obrtnikih in podjetnikih, ki je ta simbioza med lastniki, direktorji pa delavci zelo velika. Je pa nekaj res, da jih ta vlada te ljudi popolnoma ne razume, da razume supermenedžerje, ki so dobili milijon evrov nagrade recimo leta 2022.

Glede normirancev pa ena stvar. Zdaj, državna sekretarka je zdaj malce drugače govorila kot uvodoma, ampak veste, iz kje to izhaja? Iz tega, da ta vladni predlog, ki prihaja na videz všečen in češ, nudimo boljše pogoje, ampak, se pravi, dvig meje 120 tisoč evrov prihodkov na leto, pri tem pa za vse normiranke in normirance en pozor, med 60 tisoč in 120 tisoč evri se normirani odhodki po vladnem predlogu ali pa izhodiščih ne bodo priznali. Torej je sistem mnogo slabši kot pa tisti, ki ga predlaga Nova Slovenija. In še to stališče: že zdajšnji predlog, nov predlog, ki velja od letos, vladni predlog je ustrezen in ugoden. Potem pa mi povejte, državna sekretarka, ali pa če ne boste imeli več besede, bo to koalicijski poslanci, če je zdajšnji sistem ugoden, pa mi povejte, zakaj ima vaš minister takšna stališča, da ste naredili napako. V čem, če je zdaj vse ugodno, zakaj ste naredili napako? Ali pa povejte gospodarskemu ministru, da ne, ne gremo na star sistem. Znotraj bajte se morate pogovoriti. Mi vztrajamo pri svojem, da je star sistem normirancev ugoden in sistem, ki deluje in je stran od birokratskih ovir in tako dalje, vi pa v bistvu se ulovite znotraj enega ministrstva. Ste kontradiktorni, me razumete? Jaz ne vem, če vi slišite besede, ki jih je rekel finančni minister, da ste naredili napako in da je treba včasih napake priznati. Ne vem, in enako velja, ne vem, za gospodarskega ministra. Mi smo ta zakon vložili zaradi tega, ker je Matjaž Han, smo mu dali priložnost, ker je Matjaž Han javno govoril, da je treba povrniti star sistem normirancev in to je bil razlog, da smo mi vložili ta nov zakon, se pravi priložnost Poslanski skupini SD, da ta nov zakon podpre. Jaz verjamem, da ga ne glede na stališča tudi bodo.

Še to: Vlada si želi pogovora v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Ja, teh pogovorov je bilo v preteklosti že veliko. Ampak a ste vi slišali na drugi strani obrtnike in podjetnike, ki so iz Celjskega sejma sporočili, da to ni noben dialog, ki se ga gre Vlada, in da razmišljajo celo o tem, je dejal predsednik Obrtne zbornice, da bi zapustili ta pogajanja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, ker vedno so postavljeni pred neko dejstvo, ne, pa se dajmo pogovarjati. Seveda pri tem so mislili na tako imenovano obvezno božičnico, s katero se, verjemite, da tudi obrtniki strinjajo, ampak ne da je obvezna. Na drugi strani, če rečete, da naj bo obvezna, odpovejte se prispevkom ne pri božičnici, ampak tudi drugim dajatvam ob tem in znižajte davčna bremena na delo, da bo ljudem več ostalo, pa bodo to božičnico zaslužili. Se pravi, Ekonomsko-socialni svet ne deluje na način, da nekoga bomo privili, preden gremo v pogovore in da postavimo nek temelj. Se pravi takoj stališče, to je to, zdaj se pa dajmo pogajati. Torej jaz v okviru teh normirancev, kar ste vi predlagali, v bistvu ne vidim nobenega napredka od starega, se pravi napredka od sistema, ki ga zdaj poznamo. Le tako požrtvovalna piarovska akcija. Zaradi tega, ker je teh 88 tisoč ali pa 100 tisoč ljudi zelo besnih nad to Vlado, veste pa sami, da je to lahko takoj 200 tisoč ljudi, ki ta trenutek podpirajo naš predlog, ne pa vaš, in da pač se bližajo volitve, ki je treba ta del nekako zapreti. V bistvu pa ga ne zapirate z vašimi izhodišči, kar ste sami v svojem drugem, v svoji drugi intervenciji tudi povedali.

Še dejali ste eno stvar. Ta sistem ga večinoma izrabljajo IT podjetja, IT-jevci, se pravi storitvena dejavnost. In kaj je s tem narobe? ti ljudje ga ne izrabljajo, tega sistema, ti ljudje so del tega sistema. Povejte, kaj je narobe s tem. Ali pa na drugi strani, da bi tisti, ki ima svoj računalnik in software, si oddal polovico stanovanja, pa bi država od tega imela manj davka, pač manj denarja v blagajni. Saj izračuni kažejo in so jasni v tem primeru. In nič ni narobe, da je kdorkoli, ki si želi odpreti normirani espe oziroma da je pač normiran podjetnik, ni nič narobe, ali je to ITC ali je to zdravnik ali kdorkoli drugi. Še več, jaz mislim, da bo treba razmisliti tudi o študentskem espeju. In so že pobude, da bi naredili tukaj ta upgrade, zakaj pa ne. Tudi študentje usmerjeni v podjetništvo pri tem pa da ne izgubijo nobenih pravic, ki jim gre iz statusa ali pa iz naslova statusa študenta. Se pravi, jaz mislim, da na ta način bi popravili v državi več davkov, samo na bolj prijazen in normalen način, kot se gre ta Vlada in zaradi tega živimo, zaradi tega davčnega primeža Vlade živimo slabše. Torej, ta Vlada ni ne socialna, ni ne liberalna, ampak je zlasti vlada novih in višjih davkov, zaradi tega pa nas prehitevajo države, ki so nas desetletja gledale v hrbet. Povprečna naša neto plača in da to ni odgovora tej vladi, je pa skoraj enaka kot na Hrvaškem. Sto evrov je razlike med našo povprečno neto plačo in na Hrvaškem. Kje smo mi v treh letih tako zavozili? Državna sekretarka in kolegi iz Vlade, povejte kje? Kot pri nespametnih ukrepih, ko se bremeni in bremeni gospodarstvo, pa ne velika podjetja, ampak te obrtnike, male podjetnike, espejčke, posameznike, ki se trudijo in delajo, Tu ste zavozili in zaradi tega je naša povprečna plača taka kot je in je še slabša po zadnjih kazalcih, zaradi dolgotrajne oskrbe - torej davka na zalogo, davka, ki ga ni in ga plačujemo.

Torej v Novi Sloveniji še enkrat poudarjam, mi bomo ta zakon znova in znova vlagali, verjamem pa, da boste v koaliciji znova in znova bili proti temu, ne glede na obljube, ki jih dajejo posamezni ministri. In verjamem, da bo spet kakšen intervju in bo gospodarski minister rekel, podpiram tisti, da pridemo na stare normirance, čeprav vsi pozabljajo, da imamo ta zakon tu na mizi. Ker ta izhodišča, ki jih predlaga Vlada, niso niti približno okvir stare zakonodaje, ampak celo korak nazaj, zaradi tega, ker med 60000 in 120000 evri se normirani odhodki ne bodo priznali. To je ta problem. Jaz bi to mejo dvignil. Recimo med 120000 in 150000 evrov se normirani odhodki ne bodo priznali. To bi bile rešitve. Potem pa naredimo recimo tri stopnje in lahko naredimo komot z amandmaji tega zakona tudi en del, ki ga Vlada predlaga, saj ne bom rekel v tem delu, da se v določenem znesku ne priznajo odmerjeni, se pravi odhodki, ampak ne med 60 in 120000, to je zelo nizko. Torej, znova in znova bomo ta zakon vlagali zaradi tega, da pokažemo razliko v odnosu do Slovenije, razvoja koalicije, razvoja do tistega, kar Slovenija potrebuje ne za delodajalce, ampak ali pa, ne vem, bogate ljudi, ampak za mali, srednji sloj, se pravi, za tiste, ki se vsak dan trudijo. Govorimo o podjetnikih, obrtnikih in tukaj so normirani espeji. In ta razlika bo do volitev zagotovo se občutila.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo.

Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ne. Ugotavljam, da seveda ne želi. Tako da zaključujem splošno razpravo.

O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona sta v obravnavo Državnemu zboru predložila poslanca Robert Janev in Jonas Žnidaršič. Ker k predlogu zakona amandmaji v roku iz tretjega odstavka 140. člena v povezavi s tretjim odstavkom 135. člena Poslovnika Državnega zbora niso bili vloženi v skladu z drugim odstavkom 140. člena Poslovnika Državnega zbora na začetku obravnave te točke dnevnega reda predlagatelj ne bo podal dopolnilne obrazložitve, predstavnik Vlade ne bo predstavil mnenja. Predstavniki poslanskih skupin pa ne bodo podali stališč do predloga zakona.

Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA. TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mateji Čalušić, izvolite.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovane poslanke, poslanci, lepo pozdravljeni.

Vlada je v obravnavo v Državni zbor poslala Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. Z zakonom se določa pomen izrazov za pomožno, začasno in trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov. Za trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je treba izpolniti vse pogoje, ki so določeni v gradbeni zakonodaji, poleg tega pa tudi pogoje Zavoda za gozdove Slovenije. Z zakonom se vzpostavlja veliko površinski monitoring gozdov oziroma nacionalna gozdna inventura, ki je primerljiva z drugimi evropskimi državami. Zakon prinaša tudi nekaj sprememb s področja varstva gozdov in prepovedi vožnje v gozdu. Spreminja se definicija varstvenih del, tako, da bolj ustreza razmeram na samem terenu. Prepoveduje se vožnja izven gozdnih cest ter javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo na javni cestni promet. Dovoljena je le za gospodarjenje z gozdom na posebej označenih gozdnih vlakah in po teh sta dovoljeni tudi vožnja s kolesom in ježa. Zakon prinaša spremembe in dopolnitve, ki prinašajo učinkovitejše delo Zavoda za gozdove Slovenije. Predvsem gre za vodenje upravnih postopkov in izdajanje upravnih odločb. Za učinkovito izdajanje odločb in zagotavljanje pravilnosti, točnosti in aktualnosti podatkov je potrebno povezovanje posameznih obstoječih zbirk podatkov, ki so v upravljanju drugih upravljavcev. Zavod za gozdove Slovenije je sestavljen iz 14 območnih enot, vsaka območna enota ima devet članski svet območne enote, hkrati ima zavod še 27 članski svet zavoda, ki je sestavljen iz predstavnikov svetov območnih enot, ustanovitelja izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva ter samih lastnikov gozdov. V svetu območne enote se spreminjajo naloge tako, da se ohrani ključna naloga, to je določitev predloga gozdno gospodarskega načrta, gozdno gospodarske enote in dvoletnega lovskega upravljavskega načrta samega območja. V svetu zavoda se ukinja članstvo predstavnikov svetov območnih enot. Svet bo po novem sestavljali 13-članski svet. Sestavljali ga bodo predstavniki ustanovitelja, lastnikov gozdov, znanstvenih in raziskovalnih organizacij ter delavcev zavoda. Gozd in gozdni prostor postajata vse bolj obremenjena z obiskovalci. S povečevanjem števila obiskovalcev se povečuje tudi njihov negativni vpliv na gozdni ekosistem. Zavod za gozdove Slovenije že izvaja gozdarski nadzor, spreminjajo se pooblastila, ki jih imajo gozdarski nadzorniki. Zakon jim dovoljuje status uradne osebe, spreminja se tudi postopek samega imenovanja. Do sedaj je gozdarske nadzornike pooblastil minister, s spremembo zakona pa jih bo imenoval direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Spreminja se tudi višina glob: večina glob, ki jih za posamezne prekrške predpisuje zakon, je nespremenjena že od leta 2007 v obdobju od leta 2007 do leta 2025 je bila inflacija Republike Slovenije po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije nekaj višja kot 50 odstotkov, temu ustrezno se zvišuje tudi sama višina glob za prekrške.

Spoštovani! Glede na to, da so bila že na delovnem matičnem telesu sprejeta vsa relevantna dopolnila ter glede na to, da je zakon usklajen z zakonodajno pravno službo, predlagamo na ministrstvu, da se tretja obravnava zakona opravi na še isti seji.

Spoštovana predsedujoča, poslanci Državnega zbora in poslanci. Gozd pokriva skoraj 60 odstotkov površine Slovenije. Trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi ima dolgotrajno tradicijo. S spremembami in dopolnitvami zakona o gozdovih stremimo k posodobitvam in izboljšanju postopkov in procesov takšnega gospodarjenja z gozdovi. Zato upam, da boste zakon soglasno podprli. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici doktorici Vidi Čadonič Špelič.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Hvala za besedo predsedujoča. Spoštovana ministrica s sodelavcem, kolegice in kolegi poslanci, slovenska javnost. Tako kot je bilo že povedano, je naš odbor 10. 9., kot matično delovno telo, obravnaval omenjeni zakon. Na začetku je državna sekretarka poudarila, da predlog zakona prinaša nekatere ključne novosti, zlasti uvedbo nacionalne gozdne inventure za boljše spremljanje stanja in razvoja gozdov, nove definicije skladišč lesa in pogoje za njihovo ureditev, strožja pravila glede vožnje v gozdu in izjeme za nujna dela, posodobitve pri varstvu gozdov in varstvenih delih, prilagajanje razmeram na terenu in še in še. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe oziroma predstavnik je povedal, da je bila večina pripomb iz njihovega mnenja tudi popravljena z amandmaji, ki so jih vložili Svoboda in Socialni demokrati.

Predstavnik Državnega sveta je izpostavil, da komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni podprla predloga Zakona o gozdovih, saj zakon ne rešuje ključnih problemov, zlasti nesorazmernega poseganja v lastninsko pravico. Predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice je pozdravil dialog pri pripravi predloga novele zakona o gozdovih in podprl ohranjanje območnih enot zavoda za gozdove. Pozdravil je tudi digitalizacijo, strožje nadzore vožnje v gozdu in predloge za javno financiranje gozdnih cest. Mnenje k predlogu zakona, in to pozitivno, so še dali predstavnica Sklada kmetijskih zemljišč, predstavnik Zavoda za gozdove, predstavnik Zveze lastnikov gozdov, predstavnik Družbe Slovenski državni gozdovi. V razpravi sta poslanca iz vrst Poslanske skupine Svobode predlogu zakona izrazila podporo, zlasti izboljšave na področju digitalizacije. Poslanca iz vrst Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke sta izrazila delno podporo predlogu zakona, vendar zaradi pomislekov glede bremen za občine, financiranja in kazni napovedala, da zakona v njihovi poslanski skupini ne bodo podprli. Poslanec iz vrst Poslanske skupine Nove Slovenije - Krščanski demokrati je poudaril pomen slovenskih gozdov in vključenost lastnikov ter opozoril na problem ogrevanja in varnosti ob cestah. Poslanka iz vrst Poslanske skupine Levica je poudarila, da zakona ne podpirajo, saj menijo, da sprememba sveta zavoda omogoča vladni prevzem nadzora nad zakonom oziroma nad delovanjem Zavoda za gozdove.

Vloženi so bili amandmaji, kot smo rekli, Poslanskih skupin Socialnih demokratov in Svobode in amandmaji so bili sprejeti. Ni bil sprejet amandma Poslanske skupine Levica. Odbor pa je sprejel tudi kot svoja dva amandmaja, in sicer k 21. členu in k 22. členu. Na koncu je odbor glasoval tudi o vseh členih skupaj in jih tudi sprejel. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo doktorica Tatjana Greif, izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo, spoštovani vsi prisotni. Predlog novele Zakona o gozdovih, ki ga obravnavamo, prinaša več različnih sprememb zakona. Med njimi so nekatere, ki jih v Levici pozdravljamo, zlasti zvišanje glob za vožnjo in parkiranje motornih vozil v gozdu. Ne glede na to pa v Levici predloga zakona ne bomo podprli, saj ta vsebuje tudi nekaj spornih sprememb, med katerimi je na prvem mestu sprememba Sveta Zavoda za gozdove. V Levici ne nasprotujemo a priori, da se sestava sveta zavoda spremeni. Vendar je treba jasno identificirati razloge za slabosti v delovanju zavoda, ki so posledica trenutne sestave sveta zavoda, ter predlog sprememb utemeljiti skozi širšo strokovno in javno razpravo. Ne le, da sprememba, ki jo imamo na mizi, ne izpolnjuje nič od tega. Razlogi za spremembo sveta zavoda so se tekom oblikovanja zakona skorajda iz dneva v dan spreminjali. Najprej se je spremembe utemeljevalo s tem, da sestava sveta vladi onemogoča vsiljevanje varčevalnega proračuna. Nato se je s spremembo utemeljevalo z zaščito zavoda pred prevzemom s strani neke neimenovane interesne skupine. Potem se je v sestavo sveta dodajalo predstavnika državne družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) v svet zavoda, ne da bi bilo to iz zakonskega predloga kakorkoli razvidno. Sprememba sveta, takrat še utemeljena z zaščito sveta pred prevzemom neke interesne skupine, je tako postala sprememba sveta, v katerem največji posamični lastnik gozda, to je država, prevzame odločevalsko moč v svetu in to s pomočjo predstavnika družbe, ki v državnih gozdovih gospodari. Tako, da 80 procentni del sečnje in spravila lesa outsourca zasebnim izvajalcem katere delovanje je že od njene ustanovitve spremljalo spremljajo različne afere. In kateri se je s prvimi osnutki Zakona o obnovi leta 2023 omogočalo, da bi sama sebi odkazovala, katero drevje je treba posekati in bi na ta način nadomestila to, kar v okviru javne gospodarske službe izvaja Zavod za gozdove. Z amandmaji sprejetimi na odboru predstavniku SiDG zdaj jasno pripada mesto v svetu zavoda. Obrazložitve nujnosti spremembe sveta so tudi po obravnavi na odboru še vedno neutemeljene in pavšalne. Sprememba sestave sveta naj bi povečala učinkovitost zavoda, čeprav tekom celotnega zakonodajnega postopka ni bilo z eno samo besedo obrazloženo kako trenutna sestava sveta slabi učinkovitost zavoda in zakaj jo bo nova sestava izboljšala. Da naj bi bila sestava sveta bolj podobna sestavam svetom drugih javnih zavodov, pa je popolnoma prazen argument. Poleg tega v predlogu kot problematično prepoznavamo tudi, da se od ljudi, ki v gozdu nabirajo sečne ostanke, zahteva pridobitev pisnega soglasja lastnika gozda, da bodo lahko iz njihove hoste odnesli nekaj, kar so oni tako ali tako zavrgli. Lastnik je dolžan ostanke sečnje pospraviti za seboj, in če jih ne, potem naj jih prepusti tistim, ki ostanke nabirajo, da si zagotovijo kurjavo v hladnejših mesecih leta. Dodatno se v Levici ne strinjamo s tem, da bo zakon po novem omogočal ograjevanje vojaških objektov in strelišč v gozdovih. Kadar so strelišča v uporabi, vojska, policija, strelska društva ali lovske družine in drugi zagotavljajo varovanje teh strelišč. Dokazano ima tako ograjevanje lahko negativne posledice na habitate in migracije prostoživečih živali, na kar so tekom obravnave opozorile tudi nevladne organizacije. V Levici smo tekom obravnave zakona predlagali amandmaje s katerimi bi sporne dele zakona črtali. Amandmaji so bili zavrnjeni in zakon za nas ostaja nesprejemljiv, zato bomo glasovali proti predlogu zakona.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo Branko Zlobko, izvolite.

BRANKO ZLOBKO (PS Svoboda): Gospa podpredsednica, gospa ministrica z ekipo, spoštovane poslanke in poslanci!

Slovensko gozdarstvo ima v evropskem in svetovnem merilu priznano prakso gospodarjenja z gozdovi, zlasti po načelih trajnosti in mnogonamenskosti. Tak način gospodarjenja z gozdovi je potrebno ohraniti, saj nam izključno takšen pristop zagotavlja ohranitev naših gozdov, ki so vse bolj pod vplivom podnebnih sprememb, je pa potrebno naše gozdove držati v stiku z modernizacijo delovnih procesov in novimi tehnologijami. Kljub naši tradiciji sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in trajnosti gozdov v Sloveniji so gozdovi v Sloveniji na preizkušnji. Potrebno je povedati, da bomo morali v prihodnosti znatno okrepiti rezultate pri obnovi, negi gozdov, ki občutljivo zaostajajo za načrti. Eden ključnih razlogov za spremembo zakona o gozdovih je potreba po digitalizaciji gozdarstva. Na te ukrepe so tudi vezana evropska sredstva. Tako imenovano e-gozdarstvo prinaša modernizacijo javne gozdarske službe in izboljševanje evidenc podatkov. To je digitalizacija ključnih delovnih procesov v gozdarstvu in lovstvu, kar pomeni izbira za poseg, zbiranje podatkov o stanju gozdov in divjadi, odstrel in podobno. V praksi to pomeni, da se bo skrajšal čas izdaje posamezne odločbe o upravnem postopku, hkrati pa se bo zaradi avtomatizacije zbiranja in preverjanja podatkov preko različnih podatkovnih zbirk zagotovila manjša verjetnost za možne napake. Evidence bodo zaradi neposredne izmenjave podatkov točnejše, stranka v postopku pa bo lahko kadarkoli dostopala do svojih odločb, lastnik pa do podatkov o svojem gozdu.

S spremembami se uvaja možnost, da se lahko sečne ostanke pridobivajo tudi fizične osebe, ki niso registrirane in ne izpolnjujejo pogojev za ta dela, seveda ob prehodnem pisnem soglasju lastnika gozda in izključno za lastne potrebe. S tem se zmanjšuje tudi možnost kraje sečnih ostankov.

Zaradi vse večjih nezakonitih obremenitev gozdnih površin se zaostruje sankcije na primer za vožnjo zunaj gozdnih cest ter se spreminja višina glob za posamezne prekrške, ki jih predpisuje zakon, saj so te nespremenjene že od leta 2007.

S predlogom zakona se spreminja sestava sveta zavoda ter obseg nalog sveta območnih enot. Veljavna sestava sveta zavoda je preširoka in ne zagotavlja potrebne operativnosti v smislu sprejemanja odločitev. Naj povemo, da nova predlagana sestava sveta zagotavlja uravnoteženost ter mnogo predstavništvo tako v smislu strokovnosti in posameznih lastnikov gozdov. Svetu območne enote se spreminjajo naloge tako, da se ohranjajo ključne naloge, to je določitev predloga gozdnogospodarskega načrta, gozdnogospodarske enote in dvoletnega lovsko upravljavskega načrta območja.

Predlogi sprememb so nastali v intenzivnem dialogu z deležniki, zato danes obravnavamo kakovostne strokovne rešitve, ki predstavljajo pomembno posodobitev temeljnega Zakona o gozdarstvu in omogočajo njegov nadaljnji razvoj ter odgovore na nekatere izzive, ki nas čakajo tudi v prihodnje. Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o gozdovih bomo v poslanski skupini soglasno podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo Tomaž Lisec, izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS Levica): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovana ministrica z ekipo, vsem skupaj lep pozdrav! V Poslanski skupini SDS smo z zanimanjem prebrali predlog zakona, ki je danes pred nami, torej Predlog zakona o gozdovih. Še bolj kot predlog zakona pa nas je zanimalo stališče par zelo relevantnih organizacij na tem področju. Zato smo na odboru predvsem z zanimanjem poslušali uvode s strani predstavnikov Zveze lastnikov gozdov, Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove in pa družbe Slovenski državni gozdovi. In na podlagi njihovega mnenja smo v Poslanski skupini SDS sprejeli odločitev, da zakonu po eni strani ne bomo nasprotovali, ker prinaša kar nekaj rešitev. Na drugi strani pa zakon tudi ne moremo podpreti, ker nekaj ključnih zadev v tem zakonu manjka in smo pričakovali, da jih bomo zasledili v dikcijah členov, ki pa na žalost niso bili odprti. Nenazadnje je zakon dokaj solidno tudi usklajen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, tako da je v bistvu končna dikcija tega zakona le boljša kot je bil sam uvod. Še vedno pa, še enkrat ponavljam, v Poslanski skupini SDS smo pričakovali veliko bolj smele obljube o tem kaj lahko z Zakonom o gozdovih naredimo, ker vemo, da je na različnih predalih znotraj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kar nekaj predlogov, kaj spremeniti v Zakonu o gozdovih.

V Poslanski skupini SDS podpiramo nove rešitve, kot je ustanovitev nacionalne gozdne infrastrukture, tudi gradnjo trajnih skladišč, čeprav tukaj imamo pomisleke, da dikcije členov se lepo berejo, v praksi pa nas je strah, da kljub temu, da nismo velika država, da bo prišlo do posameznih problemov pri gradnji in pa vzdrževanju teh trajnih skladišč. Podpiramo tudi rešitve, ki nekako omejujejo vožnjo v gozdovih, za motorna vozila, štirikolesnike in še kaj drugega, kar ne spada v gozdove. In tudi tu imamo problem, kljub dobrim intencam tega zakona. Verjetno bodo statistike v naslednjih letih pokazale, da v praksi zaradi pomanjkanja nadzora in zaradi brezbrižnosti tistih, ki niso lastniki gozdov, imamo še vedno preveč Divjega zahoda v slovenskih gozdovih. V Poslanski skupini SDS smo prav tako pričakovali, da se bo s tem zakonom večja vloga dala lastnikom gozdov, ampak verjamem, spoštovana ministrica, da ste imeli težko delo, kajti v koaliciji imate stranko, ki nasprotuje temu zakonu, zato apel, da se drugič večkrat bolj konkretno poslužujete pojma, ki se mu reče koalicijsko usklajevanje. In verjamemo, da če bi prišlo do koalicijskih usklajevanj, bi verjetno še zmanjšali pravice lastnikov gozdov, ki trenutno jih še imajo in bi verjetno lastniki gozdov dobili še več obveznosti in verjetno še več finančnih instrumentov, ki bi jih bremenili. Zakaj zakona v Poslanski skupini SDS pa ne moremo podpreti? Gre za dva ali tri, tri zadeve, ki so po našem mnenju slabo dodelane. Glede sestave svetov zavodov po našem mnenju ni uspeh, da obstanejo območne enote, ampak to sploh ne vem, kdo je razmišljal, da bi to ukinil. Zdaj, glede samega sveta, sestavo zavoda bi verjetno vsak član Odbora za kmetijstvo predlagal svojo sestavo. Nobena ni idealna, nobena pa na žalost tudi ni optimalna, kot ni optimalna po našem mnenju tudi trenutna sestava sveta zavoda oziroma sestava sveta zavoda, ki bo uveljavljena po sprejetju tega zakona. V Poslanski skupini SDS imamo tako pri tem zakonu kot tudi pri drugih zakonih na tem področju probleme s prevelikim razponom glob, čeprav so nam predstavniki zatrjevali, da vedno izberejo najmanjšo globo zakaj je potem tudi 40-kratna razlika pri posameznih globah naredimo neko zdravo razumsko lestvico ena tri ali pa ena pet, ne pa, da so lahko določene globe v prevelikem razponu glede na njihove kazni. Nikakor pa se ne moremo strinjati, da ta zakon vsaj v dveh segmentih vpliva na lokalno samoupravo. Prvo glede kazni in pa drugo glede financiranja lokalne samouprave pri tem zakonu. V Poslanski skupini SDS resnično ne razumemo, da skoraj ni zakona, te Vlade, ki nekako ne da nove finančne obveznosti in pa kazni občinam, občine pa na drugi strani nič ne dobijo. Skratka, še enkrat, v Poslanski skupini SDS zakonu ne bomo nasprotovali, ne bomo pa ga tudi podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo doktorica Vida Čadonič Špelič. Izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Hvala za besedo. V Novi Sloveniji smo zakon proučili tudi z našimi strokovnjaki, ki so lastniki gozdov in ugotovili, da vendarle zakon prinaša nekatere rešitve, ki jih je vredno podpreti. Naštela jih bom: digitalizacija postopkov, povezovanje podatkovnih zbirk, zemljiška knjiga, CRP, kataster in tako dalje in zaradi tega hitrejši upravni postopki, boljši pogled lastnikov gozdov, možnost izvajanja postopkov neposredno na terenu. Nacionalna gozdna inventura, sistematičen popis stanja gozdov, ekosistemov, tal na nacionalni in regionalni ravni. Pozdravljamo gozdarski nadzor. Nadzorniki dobijo status uradnih oseb, večja pooblastila pri nadzoru sestava organov, sprememba v svetu zavoda in svetih območnih enot, to se pravi, gre za manj članov, pa vendarle se ohranjajo vloga območnih svetov zavodov tudi kadrovska politika. Recimo ukinitev pripravništva, uvedba krajšega strokovnega usposabljanja za nove zaposlene le tri mesece težko dobijo strokovnjake, je povedal direktor Zavoda za gozdove. Sečni ostanki in skladišča zdaj se z zakonom dobi pravna podlaga oziroma ureditev pridobivanja teh sečnih ostankov in vzpostavitev trajnih gozdnih skladišč. Seveda tudi nas v Novi Sloveniji motijo visoke kazni, a se zavedamo, da je treba vse zakone uskladiti z Zakonom o prekrških, ki je osnovni zakon na tem področju. Torej v Novi Sloveniji ocenjujemo, da zakon prinaša nekaj dobrih rešitev, zato smo ga na odboru in tudi v Državnem zboru podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Mojca Šetinc Pašek, izvolite.

MOJCA ŠETINC PAŠEK (PS SD): Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi.

Z novim predlogom zakona o gozdovih se uvajajo ključne rešitve za boljše varovanje gozdov, ki so med najpomembnejšimi naravnimi in družbenimi bogastvi naše države. Gozdovi so eden najpomembnejših naravnih ekosistemov, ki zagotavljajo stabilnost okolja, kakovost življenja posameznikov, blaginjo družbe kot celote. V Sloveniji imajo še poseben pomen, saj gozdovi pokrivajo okoli 60 odstotkov celotne površine, kar nas uvršča med najbolj gozdnate države Evrope. Ta bogastva ne predstavljajo le naravne dediščine, temveč so temelj številnih ekoloških, socialnih in gospodarskih funkcij. Ekološka funkcija gozda se kaže v uravnavanju podnebja, zadrževanju vode, preprečevanju erozije, ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Socialna funkcija se odraža v prostoru za rekreacijo, sprostitev, izobraževanje, povezovanje človeka z naravo. Proizvodna funkcija pa je ključna za pridobivanje lesa kot obnovljive surovine, ki prispeva k trajnostnemu gospodarstvu in razvoju podeželja. Pri upravljanju z gozdovi je zato nujno ohranjati ravnovesje med zasebnimi interesi lastnikov gozdov in javnim interesom širše družbe. Le z uravnoteženim uresničevanjem vseh funkcij gozda lahko zagotovimo, da bodo slovenski gozdovi še naprej ostali vir življenja, varnosti in tudi trajnostnega razvoja.

Predlog Zakona o gozdovih zato predstavlja pomemben korak k učinkovitemu in preglednemu delovanju Zavoda za gozdove Slovenije. Takšna sestava omogoča, da so ključne usmeritve zavoda podprte z javno finančno odgovornostjo države kot tudi z neodvisnimi strokovnimi mnenji in praktičnimi izkušnjami uporabnikov in zaposlenih, ki s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem pomembno vplivajo na odločitve. Uvajanje digitalizacije upravnih postopkov prinaša hitrejše, bolj pregledne postopke. Zagotavlja, da bodo lastniki gozdov in javnost bolj preprosto dostopali do vseh ključnih informacij o gozdu in o upravnih zadevah. Uvedba obsežnega monitoringa in nacionalne gozdne inventure bo zagotavljala podatke o lesnih zalogah, spremembah in posledicah vremenskih ujm. Ti podatki bodo ključni za gozdarsko politiko, za poročanje na nacionalni, evropski, mednarodni ravni. Gradnja trajnih skladišč lesa, bolj urejeno gospodarjenje z gozdovi pomenita priložnost za krepitev krožnega gospodarstva, tudi podeželja, a mora potekati to ob strogem spoštovanju okoljskih standardov, da se preprečijo pretirani posegi v prostor. Les kot surovina je priložnost za razvoj lokalnih skupnosti. Strožji nadzor, višje globe so nujni ukrepi, saj neodgovorne vožnje, kršitve pri gozdarjenju z lesom ali neustrezni posegi v prostor škodijo naravi, gozdnemu ekosistemu ter življenjskemu prostoru živali. Kazni morajo biti pravične in sorazmerne, a tudi dovolj visoke, da odvračajo od kršitev. Naj poudarimo, gozdovi so skupno dobro, zato je prav, da država z večjo digitalizacijo, večjim monitoringom in strožjim nadzorom zagotovi njihovo dolgoročno ohranitev. Javna korist mora imeti prednost pred kratkoročnimi zasebnimi interesi, saj so gozdovi ključni za blaženje podnebnih sprememb, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja ljudi.

Slovenski gozdovi morajo ostati prostor življenja, varnosti in blaginje za prihodnje generacije, zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zakon podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer ministru za javno upravo, magistru Francu Propsu, izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Predsedujoča, hvala lepa za besedo, spoštovane poslanke in poslanci. Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku, ki je že bil obravnavan in potrjen na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v Državnem zboru. Cilj spremembe zakona je vzpostaviti pravne podlage za to, da bodo upravni organi lahko učinkoviteje in hitreje vodili upravne postopke. Posledično bodo stranke hitreje prejele upravno odločitev, upravni organi pa bodo lahko optimizirali svoje delovanje. Verjamem, da bodo spremembe prispevale k večjemu zadovoljstvu in varnosti strank ter k dvigu ugleda in konkurenčnosti države. Ključne spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, so poenostavljanje postopkov pri načinu pisanja zapisnika, snemanju zapisnika na elektronske nosilce zvoka, izvedbi ustne obravnave, snemanju ustne obravnave, izvedbi videokonferenčne obravnave in možnosti pridobivanja pisnih izjav prič. Vse to bo omogočilo hitrejšo razjasnitev dejanskega stanja in posledično hitrejšo izdajo odločbe. Uvajamo pravne podlage za izvedbo ustne obravnave preko videokonference, kar bo strankam znatno olajšalo komunikacijo, pospešilo postopke in zmanjšalo stroške. Omogočamo samodejno izdajo potrdil iz uradnih evidenc. To bo za stranke bistveno pohitrilo in poenostavilo postopke, poleg tega pa bo razbremenilo delo organov. Poenostavljamo možnosti vlaganja vlog v elektronski obliki, kar bo pohitrilo postopke. Predvidena je možnost izdaje odločb brez obrazložitve, kadar bo zahtevku stranke ugodeno in odločba ne bo posegala v pravni položaj drugih oseb. Za poslovne objekte se uvaja elektronsko vročanje. Ti v davčnih zadevah že več let s finančno upravo poslujejo le elektronsko in posledično ni razlogov, da elektronskega poslovanja ne uvedemo tudi v ostalih upravnih zadevah. Predlog zakona omogoča uvrščanje oziroma vročanje dokumentov z vložitvijo v hišni predalčnik. Poleg tega se spreminja tudi ureditev, zaradi katere je še danes treba hoditi na pošto in počakati 15 dni, da se dokument vrže v nabiralnik. Tako, da verjamem, da se bo s tem olajšal dostop dokumentov do dokumentov še posebej za tiste, ki se soočajo s težavami zaradi nedostopnosti ali omejenega delovnega časa poštnega urada.

Naj poudarim, da s predlogom zakona ne posegamo v temelje obstoječega zakona.

Novela prinaša zgolj spremembe za procesno postopanje upravnih organov, ki so nujne, če želimo, da bodo upravni postopki bolj učinkoviti. Menim, da je potrebna določena mera poguma in drznosti, če želimo doseči občutne spremembe. Čas za lepotne popravke je po mojem mnenju minil, če je naš cilj učinkovit odziv na realne družbene in tehnološke potrebe na strani posameznikov in poslovnih subjektov. Za uveljavitev zakona smo predvideli dovolj dolg rok, da se bodo lahko njegovi uporabniki seznanili z vsemi novostmi in spremembami ter ustrezno in pravočasno prilagodili svoje poslovanje. Novim zakonskim rešitvam. V tem času bomo poskrbeli tudi za izvedbo izobraževanj, kar bo uporabnike seznanili z novostmi, ki jih prinašajo spremembe zakona. Predlog zakona je premišljen in prinaša rešitve, ki so usmerjene v prihodnost. Omogoča večjo učinkovitost upravnih postopkov ter jih prilagaja potrebam sodobne družbe, tehnologije in pravne države. Prav zato predlagamo, da predlog novele zakona v splošnem upravnem postopku podprete. V primeru, da bodo izpolnjeni poslovniški pogoji predlagam, da Državni zbor na tej seji opravi tudi tretjo obravnavo predloga zakona. Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Jožici Derganc, izvolite.

JOŽICA DERGANC (PS Svoboda): Spoštovana podpredsednica, spoštovani minister, poslanke in poslanci! Odbor je kot matično delovno telo na 32. redni seji, dne 10. septembra 2025, obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku.

Uvodoma je predstavnik predlagatelja, minister za javno upravo, podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter predstavil razloge za pripravo predloga zakona in bistvene rešitve, ki jih prinaša. Nato so mnenje o predlogu zakona podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta.

V razpravi je Poslanska skupina SDS izpostavila pomembnost Zakona o upravnem postopku, saj se državljanke in državljani z njegovo uporabo velikokrat srečamo. Pozdravili so cilje predloga zakona glede poenostavitev in prilagodljivosti upravnih postopkov stanja današnje družbe, vendar so se v razpravi pridružili pripombam posredovanih s strani sodstva, Trgovske zbornice, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta glede krajšanja rokov vročanja dokumentov v upravnem postopku. Izpostavili so dvom, da bo slednje v škodo državljank in državljanov in v korist upravnih organov glede skrajšanja roka domnevne vročitve iz 15 na sedem dni in podaljšanja roka pritožbe oziroma dopolnitve iz 15 na 21 dni. Dvomijo tudi v odločitev domnevne vročitve, ki teče od opreme pošiljke in ne od prejema, ter opozorili na podaljšanje roka dostave s strani nekaterih pošt, saj se z zapoznelo vročitvijo lahko izgubi nekaj dni, ki pa so pomembni za seznanitev s pošiljko in možnostjo pritožbe.

Med drugim so izpostavili načelo zaslišanja stranke v povezavi z varstvom tajnih podatkov, pri čemer ocenjujejo, da predlagana ureditev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Omenili so tudi rešitev predloga zakona glede izdaje odločb brez obrazložitve, kar ocenjujejo kot problematično. Pogrešajo uvajanje umetne inteligence v upravne postopke, pri čemer so poudarili, da bi tudi na tem področju morali slediti novostim informacijske tehnologije. Pojasnili so tudi vsebino predlaganih amandmajev Poslanske skupine SDS.

Poslanka Poslanske skupine Nova Slovenija je uvodoma pozdravila poenostavitve, ki jih predlog zakona prinaša javnim uslužbencem, s katerim bodo lahko svoje delo opravljali lažje in hitreje. Ob tem opozarja na pravice strank, za katere ocenjuje, da bodo pri tem ogrožene. Izpostavila je tudi skrajšanje roka za vročanje, kar se ne zdi najbolj smotrna rešitev, in pozvala predlagatelja k ponovnemu premisleku, da se zadevni rok vrne na 15 dni. Opozarja tudi na pisanje zapisnika, obenem pa pozdravlja, da ni več dobesednega zapisnika. Bi pa morala postati branje zapisnika obvezno s strani uradnih oseb pred podpisom strank. Predlog zakona sicer predvideva možnost, da stranka to zahteva, zdi pa se ji pomembno upoštevati dejstvo, da je stranka lahko neuka. Med drugim izpostavlja tudi izdajo odločbe brez obrazložitve, ob čemer verjame, da je le to v primeru, kadar je stranki v korist. Glede na zapletenost postopkov v okviru izvajanja zakona o upravnem postopku je izrazila upanje, da bo umetna inteligenca pripomogla k poenostavitvi navedenih postopkov.

Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, Poslanske skupine SDS in o predlogih za amandmaje odbora poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Odbor je sprejel amandmaje odbora in amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter vse člene predloga zakona. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, za njo poslanec Tine Novak, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Predsednica, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, še posebej predstavnikom ministrstva. Pred nami je torej predlog sprememb zakona o splošnem upravnem postopku, katerega glavni cilj je pospešitev teh postopkov, njihova digitalizacija ter poenostavitev postopka strank in organov. Namen je jasen, skrajšati pot od vložitve vloge do pravnomočne odločbe in zmanjšati administrativno breme tako za organe kot za stranke. Demokrati menimo, da je prav, da najprej izpostavimo nekaj rešitev, ki jih ocenjujemo kot pozitivne. Torej, predvsem obvezno elektronsko vročanje za poslovne subjekte bo bistveno pospešilo postopke in zmanjšalo stroške. Nadalje pozdravljamo tudi rešitev, da bo za elektronske vloge zadoščal napredni elektronski podpis, ki je dostopnejši širšemu krogu uporabnikov, ter možnost, da vloga sploh ne bo potrebovala podpisa, če se vlagatelj identificira z elektronsko identifikacijo. To bo prispevalo k širši uporabi e-poslovanja in zmanjšalo nepotrebno birokracijo. Kot dobrodošle ocenjujemo tudi rešitve, ki uvajajo poenostavitve pri zapisnikih, saj bodo odslej podpisani le s strani uradne osebe, omogočeno pa bo tudi zvočno in slikovno snemanje obravnav. Pomemben korak naprej je tudi možnost izvedbe ustne obravnave na daljavo prek videokonference, kar bo strankam prihranilo čas in stroške.

A kljub vsem pozitivnim vidikom moramo opozoriti na rešitve, ki so problematične oziroma jih vsaj mestoma problematizirati. Pri tem moramo posebej izpostaviti pomisleke Zakonodajno-pravne službe, ki so bili jasno predstavljeni in jih je treba jemati z določeno mero resnosti. Zakonodajno-pravna služba namreč opozarja, da nekatere spremembe posegajo v temeljno ustavnopravna jamstva. Ena najbolj kritičnih točk po naši presoji je skrajšanje roka za fiktivno vročitev. Predlog zakona ta rok skrajšuje s 15 na 7 dni, pri čemer začne teči že z dnem odpreme, ne z dnem dejanskega prejema. To pomeni bistveno krajši čas, da se stranka seznani z odločbo in se nanjo pravočasno odzove. Pošta Slovenije je opozorila, da lahko pošiljka potuje tudi 3 dni, kar stranki pušča le nekaj dni za odziv. Takšna ureditev je lahko torej sporna z vidika enakega varstva pravic. Pomembno vprašanje se poraja tudi pri možnosti izdaje odločbe brez obrazložitve. Čeprav gre za poenostavitev postopka, je treba zagotoviti, da bo stranki res učinkovito omogočeno zahtevati obrazloženo odločbo in da bo ta pravica v praksi dostopna brez dodatnih ovir. Transparentnost odločitev je temelj zaupanja v upravne organe. Ne moremo in ne smemo pa spregledati niti stališča Državnega sveta, ki predloga zakona ni podprl. Opozorili so, da skrajševanje rokov ne pomeni krajših rokov na strani organov, temveč breme prevaža na stranke. Podobne pomisleke je izpostavil tudi Sodni svet, ki meni, da je nova ureditev fikcije vročitve od dneva odpreme lahko ustavno sporna.

Cilji novele, digitalizacija, poenostavitev in hitrejši postopki so cilji, ki jih podpiramo. Toda ob tem moramo opozoriti, da želja po učinkovitosti ne izpodrine temeljnih pravic strank in načela pravne varnosti. Naša naloga je, da poiščemo ravnovesje, omogočiti hitrejše in enostavnejše postopke, a hkrati ohraniti ustavno skladnost, predvidljivost in pravičnost odločitev. Zakon bomo v naši poslanski skupini podprli, vendar pričakujemo, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku upoštevajo pomisleki, ki so bili izpostavljeni in da se bo besedilo ustrezno dopolnilo. Le tako bomo zagotovili, da bo zakon res služil svojemu namenu, učinkovitemu, a predvsem tudi pravičnemu pravnemu odločanju. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani kolega, en mali opomin. To smo že večkrat tukaj opozorili, v tem parlamentu formalno Demokrati ne obstajate. Ste poslanci, nepovezani poslanci, sicer izvenparlamentarne stranke Demokrati, ne morete pa reči "Demokrati menimo", ker tukaj v parlamentu Demokrati zaenkrat formalno ne obstajate. In prosim, da se začenjate držati tega, ker to je pač enostavno nedopustno. Ja, izvolite. No, da slišim.

TINE NOVAK (PS NP): Zdaj, če boste pogledali zapisnik, sem jasno na koncu rekel, da v naši poslanski skupini podpiramo. Uvodoma sem pa rekel, ko po demokratični presoji - kot analogija - smo prevetrili ta ...

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani kolega, rekel ste, prav slišala sem, pogledamo lahko tudi magnetogram: Demokrati menimo. Demokrati tukaj nič ne menite, tukaj menite nepovezani poslanci vaše poslanske skupine. Če ste pa vi v privatnem življenju izven parlamenta Demokrati, je pa to vaša stvar. Ko boste pa formalno tukaj v prihodnjem mandatu, se boste pa lahko tako pogovarjali.

Gremo naprej. Poslanska ... / oglašanje iz dvorane/ Kako? Ja. Naprej Poslanska skupina Svoboda, zanjo Tereza Novak, izvolite.

TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Spoštovani.

Novela Zakona o splošnem upravnem postopku, ki jo danes obravnavamo, ni napisana za en resor niti za en mandat. To je zakon, ki je napisan za prihodnost Slovenije, za učinkovitejšo državo, za hitrejše postopke in predvsem za ljudi. Zakon o splošnem upravnem postopku je temeljni zakon slovenske uprave, ki bo po več kot 25. letih končno doživlja zdaj pomembno modernizacijo, ki jo digitalna doba že dolgo narekuje. Ko je bil leta 1999 zakon sprejet, je bilo papirno poslovanje norma po večini javnih uprav po svetu. Danes je ravno obratno, digitalno postaja standard, papir pa izjema. A pri nas postopki še vedno v veliki meri sodijo sledijo logiki preteklosti in ravno zato je pred nami zakon, ki odgovarja na sodobne izzive časa: digitalizacijo, kadrovski krč, birokratsko neučinkovitost in pričakovanja sodobnega državljana. Digitalizacija ni več možnost, temveč nuja, a ob tem seveda ne pozabljamo na tiste, ki jim je digitalizacija še vedno izziv. V Sloveniji letno izdamo blizu 11 milijonov upravnih odločb. Takšnega obsega ni mogoče več obvladovati analogno. Vsaka zamuda, vsaka nepotrebna papirna pošiljka, vsak okoren postopek pomeni izgubljen čas za državo, za gospodarstvo in za posameznika. Zato bo po novem vsa komunikacija med državnimi organi in pravnimi osebami, ne fizičnimi, potekala izključno digitalno. Vsako podjetje bo imelo svoj varen elektronski predal, tako kot to že leta uspešno deluje pri Finančni upravi. Tudi fizične osebe bomo spodbujali k e-poslovanju z lažjo digitalno identifikacijo. To ne bo le hitreje, temveč tudi ceneje, varneje in zanesljivejše. Potrebujemo enostavnejše postopke in hitrejše odločanje. Zakaj naj bi nekdo, ki mu država odobri pravico na primer Zoisovo štipendijo, moral čakati dlje časa zgolj za to, da uradnik napiše več strani obrazložitve zakaj jo je dobil. Če je velika večina tistih, ki jim je namenjena ta obrazložitev na koncu niti ne prebere. Po novem bo tak upravičenec prejel jasen sklep, da je bil s svojo vlogo uspešen. Če pa bo želel podrobno obrazložitev, jo bo seveda lahko zahteval in šele od takrat, ko bo prejel obrazloženo odločbo, bo začel teči rok za morebitno pritožbo. To ni korak stran od pravic, temveč prilagoditev sodobnim potrebam in končno tudi razum. Pošta Slovenije danes ne deluje več kot pred desetletji. Ob sobotah so pošte zaprte med tednom, ponekod delajo samo do 17. ure. Marsikdo zaradi tega sploh ne more prevzeti priporočene pošte, zato potem čaka 15 dni, dokler mu pismonoša pošte ne pusti v nabiralniku, postopki pa med tem stojijo. Po novem bo vročanje enostavnejše, poštar bo prišel enkrat in takoj pustil pošto v nabiralniku, da bomo imeli posamezniki dovolj časa, da se seznanimo z odločbo in se nanjo pritožimo, če bo potrebno. Pa podaljšujemo rok za pritožbo s 15 na 21 dni. Nihče ne bo prikrajšan, le sistem bo bolj učinkovit in bolj življenjski. Uvajamo tudi pravne podlage za videokonference, snemanje ustnih obravnav, digitalno vročanje, odpravo razlike med navadno in priporočeno pošto ter druge sodobne rešitve, ki bi, roko na srce, morale biti v veljavi že 10 ali 15 let. Staramo se, delovno aktivnih je vse manj, ne bomo mogli imeti bolj obsežne javne uprave, ker preprosto ne bo ljudi, ki bi lahko ta zahtevna dela opravljali. Ob tem pa poznamo orodja, ki jih lahko s pridom uporabimo v dobro vseh. s poenostavitvami, ki jih uvajamo z novelo, bomo zadovoljni tako zaposleni v javni upravi kot tudi uporabniki javnih storitev. To bomo dosegli z modernizacijo, poenostavitvijo in digitalizacijo. Le tako bo možno znižati tudi davčne obremenitve, kar zahteva gospodarstvo in prav gospodarstvo je eno tistih, ki že desetletja opozarja na preobremenjenost, počasnost in togost uprave, ali kot to popularno imenujemo, preveč birokratizacije. Ta zakon je odgovor na ta opozorila, prinesel bo rešitve ne le na papirju, ampak tudi v praksi.

Novelo zakona so pripravljali strokovnjaki, ki že desetletja, ki se že desetletja ukvarjajo s postopkom, vedo kako se pišejo odločbe, kako potekajo postopki in kje so ozka grla. V Poslanski skupini Svobode zaupamo stroki, zaupamo dolgoletnim javnim uslužbencem in verjamemo v moč zdravega razuma in zato bomo ta zakon podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanec Zoran Mojškerc. Izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Podpredsednica, hvala za besedo, spoštovani kolegi in kolegice. Predlagatelj zakona, minister za javno upravo, je na seji matičnega delovnega telesa, ko smo obravnavali predmetni zakon, uvodoma dejal, da se s predlogom zakona ne posega v temelje obstoječega zakona in da novela prinaša zgolj spremembe. za procesno postopanje upravnih organov, ki so nujne za večjo učinkovitost upravnih postopkov. Navedeno ne drži, kar izhaja že iz samega mnenja Zakonodajno-pravne službe, v katerem je izpostavila, da se s predlogom zakona vnašajo bistvene spremembe. Strinjamo se sicer s posameznimi določbami, ki prinašajo poenostavitve upravnih postopkov, ne strinjamo se pa s predlogom rešitev, ki krajšajo roke vročanja dokumentov v upravnem postopku, in sicer iz 15 dni na sedem dni ter podaljšanjem roka pritožbe oziroma dopolnitve iz 15 na 21. Predlagatelj ni utemeljil, kako bo to prispevalo k učinkovitosti, zato ostaja dvom v to, s členi od 22. do 28., ter 32. in 33. člena se posega v dosedanjo ureditev osebnega vročanja v fizični obliki za odločbe, sklepe in druge dokumente ter spreminja v izjemo od splošnega pravila.

Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju je opozorila, da je predlog pomensko odprt in omogoča arbitrarno delovanje upravnih organov. Takšen način je sporen z vidika jasnosti in določnosti, kar narekuje 2. člen Ustave Republike Slovenije, načelom legalitete, kar narekuje prav tako 2. člen Ustave Republike Slovenije in pa z drugim odstavkom 120. člena Ustave, kot tudi z vidika načela enakosti, ki ga imamo zapisanega v 14. členu Ustave. Ureditev je sporna tudi z vidika enakega varstva pravic, kjer govorimo o 22. členu Ustave. Glede na tako pomensko odprto, predlog, menimo, da je utemeljeno ohraniti veljavno ureditev. Zato smo za sejo odbora in tudi Državnega zbora predlagali črtanje členov, ki posegajo na to področje.

Prav tako izpostavljamo dvom v utemeljenost rešitve z novim 146.a členom, ki pomeni bistveno spremembo dosedanje ureditve in postavlja stranko v bistveno slabši položaj. Tudi obrazložitev predlagatelja zakona je pomanjkljiva, saj nima nobene vsebinske utemeljitve. S predlogom novega 146.a člena se namreč vzpostavlja pravna podlaga za izključitev pravic, ki jih zagotavlja 146. člen trenutno veljavnega ZUP-a. Neposredni stranki in njihovo zagotavljanje le posredno preko pooblaščenca, ki je odvetnik.

V zvezi s predlagano rešitvijo se po mnenju Zakonodajno-pravne službe zastavlja več vprašanj, ki so ustavno pravne narave z vidika 2. člena Ustave, zaradi razloga nejasnosti ter 22. člena Ustave ter s tem povezanima 23. in 25. členom zaradi razloga nesorazmernega posega v ustavno procesna jamstva. Zato z amandmajem predlagamo črtanje te nove ureditve. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da bi bilo smotrno urediti institut molka organa tako, da bi se vzpostavilo pozitivno funkcijo(?), da bi se štelo, da če organ zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, ne izda odločbe v roku iz prvega ali drugega odstavka ali v podaljšanem roku iz tretjega odstavka tega člena, se po preteku teh rokov šteje, da je organ zahtevi ugodil. Zato smo predlagali amandma s katerim se posega v koncept molka organa. To bi posebej prispevalo k izboljšanju postopkov na področju gradbene zakonodaje.

Glede na navedeno predloga zakona v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo podprli, bomo pa spremljali izvajanje samega zakona. Posebej področje vročanja, ki bo sedaj bistveno odstopalo od dosedanje ureditve. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo doktorica Vida Čadonič Špelič, izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni minister, z obema sodelavcema!

Ja, ZUP je namenjen varovanju procesnih pravic stranke v odnosu do države, zato je tako dolg in tako natančen. Minister je na predstavitvi pred matičnim odborom, ko je bil še kandidat za ministra, obljubil oziroma razmišljal tudi o tem, da bi morda ZUP skrajšal in ga poenostavil. Na koncu se ni odločil za to, ga je morda samo posodobil. Kajti uradniki se znajo včasih držati ZUP-a kot pijanci plota. Morda je včasih za stranke tudi tako boljše, si pa vsi skupaj želimo, da bi uradniki odločali hitreje, na kar pravzaprav sam ZUP niti nima tako velikega vpliva. Morda bi vseeno pogledali katere so tiste rešitve, ki so dobre v ZUP-u. Uvaja se možnost jezikovnega pomočnika in ne več uradnega tolmača. To se pravi, uradna oseba presodi zadostno znanje tega tolmača, hitrejše steče postopek. Tisto, kar bo verjetno k hitrosti postopka pripomoglo, pa je elektronsko vročanje, se pravi tudi znižanje zahtevnosti elektronskega podpisa. Potem so roki. Odpušča se splošni pet dnevni inštrukcijski rok za odpravo pomanjkljivosti. Organ pa mora odločiti v dveh mesecih in daje možno zakon še podaljšane za naslednja dva meseca. Če stranka vloži vlogo pri nepristojnem organu, recimo, če je to pomota, mora ta takoj to vlogo odstopiti pristojnemu organu. To dejansko se že dogaja sedaj. Ukinja se razlikovanje med priporočeno in navadno pošto. Tu bi lahko prihajalo do težav tudi pri zapisnikih. Se zdaj pišejo bistvene izjave, kar je dobro, vendar morajo biti tako stranka kot uradniki pri tem zelo pazljivi, da napišejo res bistvene. Možnost je tudi zvočnega zapisa. Vročanje se pomembno spreminja: obvezno je elektronsko vročanje poslovnim subjektom. Fikcija vročanja sedem dni prej 15 dni, rok za pritožbo pa se podaljša na 21 dni. Vročanje se lahko naredi kot navadno vročanje v hišni predalčnik. Pri ustni obravnavi je možna uporaba videokonference, kar označujemo kot dobro. Odločbe. Možna je torej odločba brez obrazložitve, če je ugodeno stranki, kar je na nek način skrajšanje dela uradnikom, vendar potem je treba biti zelo previden pri branju odločbe, če gre za neuko stranko. Torej, pri tajnih podatkih, stranka takrat lahko nastopa s pooblastilom odvetnika. Torej, predvsem je Sodni svet, Odvetniška zbornica dala pripombe na roke vročanja in na načine vročanja, tudi sami imamo tukaj pripombe. Ko sem prebirala zakon, se mi je zdelo, da je morda zakon bolj namenjen uradnikom, da bi imeli več dela in da bi hitreje odločali. To podpiramo, uradniki naj odločajo čim hitreje, kajti zelo težko je čakati na njihove odločitve. Ampak zaradi slednjih pomislekov, ki sem jih že predstavila v Novi Sloveniji, zakona ne bomo podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Damijan Bezjak Zrim, izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana podpredsednica, spoštovani minister, državni sekretar, kolegice in kolegi!

Poslanska skupina Socialnih demokratov obravnava predlog sprememb in dopolnitev Zakona o splošnem upravnem postopku z veliko mero previdnosti. ZUP je sistemski zakon, ki neposredno ureja pravice in pravni položaj širokega kroga posameznikov ter se uporablja v vseh upravnih in številnih drugih javnopravnih zadevah. Gre za zakon, ki posega v življenje praktično vsakega državljana, zato mora biti raven pravne zaščite strank v upravnem postopku visoka, jasna in predvidljiva. Predlog zakona uvaja vrsto rešitev, ki jih v Poslanski skupini SD ne moremo podpreti saj pomenijo nižanje standardov pravne varnosti in procesnih jamstev za udeležence postopkov. Najprej izpostavimo neprimerno poenostavitev postopkov, ki jih predlog uveljavlja predvsem v korist odločevalcev. Drugič, poenostavitev postopkov dolgoročno pomeni povečanje upravnih sporov - če upravni organi odločajo na podlagi manj temeljitih in manj obrazloženih odločb, se verjetnost sprožitve spora pred upravnim sodiščem povečuje. Tretjič, posebej problematična je določitev, da se osebno vročanje nadomesti z vročanjem v poštni nabiralnik. Takšna fikcija vročitve ogroža temeljno pravico strank do učinkovitega sodnega varstva, saj rok začne teči, ne da bi naslovnik sploh vedel, da mu je bila odločba vročena. Posebej velja izpostaviti in poudariti, da z zadržkom glede fikcije vročitve in izreka odločb brez obrazložitve ne pritrjuje le Poslanska skupina Socialnih demokratov, temveč tudi Ministrstvo za pravosodje, ki opozarja, da gre za rešitve, ki zmanjšujejo raven pravne varnosti in transparentnosti upravnega odločanja. Pomisleke deli tudi Konfederacija sindikata upravnih enot, ki iz prakse opozarja, da takšne ureditve ne bodo pripeljale do razbremenitve upravnih enot, temveč ravno obratno, povzročile bodo dodatne zaplete in postopke, ki bodo zaradi sproženih pravnih sredstev v resnici podaljšali celotno trajanje postopkov. To kaže, da predlagane rešitve ne dosežejo niti lastnega cilja večje učinkovitosti. Poslanska skupina SD v celoti pritrjuje tudi mnenju Zakonodajno-pravne službe državnega zbora. zup je splošni procesni zakon z zelo širokim področjem uporabe in z udeležbo prava na neukih strank. Zaradi tega je še toliko pomembneje, da so rešitve jasno in določno opredeljene ter da je obrazložitev zakonodajnega predloga celovita, pregledna in dostopna javnosti. Kadar gre za posege v ustavno procesna jamstva, je treba izvesti strogo presojo sorazmernosti in v zakonodajnem gradivu natančno utemeljiti nujnost, primernost in sorazmernost posega. Obrazložitve členov, ki zgolj ponavljajo zakonsko besedilo, pa ne zadostujejo ustavnim standardom, ki jih je v svojih določbah že velikokrat izpostavilo tudi Ustavno sodišče. Minister poudarja, da gre za nujno spremembo, ki bo optimizirala postopke na upravnih enotah. In to resnično, kar tudi resnično potrebujemo, vendar menimo, da ne na medresorski ravni ni prišlo do ustreznega zbližanja stališč z Ministrstvom za pravosodje, ki ima relativno vlogo pri presoji ukrepov Zakona o upravnem postopku. Minister je tisti, ki nam danes sporoča, sporoča, da je zakon ustrezen in je za to pripravljen prevzeti politično odgovornost. O sklepu spora o ustreznosti ukrepov se bomo dejansko dokončno prepričali šele v izvajanju.

V luči našega dvoma o učinkovitih in bodisi o optimizaciji poenostavitve upravnega postopka predlog zakona ne bomo nasprotovali. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 22. septembra 2025.

In sicer amandma Poslanske skupine SDS k 24. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 25. in 28. členu, zato bomo o navedenih amandmajih razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem 24., 25. in 28. člen ter tri amandmaje Poslanske skupine SDS in sprašujem ali želi kdo razpravljati. Vidim, da interes je. Pričenjam prijavo. Prijava poteka. Zoran Mojškerc, izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Ja, hvala še enkrat za besedo.

Seveda bom naše amandmaje naše poslanske skupine podprl. Mislim, da se s tem zakonom bistveno posega v pravice ljudi, kot jih poznajo danes, predlog zakona pa v ničemer ne povečuje učinkovitosti postopka, ampak, kakor je v naši državi že navajeno, kvečjemu obratno in se zadeve še bolj zaplete. Zdaj, sam sistem fikcije vročitve, kot ga poznamo danes, je nastal v 90. letih, ko stanje na nekaterih področjih z izogibanju dviganja pošte in podobne zadeve resnično ni bilo vzdržno, ampak so bile, tudi takrat so bili določeni pomisleki okrog tega novega takrat sistema, ampak se je ta sistem prijel. Zdaj, minister je v svoji uvodni obrazložitvi povedal, da je namen spremembe sistema fikcije vročitve predvsem v dejstvu, da ljudje težje pridejo do pošte. Se pravi, najprej smo ljudem, to se je po navadi na podeželju, najprej smo ukinili vse poštne poslovalnice, zdaj spreminjamo pa še sistem vročanja zaradi tega, ker na podeželju ni več toliko poštnih poslovalnic. Mislim, v Ljubljani je skoraj na vsakem vogalu svoja pošta in teh problemov nimajo, medtem ko pa v naši občini, iz katere prihajam, so bile v čas štiri poštne poslovalnice, danes je pa samo še ena. Zdaj danes, ko govorimo o tem sistemu, fikcijo vročitve, vsakdo, ki dobi pravo obvestilo v poštni nabiralnik ve, da mora na nek način odreagirati. Najprej, ali je kakšen prekršek naredil ali pa mu je bila vročena kakšna zadeva, na katero se mora pritožiti. V preteklih letih smo glede tega, predvsem v tistih zadevah, kjer gre za pravice, kar ta zakon tudi naslavlja, šli zadeve naprej in to je za pohvaliti, ker se v končni fazi tudi poceni samo pošiljanje teh pošiljk, govorim predvsem s področja socialnih zadev, kjer odločbe dobimo po navadni pošti, vendar pa tako kakor sem že v stališču povedal, predvsem na področju gradbene zakonodaje se je treba vseeno držati nekih ustaljenih postopkov. V končni fazi, kakor je bilo že tudi povedano, nam to narekuje Ustava, predvsem z vidika jasnosti in določnosti. Z dikcijami, ki pa se jih uvaja v tem predlogu zakona pa je omogočeno tako imenovano arbitrarno odločanje upravnih organov, ar pomeni, da lahko javni uslužbenec v enem primeru odloči tako ali pa odloči drugače. Že zdajšnji Zakon o upravnem postopku izredno, izredno zamejuje pravico diskrecije odločanja uradnikov ravno zaradi tega, da ne bi prišlo do kršenja načela enakosti, kar je tudi ustavnopravna materija. Kakor je bilo že povedano tudi v nekaterih ostalih stališčih si verjetno niti ne predstavljate kakšen, kakšen pritisk dodatni bo to pomenilo za Upravno sodišče. To sodišče namreč že sedaj ob vsaki priložnosti v svojih poročilih ali pa na Odboru za pravosodje pove, da se soočajo s preobremenjenostjo in da jih je premalo. Zdaj, sam poznam tudi nekatere primere, ko so v upravnih sporih ljudje čakali, pa je šlo za eno relativno enostavne zadeve, dve leti in več na odločitev Upravnega sodišča. To v končni fazi pomeni lahko tudi gospodarsko škodo. Zdaj, omenjeno je bilo tudi, da se bo pošta vročala v varni elektronski predal, podobno kot pri e-davki pa ni ravno tako za varni elektronski predal kolikor sam vem, se moraš posebej registrirati in za pravne osebe, pove, pomeni to tudi dodatni strošek, medtem ko sistem e-davkov, sporočilo o prispeli pošiljki pošlje na kateri koli e naslov in potem uporabnik vstopi v sistem EU davkov, ki je voden s strani Finančne uprave in tam lahko prevzame to pošto. Tako da mislim, da tu se zadeva malo meša.

Zdaj pa, ker se ne mislim pri naslednjih amandmajih več oglašati, mi pa dovolite še, da pokomentiram amandma k 59. členu, tako imenovano spremembo molk organa. Zdaj, kakor smo navajeni v interakciji s posamezniki na terenu, se velikokrat pritožujejo, da čakajo več mesecev na kakršenkoli odgovor s strani upravnih organov. Zdaj, tudi sam sem delal včasih na ministrstvu, pa vem kako te zadeve potekajo. Saj pride v preobremenjenost in podobne zadeve, ampak trenutna ureditev molka organa, kakor jo imamo, pa pomeni, da se stranka po preteku roka lahko pritoži na drugostopenjski organ, kot da mu je bila odločba zavrnjena na prvi stopnji. Ampak zdaj jaz na prste ene roke ne znam prešteti ljudi, ki jih poznam in imajo probleme z upravnimi organi, da so tak postopek molka organa sprožili. Ker to pomeni, da se v končni fazi zameriš uradniku, ki dela pa na prvi stopnji, ker ni opravil svojega dela in ga, po domače povedano, zašpecaš, kar je v končni fazi tudi človeška lastnost. In kaj bo naredila druga stopnja? Po navadi zadevo vrne nazaj v ponovno odločanje in se zgodi praktično nič. Ali ne bi bilo boljše, da zadevo uredimo, Drugače pa upravne organe prisilimo k izdaji določene odločbe oziroma določenega sklepa in na tak način precej, precej olajšamo vsakdanje življenje tako gospodarstvu, ki v bistvu pri vsem tem najbolj trpi, kot tudi vsem ostalim navadnim državljanom, ki se znajdemo pred postopki. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Sprašujem, ali želi morda še kdo razpravljati o teh amandmajih, ker to so zdaj uvodni amandmaji, ker je razprava splošna, pozneje bo strogo vezana samo še na amandma. Zato sprašujem. Ne, ne želi, torej zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 59. in 68. člen ter dva amandmaja Poslanske skupine SDS. Namreč, amandma Poslanske skupine SDS k 59. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 68. členu, zato bomo torej o teh navedenih amandmajih razpravljali skupaj. Sprašujem, ali želi kdo razpravljati? Želi. Samo eden ali začnem pobirati prijavo, samo eden. Izvolite, kolega Hoivik.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Najlepša hvala, podpredsednica. Torej k 59. členu predlagamo, da se spremeni peti odstavek 222. člena zakona. Kajti, sedaj je zapisano, kot je kolega Mojškerc tudi že navedel, da če se organ zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, ne izda odločbe v roku iz prvega, drugega odstavka ali v podaljšanem roku iz tretjega odstavka tega člena ima stranka pravico do pritožbe, kakor da bi bila izdana neugodna odločba zanjo. Mi menimo, da bi z našim amandmajem debirokratizirali te postopke, hkrati vrnili pojem pravne države v kateri naj bi živeli. Kajti, pravno državo lahko tretiramo tudi tako, da so postopki namenjeni ljudem, ne birokratskim aparatom, ki meljejo in meljejo. In tudi ta odgovornost, če bi seveda potem z našim amandmajem se po preteku teh rokov štelo, da je organ zahtevi ugodil, bi tudi ljudje, ki so v teh postopkih, torej vsi mi zaupali v državo, zaupali, da po vseh teh potekih, ki so že z njimi, da se ugodno ugodi zanje. In jaz mislim, da bi bil to korak v pravo smer in tudi že v naprej, pri zadnjem amandmaju bom o tem razpravljal, menimo, da bi bilo to potrebno preizkusiti. Kajti sedaj, odkar velja zakon o splošnem upravnem postopku, tega nismo imeli. In mislim, da bi bil to tudi preizkus za vse uradnike, tako nižje kot višje, da poskusimo s tem nekako, lahko rečemo, eksperimentom, ki bi zagotovo vrnil nekakšno pravico do zaupanja v pravno državo. Toliko. Seveda bom ta amandma k 59. in tudi k 68. členu sam podprl. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Sprašujem, želi še kdo morda kaj prisloniti k temu? Ne, ne želi nihče več razpravljati. Zaključujem razpravo. Gremo k 85. členu in sicer v razpravo dajem 85. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Sprašujem, ali želi kdo razpravljati? Ja, kolega Hoivik, izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Ja, hvala lepa. Zdaj pa še k 85. členu. Tukaj predlagamo, da se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o doseganju ciljev nove ureditve osebnega vročanja v fizični obliki za odločbe, sklepe in druge dokumente." Torej, nekako se ta amandma nanaša na ta eksperiment, ki sem ga nekako hudomušno poimenoval. Kajti, bi bilo smiselno, da tudi vse določbe, ki bodo danes seveda s koalicijo sprejete, potem Ministrstvo za javno upravo v roku enega leta predloži novemu sklicu, takrat parlamenta in pokaže, kakšni so pozitivni ali pa morda tudi negativni učinki te novele zakona. In mislim, da bi bilo potrebno kakšne take člene uvrstiti pravzaprav v tudi druge zakone, ki se tičejo birokratskih zapletov ali pa bom rekel, postopkov, kajti le na ta način lahko konsistentno pregledamo pač zakonodajo. Mi smo le zakonodajna veja oblasti. In če se opazijo kakšne napake, kakšne izboljšave, lahko s takšnimi dikcijami to seveda tudi zavežemo vlado, da kateremukoli sklicu parlamenta nadalje predloži poročila in seveda ugotovi kaj je bilo dobrega in kaj slabega. Seveda bom amandma podprl. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Domnevam, da nihče več ne želi razpravljati, torej zaključujem razpravo.

In vas obveščam, da bomo o amandmajih v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KATASTRU NEPREMIČNIN, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in sicer bo v njenem imenu to predstavil državni sekretar, pristojen za prostor na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. Izvolite.

MAG. MIRAN GAJŠEK (državni sekretar MNVP): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Geodetska uprava Republike Slovenije je na pobudo Ministrstva za naravne vire in prostor, se pravi pristojnega ministrstva, pripravila novelo Zakona o katastru nepremičnin. Zakon o katastru nepremičnin, kateri ureja evidentiranje podatkov o nepremičninah, je bil sprejet aprila 2021. Uporabljati pa se je pričel 4. 4. 2022. Po treh letih in pol uporabe zakona so se izkazale potrebe po manjši dopolnitvi in spremembi zakona. Cilj teh manjših sprememb je izboljšanje učinkovitosti pri izvajanju Zakona o katastru nepremičnin. To pomeni, zagotoviti sprejem tistih vsebinskih sprememb in dopolnitev zakona, katere glede na izkazano dosedanjo skoraj triinpolletno prakso izvajanja pomenijo bolj ki so bolj primerne in bolj potrebne za uresničitev temeljnega cilja oziroma namena evidentiranja podatkov o nepremičninah v katastru nepremičnin oziroma zagotoviti večjo jasnost, razumljivost in nedvoumno vsebinskega pomena. Namen predloga zakona je izboljšanje učinkovitosti evidentiranja nepremičnin tako v inženirskem delu katastrskih postopkov, katere izvajajo geodetska podjetja, projektanti, sodni izvedenci in imetniki geodetskih izkaznic, kot tudi v upravnem delu katastrskih postopkov, katere izvaja Geodetska uprava Republike Slovenije skupaj s svojimi izpostavami. Bistvene rešitve predloga sprememb zakona so, naštel jih bom sedem. Prvič, odprava administrativnih ovir, ki bodo razbremenile tako stranke kot upravni organ. Na primer v primeru nadomestnih gradenj izbris stavbe istočasno z vpisom stavbe, poenostavitev spreminjanja in zbiranja osebnih podatkov o lastnikih. Drugič, optimiziranje postopkov inženirskega dela katastrskih postopkov, samostojna pridobitev listin drugih inštitucij in ne pridobivanje preko Geodetske uprave, dostop do informacijskega sistema kataster tudi zaposlenim v geodetskem podjetju. Tretjič, učinkovitejša in jasnejša določitev postopkov pri določanju bonitet zemljišč in izvedbe izpitov za pridobitev pooblastil za bonitiranje zemljišč ter ureditev vodenja spremljajočih evidenc. Četrtič, ureditev vpogleda v dodatne podatke zemljiške knjige v informacijskem sistemu kataster. To pomeni zaznambe prepovedi zaradi nedovoljenih gradenj. In še okrepljena elektronska povezava podatkov geodetske uprave in zemljiške knjige. Vsa izmenjava podatkov poteka po elektronski poti, se pravi, digitalizacija postopkov je zagotovljena. Petič, ureditev izjem za sodne elaborate in uskladitev s sodnimi postopki. Šestič, uskladitev s povezano zakonodajo, na primer omejitve na parcelah s prostorsko zakonodajo, označitev parcel pred izvedbo posegov v prostor ali zaradi načrtovane prostorske ureditve v postopkih prostorskega načrtovanja. Odveč je povedati, da je bil prejšnji teden sprejet ZUreP, pa Gradbeni zakon v teh prostorih. Sedmič, zadnjič, optimizacija postopkov evidentiranja nepremičnin na vseh nivojih. Stranke, inženirski in upravni del katastrskega postopka. Pospešitev izvajanja postopkov o enaki pravni varnosti lastnikov.

Spoštovani poslanke in poslanci, predsedujoča, s predlagano spremenjeno oziroma dopolnjeno ureditvijo Zakona o katastru nepremičnin bo kataster nepremičnin ohranil in okrepil funkcijo uradne temeljne evidence o nepremičninah.In vsi se zavedamo, kako pomembna je uradna temeljna evidenca o nepremičninah, katere namen pa je prikaz dejanskega stanja nepremičnine kot celote, podatki o njej pa so sistemsko in enotno vpisani za vse oziroma za vsako nepremičnino. Novela Zakona o katastru nepremičnin pomeni napredek na področju evidentiranja podatkov o nepremičninah, zaznane pomanjkljivosti po tri in pol letnem obdobju se odpravijo. Predlagane spremembe so usmerjene v jasnejšo ureditev in boljše evidentiranje nepremičnin, s tem pa tudi pomembno vplivajo na še večjo pravno varnost in boljše varstvo pravic strank. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o katastru nepremičnin zagotavljajo še bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sistema evidentiranja podatkov o nepremičninah, zato pozivamo, prosimo k sprejetju predlaganega zakona. Predlagamo, da Državni zbor v skladu s 138. členom / znak za konec razprave/ Poslovnika Državnega zbora sklene, da na isti seji opravi tudi tretjo obravnavo predlaganega zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Tomažu Lahu, izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Predstavnika predlagatelja sta v uvodni obrazložitvi poudarila, da so se po treh letih in pol uporabe Zakona o katastru nepremičnin izkazale nekatere potrebe po njegovi spremembi. S predlogom zakona se želi še izboljšati učinkovitost poslovanja geodetske uprave v upravnih in katastrskih postopkih ter pri vodenju evidenc. Izmed poglavitnih rešitev predloga zakona sta izpostavila združevanje dveh procesov v enega, na primer izbris stavbe v istem elaboratu kot vpis stavbe, ki se je zgradila na istem mestu, učinkovitejšo in jasnejšo določitev postopkov pri določanju bonitet kmetijskih zemljišč, kjer se urejajo nekateri pomisleki glede vodenja evidenc tistih, ki imajo pooblastilo za določanje postopkov, spremembo ureditve zbiranja in vodenja osebnih podatkov o lastnikih ter optimiziranje postopkov inženirskega dela katastrskih postopkov, kot je omogočanje dostopa do informacijskega sistema kataster tudi zaposlenim v geodetskem podjetju. Poudarila sta, da je predlog zakona usklajen z večino deležnikov.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je dejala, da je v pisnem mnenju opozorila zlasti na vprašanje skladnosti posameznih rešitev. z vidika načela jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave ter z vidika procesnih jamstev iz 22. člena Ustave. Podala pa je tudi nekatere pripombe nomotehnične narave. Poudarila je, da je z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin večina pripomb iz mnenja ustrezno upoštevanih, glede ostalih pa so bila podana ustrezna pisna pojasnila, dodatna pisna pojasnila ministrstva. Predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je poudaril, da komisija predlog zakona podpira. Ob tem pa komisija med drugim opozarja na nekatere praktične težave, s katerimi se soočajo občine pri izvedbi postopkov odmere zemljišč, ko se z lastniki zemljišč dogovorijo za odkup za potrebe gradnje javne infrastrukture, v teh postopkih občina kot naročnik odmere pogosto ne prejme odločbe, temveč je ta vročena zgolj lastniku parcele. Občina tako ni seznanjena z zaključenim postopkom, lastniki pa pogosto niti ne vedo, da občina odločbe ne prejme oziroma na to pozabijo. Posledično prihaja do zamud in dodatnih zapletov. Medtem ko so pri prostorskem načrtovanju tovrstna vprašanja jasneje urejena, ker je treba predložiti načrt delitve parcel, pa v primeru gradnje javne infrastrukture obstaja pravna praznina, ki bi jo bilo smiselno zapolniti. Komisija zato predlaga, da se v veljavni zakon vnesejo med drugim dopolnitve 41. člena, ki ureja stranke v katastrskih postopkih in njihovo zastopanje in to na način, da se med stranke postopke vključi tudi naročnik katastrskega postopka, ki ni lastnik nepremičnine. ter dopolnitve 57. člena, ki določa urejanje meje parcele. V kratki razpravi je bilo s strani Poslanske skupine SDS izpostavljeno, da naj bi bil namen predloga zakona izboljšati učinkovitost poslovanja v upravnih in katastrskih postopkih, po njihovem mnenju se zastavlja vprašanje, ali je za predlagane spremembe res potrebno spreminjati veljavni zakon. Predlaga razmislek o možnosti ali se lahko problematika, ki jo naslavlja predlog zakona začasno rešuje s spremembami nekaterih podzakonskih aktov. Poudarjeno je bilo, da zaradi izpostavljenosti nedorečenosti predlaganih rešitev Poslanska skupina SDS predloga zakona ne bo podprla. Po razpravi je odbor sprejel več amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo Jernej Žnidaršič, izvolite.

JERNEJ ŽNIDARŠIČ (PS Svoboda): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča, spoštovani. Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin, ki je bil sprejet leta 2021. Namen zakona je jasen: povečati učinkovitost, preglednost in razumnost katastrskih postopkov ter hkrati razbremeniti tako stranke kot Geodetsko upravo Republike Slovenije. Po treh letih izvajanja zakona so se pokazale določene administrativne ovire in nejasnosti, ki so upočasnile postopke in povzročale dodatne stroške. Predlagana novela prinaša rešitve, ki tem izzivom učinkovito odgovarjajo, saj je utemeljena na izkušnjah iz prakse in na realnih potrebah uporabnikov sistema. Eden od ključnih sprememb je združitev postopkov, kot je vpis in izbris stavbe, ki se bo lahko izvedel v enem samem postopku. To pomeni krajše čakalne dobe, manj papirjev, nižje stroške in manj administrativnega dela tako za državljane kot za Geodetsko upravo. Na ta način se tudi zmanjšuje možnost napak, ki so se v preteklosti pojavljale pri določenih postopkih. Prav tako novela poenostavlja določanje bonitet kmetijskih zemljišč in ureja evidenco za osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje teh postopkov. S tem se odpravljajo nejasnosti, zagotavlja enotno prakso in večjo pravno varnost. Poleg tega zakon uvaja izboljšano elektronsko povezavo med katastrom in zemljiško knjigo, kar pomeni, da se bodo podatki med evidencama izmenjevali samodejno. Takšna digitalna povezava povečuje preglednost, zmanjšuje možnost napak in skrajšuje čas obdelave postopkov. Posebne rešitve za sodne elaborate in uskladitev postopkov s prostorsko zakonodajo preprečujejo dvojne stroške za lastnike, saj se lahko označitev parcel pri prostorskih posegih zamakne za več let. Novela zakona razširja tudi dostopnost do informacijskega sistema kataster za zaposlene na geodetskih podjetjih ter projektante. To pomeni, da bodo strokovnjaki, ki sodelujejo pri urejanju nepremičnin, lahko samodejno pridobili potrebne listine in hitreje izvajali postopke. Posledično se zmanjšujejo stroški in povečuje učinkovitost ter natančnost dela. Poleg tega zakon spodbuja aktivno vlogo pri urejanju podatkov, kar še dodatno krepi ažurnost in zanesljivost evidence. Temeljni cilj zakona je spodbuditev in racionalizacija katastrskih postopkov, kataster nepremičnin ostaja uradna evidenca, ki mora biti jasna, ažurna in enotna. S tem se krepi zaupanje javnosti v kataster, izboljšuje pravno varnost in zagotavlja stabilnost sistema, ki je ključnega pomena za upravljanje nepremičnin, prostorsko načrtovanje in gospodarstvo. Poleg tehničnih izboljšav zakona prinaša tudi večjo fleksibilnost za stranke, saj omogoča, da lastniki in strokovnjaki hitreje pridobijo potrebne informacije in aktivno sodelujejo pri urejanju podatkov. Takšen pristop zmanjšuje nepotrebno birokracijo, povečuje transparentnost in prispeva k bolj učinkoviti javni upravi. V Poslanski skupini Svoboda predlagano novelo zakona v celoti podpiramo, saj verjamemo, da bo njegova uveljavitev pozitivno vplivala na vse, ki sodelujejo pri upravljanju nepremičnin. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanec Danijel Krivec, izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav predstavnikom ministrstva, kolegicam in kolegom.

Pred nami je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin. Po oceni Gursa, ki je pripravil pregled izvajanja zakona o katastru nepremičnin in obravnaval tudi pobude s terena ugotavlja, da je potrebno nekatere stvari spremeniti tudi na pobudo strokovnih združenj in institucij. Ugotavlja, da je dosedanji zakon nedosleden in da je potrebno nekatere rešitve dopolniti, zato da bo kataster popolnejši in da bodo tudi postopki bolj enostavni. Tu se lahko do neke mere strinjamo. Zdaj, osnovni cilj, ki ga zasleduje, je izboljšanje učinkovitosti z izvedbo jasnejših in primernejših določb, ki bodo omogočile natančneje evidentiranje nepremičnin in boljšo povezanost določb zakona. Širše pa pravijo, da je to podlaga za lažje, gospodarnejše in kakovostnejše prostorsko načrtovanje in zagotovitev zanesljivih podatkov o prostoru za državne organe, občine, upravljavce in tako naprej. Da predlog zakona sledi temeljnemu Zakonu o katastru nepremičnin in prinaša določene rešitve po njihovem mnenju, poenotenje terminologije, boljša pravna podlaga za hrambo dokumentacije, prilagoditve glede površin, zemljišč in tako naprej. Zdaj, v veliki meri se lahko strinjamo, da je treba to popraviti, dopolniti, vendar se v naši poslanski skupini sprašujemo ali je to potrebno spremembo zakona, kajti vsaka sprememba zakona pomeni prekinitev obstoječih procedur, obstoječih postopkov. Problem za izvajalce, predvsem za lokalne skupnosti in tudi ostale uporabnike in iskanje nekih rešitev po novem. Tudi mnenje ZPS, ki je bilo napisano pri tem zakonu, govori o težavah, ki jih ima ta zakon predvsem glede nepopolne in nejasne, včasih pa tudi nepotrebne ureditve, ki so večinoma že sistemsko urejene v drugih predpisih, Zakon o upravnem postopku, Uredba o upravnem poslovanju in tako naprej. Več členov je tudi sporno z vidika načela pravne države glede jasnosti in določnosti predpisov. Nekatere rešitve pomenijo poseg v ustavne pravice, predvsem na področju varstva osebnih podatkov. Predlagane spremembe pa ponekod poslabšujejo tudi položaj strank v postopkih glede rokov, zanesljivosti vročanja in nejasnih odvzemov pooblastil. Zdaj, res je, da je bilo nekaj amandmajev vloženih s strani koalicijskih poslanskih skupin, ki naj bi te nedoslednosti odpravile. Vendar v vsakem primeru še vedno ostaja veliko nedorečenosti, zato v naši poslanski skupini ocenjujemo, da je ta zakon v tem trenutku nepotreben, do neke mere nepregleden in bo povzročil še več zmede na tem področju. In smo predlagali, naj se določene stvari, ki so bile zaznane, uredijo s podzakonskimi akti. S tem se ne prekinja obstoječih postopkov, ampak se zadeva do neke mere dopolnjuje. Zato v naši poslanski skupini seveda tega zakona, ki ga ocenjujemo v tem trenutku kot nepotrebnega in predvsem kot zakon, ki bo prinesel več zmede kot koristi, ne bomo podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo magister Janez Žakelj, izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi. Pred sabo imamo Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o katastru nepremičnin, ki je v veljavi dobra tri leta in pol. V tem času se je v praksi pokazalo, da je zakon v marsičem služil svojemu namenu, hkrati pa so se razkrile vrzeli, nejasnosti, ki jih je nujno treba urediti. Cilj predloga zakona je zato večja jasnost, razumljivost in nedvoumnost posameznih določb ter boljša povezanost in soodvisnost postopkov. Prav tako se želi izboljšati učinkovitost poslovanja Geodetske uprave pri vodenju evidenc in pri izvajanju pravnih ter katastrskih postopkov.

Med predlaganimi rešitvami je mogoče prepoznati nekatere pozitivne korake, ki gredo v pravo smer. Tako je dobrodošla možnost združevanja dveh procesov, enega denimo izbris stare stavbe in vpis nove stavbe v istem elaboratu. Prav tako je smiselno natančnejša določitev postopkov pri določanju bonitet kmetijskih zemljišč ter bolj urejeno zbiranje in vodenje podatkov o lastnikih nepremičnin. Pozdravljamo tudi optimizacijo dela geodetskih podjetij, ki bi jim omogočila neposreden dostop do informacijskega sistema katastra. Vse te spremembe lahko pozitivno prispevajo k večji preglednosti in zmanjševanju administrativnih ovir.

Kljub temu pa v Novi Sloveniji ocenjujemo, da predlog zakona pomembnih praktičnih težav še vedno ne rešuje. Ena od njih je posebej izrazita in prizadene predvsem občine. Kot so opozorili tudi predstavniki Državnega sveta, se občine kot naročnice katastrskih postopkov pogosto znajdejo v situaciji, ko odločbe sploh ne prejmejo, posledično niso obveščene o zaključenih postopkih, kar povzroča zamude in nepotrebne zaplete. Včasih se stanje razjasni šele na pobudo lastnikov zemljišč, ki se nato zaradi vprašanja stroškov vrne nazaj na občino. Takšna ureditev je neučinkovita, in za občine zelo obremenjujoča.

Zato v Novi Sloveniji predlagamo, tako kot je bilo predlagano tudi že na pristojnem odboru, da se smiselno dopolni 41. člen zakona, ki ureja stranke v katastrskih postopkih. Med stranke bi bilo treba vključiti tudi naročnike postopkov, kadar ta ni lastnik nepremičnine, torej pogosto občine. Takšna dopolnitev bi omogočila, da bi bile občine pravočasno seznanjeni z izidom postopkov, odpravile bi se dileme glede plačnika stroškov, postopki pa bi potekali hitreje, pregledneje in brez nepotrebnih sporazumov. Na pristojnem odboru smo lahko slišali več pomislekov, da obravnavane spremembe v tej obliki ne bodo bistveno izboljšale učinkovitosti poslovanja geodetske uprave in da je vprašljiva njihova dejanska dodana vrednost.

V Novi Sloveniji menimo, da bi bilo bolj primerno in koristno pripraviti celovitejšo ureditev celotnega področja katastra nepremičnin, ne pa se lotevati le posameznih delnih popravkov. Samo tako bomo lahko zagotovili pravno varnost, preglednost in učinkovite postopke, ki so v korist tako državljanom kot občinam in državi.

Zaradi vsega navedenega Poslanska skupina Nova Slovenija predloga zakona v tej obliki ne bo podprla. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo, aja, pardon, Poslanska skupina Socialnih demokratov še, Jani, se opravičujem, nisem te hotela zradirati s programa, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Podpredsednica, ni problema.

Spoštovani!

V Poslanski skupini SD ocenjujemo, da predlagane spremembe Zakona o katastru nepremičnin predstavljajo premišljen in potreben korak v smeri sodobnega, zanesljivega in uporabniku prijaznega vodenja katastrskih evidenc. Slovenski kataster je temelj številnih življenjsko pomembnih postopkov, od urejanja lastninskih razmerij in vodenja zemljiške knjige do prostorskega načrtovanja infrastrukturnih projektov in zaščite kmetijskih zemljišč. Zato je razumljivo, da so spremembe usmerjene v večjo kakovost podatkov, pravno predvidljivost in boljšo povezljivost sistemov.

Predlog zakona krepi digitalizacijo in interoperabilnost, obe načeli, ki jo Socialni demokrati dosledno podpiramo. Povezovanje katastra z zemljiško knjigo in prostorskimi registri skrajša poti med organi in uporabniki ter zmanjšuje možnost neskladij. Pomemben je tudi sklop rešitev za terensko delo. Jasnejši protokol označevanja urejenih mej, razumno urejene izjeme, kadar bi označitev povzročila nesorazmerno škodo ali ogrožala varnost ter možnost časovnega odloga označitev ob večjih posegih v prostor. Gre za odziv na realne izzive, s katerimi se geodeti, občine in lastniki srečujejo vsak dan. Toplo pozdravljamo večjo preglednost pri spremembah bonitet kmetijskih in gozdnih zemljišč z objavo na portalu in jasnejšo vezavo objav za obveščanje lastnikov. V delu, ki ureja bonitiranje, se nadgrajujejo standardi strokovnosti in sledljivosti z javnimi evidencami pooblastil in rednim izobraževanjem. Pri izvedbi si bomo prizadevali, da standardi ostanejo visoki, dostop do usposabljanja pa realen in sorazmeren. Naše stališče glede tega predloga zakona je v skladu z dosedanjimi našimi prizadevanji. Podpiramo digitalno prenovo javnih evidenc, ki spoštuje zasebnost, hkrati pa omogoča učinkovito delo občin, geodetskih podjetij, sodišč in državljank ter državljanov. Predlog ne posega v temeljna razmerja, temveč jih utrjuje in poenostavlja. Ob sprejemu pričakujemo odgovorno izvedbo podzakonskih pravil in notranjih navodil, da bodo koristi hitro opazne tudi v praksi. V tem duhu ocenjujemo, da predlog prispeva k stabilnejšim in bolj uporabnim katastrskim podatkom, zato ga bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov tudi podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Še enkrat opravičilo. To stališče je prebral Jani Prednik za Socialne demokrate. Toliko za magnetogram.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PREKINITEV SODELOVANJA SLOVENIJE V VOJNI V UKRAJINI ALI DRUGOD IN ZAČETEK DEMILITARIZACIJE EVROPE.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložil poslanec Miha Kordiš.

Predlog priporočila je na 23. seji, 4. septembra 2025, obravnaval Odbor za obrambo kot matično delovno telo.

Ker po končani razpravi odbor točk predloga ni sprejel, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.

Kot prva ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati, zanjo magister Janez Žakelj. Izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala za besedo. Spoštovana gospa podpredsednica! Spoštovani! Podružbljanje obrambe je revolucionaren proces in je v trajnem interesu delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije. Kot pomemben in neločljiv del samoupravljanja naj pripomore tudi k okrepitvi enotnosti splošnega ljudskega odpora. Predlagatelj priporočil in člani stranke Mi socialisti se verjetno strinjajo s Titovim zapisom in dejstvom, da smo v Jugoslaviji za obrambo namenili nekje med 15 in 17 odstotkov BDP. To je konkretno ponazorilo, koliko smo s članstvom v Natu privarčevali na račun tako imenovanih mirovnih dividend. Varnost stane. V zadnjem času lahko to občutimo v neposredni bližini. Putin ne mara demokracije in prezira zahod. Njegov cilj je jasen, razgradnja zveze in podreditev Evrope. Okrepiti moramo našo obrambno sposobnost, ne da napademo, ampak da odvračamo in ohranimo našo demokracijo. Evropa mora lastno varnost zagotavljati sama. Trump tega ne bo storil namesto nas, to nam je verjetno že jasno. Vojna v Ukrajini ni nekje daleč. Posredni stroški za Slovenijo dosegajo že tri milijarde evrov, dražji plin, hrana, ogrevanje. Zakaj? Ker smo zanemarili našo varnost. Med hladno vojno, je bila Evropa kontinent blaginje, to nam je uspelo kljub izjemnim vlaganjem v obrambo in varnost. Če ponazorim še bolj konkretno, med hladno vojno je Evropa za svojo varnost namenjala 5 procentov BDP, pa smo kljub temu izgradili močno in stabilno državo blaginje. Važno je, kako učinkovito se porabi denar. In to je pot v prihodnost. Podpora Ukrajini pomeni podporo temeljnim evropskim vrednotam, kot so demokracija, človekove pravice in mednarodno pravo. Ukrajina krvavi za vse nas, ki želimo živeti v svetu utemeljenem na vladavini prava, ne pa na vladavini surove moči. Razplet vojne v Ukrajini bo odgovor na vprašanje, ali je v 21. stoletju v Evropi dovoljeno meje spreminjati na nasilen način. Odgovor Nove Slovenije je ne, zato je naša dolžnost, da podpiramo Ukrajino finančno, materialno, humanitarno in vojaško. Dokler bo treba, dokler se bodo Ukrajinci pripravljeni braniti in odbijati rusko okupacijo. Če ne verjamete nam, vprašajte Fince, Švede, Poljake, prebivalce baltskih držav, kaj si mislijo o demilitarizaciji. Evroposlanec, nekdanji generalmajor in predsednik delegacije E-Ukrajina, Pekatoveri, je ob nedavnem obisku v Sloveniji dejal: Finska, ki meji na Rusijo, neposredno občuti grožnjo in zelo ceni pomen obrambe. Poudaril je, da lahko Putina zaustavi le vojaška moč, zato je članstvo Finske v Natu ključno jamstvo odvračanja. Obenem je dejal, da je Evropska unija politično orodje, ki lahko gradi enotnost in določa skupno strateško usmeritev. Demilitarizacija bi bila zato naivna iluzija, ki bi Evropi odvzela varnost in politično težo v svetu. V Novi Sloveniji pri tem ne bomo sodelovali.

PREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Jonas Žnidaršič, izvolite.

JONAS ŽNIDARŠIČ (PS SD): Spoštovane kolegice in kolegi, Poslanska skupina Socialnih demokratov pozdravlja prizadevanja predlagatelja za demilitarizacijo in deeskalacijo vojne v Ukrajini. Tudi sami poudarjamo dejstvo, da ne potrebujemo načrta za vojno, temveč potrebujemo načrt za mir. Za takšen načrt si prizadeva tudi ta slovenska vlada, ki v mednarodni skupnosti vztrajno išče poti k miru. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v slovensko zunanjo politiko vnesla jasno usmeritev, Slovenija ni le pasivna opazovalka, temveč ena prvih nosilk sporočila miru v času, ko svet takega poguma strada. Ta prizadevanja niso zgolj deklarativna, temveč temeljijo na realnem prepoznavanju, kje in kako lahko Republika Slovenija dejansko prispeva k demilitarizaciji in globalni stabilnosti. S koalicijo enako mislečih držav, ki imajo iskreno voljo za ukrepanje in sporočilo o miru tudi udejanjajo v praksi. Kljub temu pa žal ugotavljamo, da predlog priporočil, ki ga obravnavamo v svoji zasnovi ne prepoznava realnosti, kako najbolj učinkovito prispevati k trajnemu miru. Žal je realnost takšna, da je potreba po angažmaju mednarodne skupnosti takšna, ki presega deklarativne sezname želja. Priporočilo vladi predlagatelja je namreč bistveno preveč deklaratorno in premalo akcijsko naravnano. v njem ne gre za sporočila, ki jih Republika Slovenija še ne bi prenesla kot uradno stališče. Prav tako pa ne gre za vsebino, ki bi upoštevala format, v katerem potekajo prizadevanja za prekinitev vojne. Nenazadnje pa gre tudi za neustrezno umestitev materije, ki mestoma presega pooblastila Državnega zbora in tudi zunanjepolitična pooblastila Republike Slovenije v razmerju do tretjih držav, kot je na to opozorila Zakonodajno-pravna služba. Socialni demokrati torej prepoznavamo dobronamernost predlagatelja in delimo sporočilo o nujnosti miru vendar menimo, da predlagana priporočila, priporočila niso tista pot, ki bi Sloveniji omogočilo resnično in učinkovito prispevati k uresničevanju miru v Evropi in širše. V luči navedenega Poslanska skupina Socialnih demokratov predlaganih priporočil ne bo podprla.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Na vrsti je Poslanska skupina Levica, za njo doktor Matej Tašner Vatovec, izvoli.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala ponovno podpredsednica, lep pozdrav vsem. Da je vojna v Ukrajini dejansko posredniška vojna med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo je na začetku svojega mandata javno, na uradnih straneh vlade, priznala tudi nova ameriška administracija. V tej vojni ZDA vojaško izčrpavajo Rusijo, finančno Evropsko unijo, kolateralna škoda pa so na sto tisoče Ukrajink in Ukrajincev. Končni cilj pa očitno zagotovitev popolne jedrske dominacije Združenih držav Amerike, ošibitve in zamenjave ruskega režima in zagotovitev nemotenega in poceni dostopa do ogromnih naravnih bogastev, ki se s vstajenjem permafrosta, zaradi globalnega segrevanja postajajo vse bolj dostopna. Če bo to potrebno, ni izključeno niti razkosanje Rusije na manjše satelitske države, ki bi jih ekonomsko in politično obvladoval zahod, kot smo to že videli na primeru nekdanje Jugoslavije. In o čemer sedaj tudi že na glas govori visoka predstavnica za zunanje zadeve Evropske unije, gospa Kalas. Gre za tri desetletja dolgo strategijo, ki jo je v svoji knjigi Velika šahovnica opisal nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ameriškega predsednika Carterja / nerazumljivo/. Poleg ameriške geopolitike ima največjo korist od te vojne orožarski kapital. Ker stotine milijard evrov in 100000 življenj Ukrajincev ni uspelo zaustaviti ruskega napredovanja je vojna v začetku leta prišla v fazo, kjer nadaljnje vztrajanje v vojni za Združene države predstavlja več stroškov kot koristi, zato so se ZDA z Rusijo začele pogajati o miru. Mimo ukrajinskega režima, katerega predsednik je bil v Beli hiši okrcan kot petletni otrok, ki ne zna pospraviti svoje lastne sobe, in mimo voditeljev evropskih držav baje partneric, katerih vloga v tej vojni je bila s temi pogajanji dokončno razkrinkana. Ta vloga je vloga hlapcev in lakajev, katerih mesto je zgolj in samo sledenje ameriškemu diktatu v obetu drobtinic, ki bodo padale z mize pri orožarskih naročilih, privatizaciji ukrajinskega državnega premoženja in morebitni oslabitvi ali celo razkosanju Rusije. Evropske države so nemo opazovale in celo opravičevale erozijo evropske varnosti, ko so Združene države v zadnjih desetletjih enostransko odstopale od varnostnih sporazumov, ki so bili bolj kot v korist varnosti ZDA pisani v korist varnosti na evropski celini, zlasti, ko govorimo o odstopu od pogodbe o prepovedi protibalističnih raket, o odstopu od sporazuma o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega in pogodbe o odprtem nebu. Prav tako so sodelovale pri destabilizaciji Ukrajine pred letom 2014 in so podprle tako imenovano Majdansko revolucijo. Slepo so podpirale približevanje Ukrajine evroatlantskim gospodarskim in vojaškim povezavam, čeprav so zelo jasni signali prihajali iz Kremlja od konca hladne volje dalje, da širjenje Nato pakta proti ruskim mejam razume kot varnostno grožnjo kot tudi nameščanje Natovih vojska na ruskih mejah, kjer v teh operacijah sodelujejo praktično vse evropske države. Ob obetih morebitnega konca vojne v Ukrajini pa so evropski voditelji jezno cepetali in zahtevali njeno nadaljevanje in začeli napovedovati celo pošiljanje lastnih vojska v to vojno. Problem se je nekako rešil na način, da bo sedaj Evropa plačevala ameriško pomoč Ukrajini v valuti ameriškega orožja. ZDA so s tem finančne stroške nadaljevanja svoje vojne proti Rusiji prenesle na evropske partnerice v Nato paktu in vojna za geopolitične interese Zahoda se na tak način nadaljuje vse to z zloveščo napovedjo rezanja pokojnin, sociale in zdravstva, glede česar je bil generalni sekretar Nato pakta gospod Rutte zelo jasen in neposreden. Postavlja se samo še vprašanje, kdaj bo dovolj? Kdaj bo dovolj mrtvih; kdaj bo dovolj ranjenih, kdaj bo dovolj razseljenih, kdaj bo dovolj obubožanih, kdaj bo dovolj shiranih v Evropi in kdaj bo vojaško industrijski kompleks akumuliral dovolj našega denarja, da bo politika predvidela slabost nadaljevanja vojne in militarizacije ter se vrnila h krepitvi vzajemne varnosti in sodelovanja v Evropi, o kateri smo vsi govorili še nekaj let nazaj? V Levici menimo, da smo že zdavnaj to točko prišli. Nadaljnje hlapčevanje Nato paktu, oboroževanje, povečevanje vojaštva in slepo sledenje Združenim državam nas namreč pelje točno tja, čemur naj bi se deklarativno danes želeli izogniti: tretji svetovni vojni.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Na vrsti je še poslanska skupina Svoboda, zanjo doktor Martin Premk, izvolite.

Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegice in kolegi!

Republika Slovenija kot članica Evropske unije in Nata ostaja zavezana k ohranjanju miru, varnosti in stabilnosti tako v Evropi kot širše. Ključni nacionalni interesi so obramba, odpornost, varnost, pri čemer se ti uresničujejo skozi kolektivno obrambo, spoštovanje mednarodnih norm in tesno sodelovanje z zavezniki. Današnji varnostni izzivi niso enoznačni, prepletajo se vojaške nevarnosti, kibernetski napadi, hibridne oblike delovanja, širjenje dezinformacij, podnebne spremembe, ekonomski pritiski, vsi ti dejavniki pa se med seboj tudi prepletajo in ogrožajo varnost.

Varnostno okolje v okoli…, v Evropi se je v zadnjih letih občutno poslabšalo. Začetek vojne v Ukrajini leta 2014, ruska vojaška invazija na Ukrajino leta 2022 ter nenazadnje vojna v Gazi pomenita resno kršitev mednarodnega reda in neposredno ogrožata mir. Taka ravnanja niso usmerjena le proti eni državi, temveč taka ravnanja spodkopavajo vrednote celotne mednarodne skupnosti, spodkopavajo spoštovanje človekovih pravic, demokracijo, pravno državo, pravico narodov do samoodločbe. Slovenija, ki leži na stičišču pomembnih evropskih interesov, je zaradi tega še posebej občutljiva na geopolitične spremembe.

Slovenija podpira Ukrajino pri njeni pravici do obrambe, ki jo priznava ta ustanovna listina Združenih narodov in Ukrajina se sooča z agresijo, ki ni le vojaške narave, temveč tudi cilja na vrednote Evropske skupnosti. Slovenija skupaj z Natom, EU in mednarodnimi partnerji v Ukrajini zagotavlja politično, humanitarno in gospodarsko pomoč ter bo s to podporo tudi nadaljevala. Pri prizadevanjih za mir se Slovenija zavzema za rešitev, ki bo trajna in pravična. To pa pomeni, da ne gre le za ustavitev spopadov, ampak tudi za mir, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, demokratičnih načel in mednarodnega prava. Razmere, ki jih povzročata ruska agresija v Ukrajini ter vojna v Gazi, hibridne grožnje, kibernetski napadi, energetska negotovost ter grožnje z jedrsko vojno kažejo na možnost dolgotrajne krize z globalnimi posledicami. Zato EU, Nato in njihove članice krepijo odvračanje, povečujejo vlaganja v obrambo ter posodabljajo zmogljivosti. Slovenske varnostne okoliščine, spremenjene varnostne okoliščine so privedle celo tradicionalno nevtralne države, da se priključijo Natu ali povečujejo sredstva za lastno obrambo. Slovenija prevzema svoje obveznosti znotraj zavezništev resno in sistematično ter bo zato krepila obrambni sistem z izvajanjem strateških dokumentov, ki določajo vlaganja v vojsko, opremo, infrastrukturo, usposabljanje in kadrov. S tem se kaže in potrjuje odgovornost do varnosti državljank in državljanov.

Zato v Poslanski skupini Svoboda ne podpiramo pobud, kakršnihkoli pobud, ki bi zmanjševale nacionalno varnost ali spregledovale dejanske grožnje, s katerimi se soočamo v današnjem času. Slovenska politika temelji na zavezništvih, spoštovanju mednarodnega prava, kolektivni obrambi ter prizadevanjih za mir. Ob tem si naša politika prizadeva, da Slovenija ostane varna, odporna in tudi pripravljena na prihodnje odzive, od geopolitičnih pretresov do novih oblik hibridnega delovanja.

Zato te resolucije ne bomo podprli, ker se nam ne zdi nerealistična, ker se nam zdi, da bo, da ne bo, da je v nasprotju z zagotavljanjem varnosti, kajti politika mora delati ravno to, ljudem zagotavljati mir, varnost in blagostanje. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

V skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga priporočila končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 34. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri zjutraj. Lep dan!

Dobro jutro, spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam z nadaljevanjem 34. seje Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O VZPONU SKRAJNE DESNICE V EVROPI "NIKOLI VEČ".

Predlog deklaracije je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Urško Klakočar Zupančič. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič je zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo o predlogu deklaracije.

Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije dajem besedo predstavnici predlagatelja magistrici Urški Klakočar Zupančič, izvolite.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica.

Kako povedno - vidim, da kar celotne opozicije, skoraj celotne, skoraj celotne, ne, morem biti natančna, ni tukaj. Morda se kdo pa prepozna, v deklaraciji namreč.

Letos obeležujemo 80. obletnico od konca 2. svetovne vojne, najbolj strahotne morije v človeški zgodovini, ki je zahtevala 70 milijonov življenj. To obdobje bi nam moralo služiti kot opomin in spomin; opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade naša skupnost, če sovražni govor, diskriminatorna propaganda in nasilje prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. A kljub temu vse do danes nacizem in fašizem nista izginila, nasprotno, preživela sta in žal vse močnejša sta. Tako so v zadnjem obdobju v Evropi skrajna desnica ter neonacistična in neofašistična gibanja dobili največji zagon in največ privržencev od konca 2. svetovne vojne. Zadnje čase z veliko skrbjo spremljamo ponoven vzpon ideologij sovraštva, razdvajanja, ustrahovanja, hujskanja, poniževanja, iztrebljanja in tudi trgovanja s smrtjo. Tudi v Sloveniji nismo povsem varni pred temi pojavi. Vse več je namreč sovražnega govora, ki mu moramo odločno reči ne, saj je to prvi znanilec nasilja in spodkopavanja demokracije ter ustavne ureditve države. Zato moramo narediti vse, da Slovenija ostane nosilka in zagovornica najpomembnejših vrednot sodobne civilizacije, kot so mir, človekove pravice, človekovo dostojanstvo, demokracija, svoboda, solidarnost in humanitarnost. V zadnjih letih se je na volitvah v številnih evropskih državah zgodil velik zasuk v desno. Tudi na zadnjih volitvah v Evropski parlament so skrajno desne stranke dosegle rekordni uspeh in prejele največje število poslanskih sedežev doslej. To postaja vseevropski trend, pri čemer se vračamo v obdobje pred več desetletji, ko so vladale skrajno desne stranke, s prihodom nove ameriške administracije pa je to postal ne zgolj evropski, ampak globalni trend. Celo v novicah ste v zadnjih dneh lahko prebrali, kaj vse se dogaja v Združenih državah. Ne moremo in ne smemo zgolj mižati, pogledati stran, se pretvarjati, da skrajno desnega ekstremizma ni. Nobena država na to ni imuna, tudi naša ne, zato bi lahko bila tudi Slovenija naslednja na vrsti, kjer bi lahko nastale tovrstne spremembe. Tako se tudi v Sloveniji dvigajo sile, za katere smo bili še pred desetimi leti prepričani, da jih nikoli več ne bo. Desni populisti in skrajneži v Sloveniji in po Evropi delujejo po istem principu: zanikajo in potvarjajo zgodovino, zanikajo in potvarjajo resnico, širijo dvom, iz dvoma raste sovraštvo in sovraštvo razkraja skupnost.

Glede na navedeno dogajanje po Evropi, ko se je ponovno začel bliskovito širiti skrajno desni ekstremizem po Stari celini, sem pripravila in skupaj s poslanskimi kolegi v zakonodajni postopek vložila deklaracijo o vzponu skrajne desnice v Evropi, naslov katere se glasi Nikoli več, s čimer poudarjam, da se zgodovina, povezana z 2. svetovno vojno in vzponom nacističnega in fašističnega režima, ne sme ponoviti -

nikoli več. Besedilo deklaracije glede te skrb vzbujajoče tematike pošilja jasno in odločno sporočilo tako našim državljanom in državljanom kot tudi celotni Evropi, da si v Sloveniji nikakor ne želimo, da bi naša država sledila temu evropskemu trendu. Deklaracija je sestavljena iz več kot 35 vsebinskih točk, med drugim vsebuje tudi nabor ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti na tem področju, tako na ravni Slovenije kot na ravni EU. Deklaracija je izpostavljena tudi skrb, ker nekatere konservativne in tako imenovane desnosredinske stranke, zaradi privlačnosti ekstremističnih desničarskih zahtev in obljub vse bolj prevzemajo skrajno desna stališča in retoriko ekstremističnih strank, s čimer legitimirajo njihove nevarne politike, s tem pa se te politike vse bolj selijo v družbeno sredino oziroma politični mainstream. V aktu je poudarjen tudi skrb vzbujajoč podatek, da so nekateri poslanci trenutnega sklica Državnega zbora - ne gledam nikamor posebej - in nekateri poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije osebno povezani in v rednem stiku s pripadniki skrajno desnih skupin, gibanj in organizacij. V sklepnem delu pa deklaracija poziva predstavnike vseh političnih strank, da se poenoteno odzivajo na pojav in širjenje skrajno desnih ideologij po Evropi ter da v skrajno desnih političnih strankah oziroma organizacijah ne iščejo zaveznikov glede na lastne politične interese in ambicije in da se od njih javno distancirajo ter jih potisnejo na rob političnega prostora. Tragična preteklost Evrope bi morala služiti kot moralni in politični navdih za soočanje z izzivi današnjega sveta, vključno z bojem za pravičnejši svet, z ustvarjanjem odprtih in strpnih družb ter skupnosti, ki vključujejo etnične, rasne, verske in druge manjšine, ter nenazadnje z zagotavljanjem evropskih demokratičnih vrednot za vse. Zgodovina pa se ne sme ponoviti nikoli več. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Predlog deklaracije je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Terezi Novak, izvolite.

TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Hvala.

Odbor je kot matično delovno telo na 32. redni seji 10. septembra obravnaval predlog deklaracije o vzponu skrajne desnice v Evropi z naslovom Nikoli več. V uvodu je predstavnica predlagatelja podala dopolnilno obrazložitev k predlogu deklaracije ter predstavila razloge za pripravo predloga deklaracije in njeno vsebino. Nato so mnenje o predlogu deklaracije podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta. V razpravi je poslanka Poslanske skupine Levica pojasnila, da poslanska skupina podpira namen deklaracije, izraziti nasprotovanje neofašističnim in neonacističnim skupinam. Kljub temu pa se ne more strinjati z njeno formulacijo. Po njenem mnenju besedilu predloga deklaracije manjka uvid, da so Evropska unija in Nato oziroma liberalna Evropska politika glavni krivci za ponoven vzpon desnega ekstremizma. Po mnenju poslanke so politične elite nezmožne naslavljati resnične težave svojih volivcev, ki so, zaradi nezadovoljstva lahka tarča desnega populizma. Poleg tega predlog deklaracije Evropske unije v Evropsko unijo omenja kot zagovornico miru, medtem ko njeno postopanje pri vojni v Ukrajini in Gazi kot tudi ob drugih prilikah po njenem mnenju kaže ravno nasprotno. Po njenem mnenju je tudi Evropska unija s takšnim ravnanjem kot tudi s pasivnostjo pri določenih vprašanjih sokriva za nastalo situacijo. Predlog deklaracije tako po mnenju poslanske skupine ne naslavlja vzrokov za porast skrajnih desničarskih gibanj, temveč samo posledice, zato predloga deklaracije ne bodo podprli. Poslanec Poslanske skupine Svoboda je poudaril, da fašizem in nacizem v Evropi nikoli nista bila premagana. Opozoril je na past potvarjanja in relativizacije zgodovine, ki se jo poslužujejo skrajni desničarji. Menil je, da fašizma in nacizma nikakor ne gre enačiti s komunističnim povojnim nasiljem, ker je bil slednji odgovor na morijo, ki so jo zanetile desne sile. Poleg tega povojno nasilje ni bilo le značilnost slovenskega prostora, ampak je do njega prihajalo po vsej evropski celini. Dodal je še, da levega ekstremizma nikakor ne gre enačiti z desnimi skrajneži, saj zagovarjata povsem nasprotne vrednote ter izrazil podporo predlogu deklaracije. Predstavnica predlagateljev je pojasnila, da je ponovna krepitev desničarskih skrajnežev realni izziv družbe, saj je mogoče prepoznavati vzporednice z vzponom fašizma v Nemčiji, ki je vodil do II. svetovne vojne. Izrazila je zaskrbljenost nad dejstvom, da posamezni slovenski politiki gojijo stike s skrajnimi desnimi skupinami ter javno pozivajo k oboroževanju. Tudi sama je kritična do določenih ravnanj Evropske unije, vendarle pa je ta v svojem bistvu demokratična zveza, ki temelji na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic, na vrednotah, ki so izšle iz pogorišč, povojne Evrope. Izrazila je še obžalovanje, da se razprave niso, kot tudi danes, udeležili člani opozicije, ter menila, da je njihova odsotnost precej povedna.

Po končni razpravi je odbor glasoval o amandmajih poslanskih skupin Svoboda in SD in o predlogih za amandmaje odbora teh dveh poslanskih skupin. Odbor je sprejel amandmaje ter predlog deklaracije v celoti. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Prehajamo, torej Vlada pri tej točki ni najavila časa niti obrazložitev mnenja za razpravo, zato prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Jonas Žnidaršič, izvolite.

JONAS ŽNIDARŠIČ (PS SD): Spoštovani kolegi in kolegice!

Letos, 9. maja, smo obeležili 80. obletnico konca druge svetovne vojne, enega najtemnejših obdobij v zgodovini človeštva. Vojna, ki je zahtevala več kot 70 milijonov življenj, je povzročila neizmerno trpljenje in za seboj pustila opustošena mesta ter vasi. Ta tragedija ni bila le posledica vojaškega ali političnega spopada, temveč tudi vzpona skrajno desnih ideologij, nacizma in fašizma, ki so s sovraštvom in nestrpnostjo spodbudile spiralo nasilja. Ta spirala napadalnosti je na koncu pripeljala do sistematičnega pobijanja posameznih narodov, etničnih skupin, političnih nasprotnikov in družbenih manjšin. Na te zgodovinske izkušnje se moramo vedno znova spomniti, še posebej danes, ko smo ponovno priča vzponu skrajno desnih političnih gibanj in strank, ki ogrožajo naše temeljne vrednote, kot so mir, svoboda in demokracija. Prav zato je predlog deklaracije, ki opozarja na širjenje neonacizma in neofašizma, še toliko pomembnejši. Evropa se ponovno sooča z naraščanjem radikalnih gibanj, ki zlorabljajo demokratične institucije, širijo sovražni govor, netijo strah pred drugačnostjo in ustvarjajo nove delitve med ljudmi. Z relativizacijo in potvarjanjem zgodovine želijo zmanjšati pomen poraza točno teh ideologij po drugi svetovni vojni in razvrednotiti pomen vseh tistih političnih ter narodnoosvobodilnih gibanj, ki so se uspešno zoperstavili nacizmu in fašizmu. Med drugim tudi pogumnega in požrtvovalnega boja slovenskih partizanov proti nacističnemu in fašističnemu okupatorju. Vzpon skrajne desnice danes spodbuja več dejavnikov: negotove politične in gospodarske razmere doma in po svetu, geopolitične napetosti, zaostrena globalna konkurenca, trgovinski spori ter vse večja draginja, vse to med ljudmi vzbuja strah in negotovost za prihodnost. K temu je treba dodati še dolgo prisotno migrantsko vprašanje in rastoče nezaupanje državljanov v politične institucije ter v projekt evropske integracije. Na te stiske ljudi skrajno desne stranke ponujajo navidezno preproste odgovore, največkrat s prelaganjem krivde na tujce, migrante in druge manjšine. Največja nevarnost takšnega populizma je v tem, da ljudi prepričuje, da je varnost mogoče doseči s sovraštvom, izključevanjem in nasiljem do vseh tistih, ki so drugačni. Pravi odgovor na takšne zavajajoče obljube pa ni v ustvarjanju novih delitev in sovraštvu, temveč v učinkovitem reševanju težav, s katerimi se ljudje v resnici soočajo. Zato moramo na te stiske odgovoriti z ustreznimi socialnimi in ekonomskimi politikami, ki temeljijo na načelu družbene solidarnosti in socialne pravičnosti. Ljudem moramo zagotoviti dostopna stanovanja, stabilno zaposlitev, pošteno plačilo za opravljeno delo ter učinkovite in dostopne javne storitve. Le tako bomo ljudem resnično zagotovili socialno in ekonomsko varnost ter okrepili zaupanje v demokracijo in vladavino prava. To je edini in najboljši odgovor na skrajno desne ideologije in nevarne populistične obljube, ki ne prinašajo drugega. Kot nasilje in izključevanje.

Sprejem deklaracije je za to več kot simbolno dejanje. Je jasno politično sporočilo, da morajo vse zmerne politične sile v Evropi združiti moči in preprečiti, da bi se v opustošenje celine ter neizmerno trpljenje tudi še kdaj ponovila. Ta zaveza vključuje tudi zaščito temeljnih vrednot, na katerih je bila zgrajena Evropska unija., demokracije, vladavine prava, prostega pretoka ljudi in blaga ter socialnih in ekonomskih pravic.

Poslanska skupina Socialnih demokratov bo predlog deklaracije podprla.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo doktorica Tatjana Greif, izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo.

Spoštovani zbor!

V Levici ocenjujemo, da predlog deklaracije, ki ga danes obravnavamo ni zmožen odgovoriti na resnične izzive, pred katerimi stojimo kot družba, niti doma niti v Evropi. Strinjamo se z obsodbo in zgodovinsko vlogo antifašizma kot temeljnega civilizacijskega dosežka, a hkrati bi si želeli, da bi deklaracija razumela, kaj je zmaga v drugi svetovni vojni dejansko prinesla. Druga svetovna vojna ni predstavljala le oboroženega upora proti nacifašizmu, temveč tudi željo po socialni revoluciji. Ravno država blaginje, socialnih pravic, moč ljudskih gibanj in državljanske participacije pri odločanju, to so glavne in najpomembnejše pridobitve zmage v drugi svetovni vojni. In seveda zmaga antifašizma.

Žal živimo v času rehabilitacije fašizma in nacizma, dveh monstrznih režimov, slonečih na totalitarizmu, popolni kontroli družbe, ideologiji množičnega terorja, policijske represije, vse s ciljem absolutne moči, slonečih na nacionalizmu, imperializmu, rasizmu in ksenofobiji. Antifašizem se med Slovenci pojavi med prvimi v Evropi. Bodimo ponosni, da nam je zapisan v gene. Jasno mora biti, kaj je leta 1943 in leta 1945 poraženo: fašizem in nacizem. Zmagal je antifašizem, antifašizem kot zgodovinska pridobitev, ki se danes potiska ob rob. Zaprt v partizanske reminiscence, je antifašizem danes kulturni fenomen, politično afirmacijo pa raje pušča ob strani, tako pravi zgodovinarka doktor Mateja Ratej.

Pri tem predlagatelji deklaracije naredijo enako napako, kot jo dela demokratični establishment v zadnjih 30 letih. Pozabljajo, da je varovalka pred vzponom desnice socialna država, pravična pravna država. Pri tem se lahko delno strinjamo z ugotovitvijo problema. Besedilo sicer obsodi skrajno desnico, toda hkrati spregleda glavno vprašanje: kako so prav evropske neoliberalne elite in Nato pakt soudeleženi pri ustvarjanju kriz, ki jih deklaracija zgolj opisuje?

Evropska unija se v dokumentu predstavlja kot garant miru in sodelovanja. Toda ali lahko temu verjamemo, ko gledamo na vojno v Ukrajini, kjer se konflikt načrtno ohranja na plečih prebivalstva tuje države ali pa na izraelski genocid v Gazi, kjer Evropska unija ni zmogla niti ene obsodbe, kamor pošilja na tone smrtonosnega orožja za genocid v Gazi, kjer mirno gleda, kako umirajo sestradani otroci, ženske, kako se pobija ljudi v vrsti za kruh. Govorjenje o spoštovanju človeškega življenja je v takem kontekstu nekako prazno. Deklaracija svari pred tujim vmešavanjem v demokratične odnose, a povsem ignorira, da so prav jedrne države Evropske unije desetletja vdirale v demokracijo in gospodarstvo držav v razvoju. Koliko članic je sodelovalo pri razsulu Libije in pri obnovi trgovine z ljudmi? Koliko jih je podpiralo islamistične milice v Siriji, ki zdaj vstopajo v diplomatske odnose in brišejo pravice žensk? Besedilo se na nevaren način spogleduje tudi z diskurzom desnice o migrantih, brez da bi priznalo, da so prav evropske intervencije in konflikti glavni vzrok migracij. In kar je najhuje, deklaracija popolnoma spregleda osnovno dejstvo: Evropska unija je kapitalistična tvorba, ki gradi na izkoriščanju ljudi, delavcev znotraj in zunaj svojih meja, na neokolonializmu. Ravno zaradi tega se krepi populizem in nestrpnost. Ko se je Grčija uprla varčevalnim ukrepom trojke, je Evropska unija nemudoma posegla in kaznovala narod do te mere, da še danes nimajo osnovnih javnih storitev. Ko pa Madžarska duši LGBT skupnost, ko baltske države omejujejo materni jezik svojih manjšin, ko Poljska prepove splav, tam Evropska unija ni ukrepala. Ta dvoličnost je škodljiva. Govori se tudi o evropski identiteti. A kaj to sploh je? Zdi se, da gre zgolj za leporečje deklaracij, ki zakriva realnost, imperialistično politiko navzven in socialno brezbrižnost navznoter. Vojna iz ljudi izvleče najgrozovitejše, nasilje, morijo, sovraštvo, a tudi najplemenitejše herojstvo, solidarnost, upor, pogum. Dokler se bijejo vojne v Ukrajini, v Gazi, v Afriki in drugod, brez pravičnega miru, sploh kjerkoli na obzorju, ljudje pa so vse bolj v strahu, vse dotlej je Evropa zgolj nemi opazovalec. Ključno je, ali imamo dovolj poguma reči: dovolj, dovolj je bilo fašizma.

V Levici smo v koaliciji predlagali popravke, da bi v deklaracijo jasno opozorili na imperialistično in šovinistično politiko jedrnih držav ter da bi v ospredje postavili socialno in materialno blaginjo prebivalcev. A nismo bili slišani. Deklaracija tako vse težave zavrača izključno na skrajno desnico in zamolči. Odgovornost evropskih voditeljev in evropskih elit. Težave pa je potrebno reševati v jedru. Naša naloga ostaja, da zahtevamo resnično mirovno in solidarnostno politiko, politiko, ki se ne bo bala kritike elit in pritiskov elit, ki bodočih generacij ne bo izročala neskončne konflikte v vedno nove vojne, ampak bo gradila na miru, enakopravnosti, blaginji in svobodi vseh ljudi. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo poslanka Eva Irgl, izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

To ni desničarska politika, ampak fašizem. Samo gnoj od človeka je sposoben bolezni otrok izrabljati za politično propagando. Zgodovina pozna enega izmed takih, nadel si je ime Hitler. Ni na svetu dovolj alkohola, da bi vas spremenil v možatega, plečatega moškega z izjemno moškostjo. Ni ga na svetu psihiatra, ki bi vas pozdravil. To je le nekaj izjav, ki so jih izrekli funkcionarji tako z levega kot desnega političnega pola. Vsem izjavam je skupno, da bodisi načrtno podpihujejo sovraštvo, tudi če po definiciji ne sodijo v sovražni govor, ampak še vedno v polje svobode govora ali pa žaljivo posegajo v integriteto in dostojanstvo posameznika. Njihov izključni namen pa razvrednotenje in ponižanje. To vsekakor ne sodi v javni diskurz, še posebej pa je to problematično, če prihaja takšen nivo komunikacije od najvišjih predstavnikov države. Takšne izjave namreč vodijo lahko v agresijo, v sovraštvo, v nadvlado enega nad drugim, v spiralo negativnih čustev in negativnih dejanj, ki pripeljejo tudi do najbolj tragičnih koncev, kar so nam dogodki v zgodovini že večkrat pokazali na najstrašnejše možne načine. Vsi mi bi morali biti prvi zgled primerne komunikacije in obnašanja tako do funkcije, ki jo opravljamo, kot do vsebin, ki jih v ta prostor prinašamo. To ne pomeni, da nisi oster v razpravah, ko je to potrebno. Pomeni pa, da ohranjaš dostojen nivo komunikacije in spoštljiv odnos do sogovornikov, ne glede na to, ali se v političnih prepričanjih z njimi strinjaš ali ne. Naj bom jasna. Uvodne izjave, ki so bile izrečene iz desnega in levega pola politike so povsem nesprejemljive in nedopustne. V takšnih zgodbah in v takšnih izjavah stranke Demokrati ne boste našli. Demokrati namreč v politični prostor prinašamo drugačen način političnega delovanja. Namesto žaljivk in podpihovanja sovraštva vzpodbujamo kulturen in spoštljiv dialog, namesto razdvajanja in širjenja strahu ponujamo sodelovanje, pogovor in politično širino. Ne gledamo na svet kot na boj dveh polov, želimo soustvarjati okolje, kjer je dobrodošla večplastnost pogledov, medsebojno poslušanje in želja po iskanju najboljših možnih rešitev v dobro Slovenk in Slovencev. Tudi to je namreč možen način političnega delovanja, za katerega sama verjamem, da lahko spremeni Slovenijo in vzdušje v državi na bolje. Dovolj je polarizacije, ki hromi naše potenciale, dovolj je obmetavanja z našimi in vašimi, dovolj je enostranskega gledanja na stvari, dovolj je delitev, dovolj je razvajanja, ker, kot že rečeno, izrečene in zapisane besede imajo navadno tudi posledice. Že pred časom sem poudarila, da nas ujetost v žaljivo in sovražno atmosfero že dolgo, predolgo vleče navzdol, širina, raznolikost pogledov, pripravljenost na skupno iskanje najboljših rešitev pa nas lahko popelje navzgor. Sama namreč globoko verjamem, da neizogibno prihaja čas, ki bo presegel politiko skrajnosti ter bo v našo lepo Slovenijo prinesel prepotrebno povezanost, sodelovanje in nujno potrebno ravnovesje. Vsak izmed nas se lahko vpraša sam pri sebi, kaj mu je pravzaprav bližje, kaj bolj odzvanja v njem in s čim se bolj poveže - z napadanjem, razdvajanjem, podpihovanjem sovraštva, razvrednotenjem, omalovaževanjem, kar je danes, glede na tudi prej navedene izjave, bolj kot ne prevladujoči način politične komunikacije, ali pa nam je bližje sodelovanje, povezovanje v okolju, v katerem živimo in ustvarjamo, sprejemanje različnih mnenj, podpiranje drug drugega. Demokrati si želimo, da naš politični prostor ne bi bil več tako močno polariziran. Delamo na tem, da bi država bila resnično servis ljudem in da s svojimi ravnanji in delovanjem ustvarjamo vzdušje veselja, povezanosti, sodelovanja in zaupanja. Skozi zgodovino, tudi ne tako dolgo nazaj, smo lahko videli, kaj pomeni, ko politika določene vsebine in dogodke uporablja in celo zlorablja, tako z ene kot z druge strani, za še dodatne delitve in ločevanja. To nas kot družbo slabi, krepi pa pozicije moči v skrajnostih tako na levi kot na desni, in skrajnosti nikoli niso dobre, saj vodijo v radikalizacijo, ostre ideološke rešitve oziroma ostre ideološke delitve, čemur smo priča tudi danes, pa poudarjajo razlike med nami namesto skupnih vsebin in vodijo v konflikt. In če želimo pogledati v zgodovino razdvajanja, jo najdemo lahko že zelo dolgo nazaj v zgodbi recimo o babilonskem stolpu. Zgodba nam pove, da je bilo naravno stanje ljudi biti povezan in biti uspešen. Zato so lahko dosegli velike stvari. Nato pa so se jeziki pomešali in nas zapeljali v strah drug pred drugim, v sovraštvo drug do drugega in v vojne drug z drugim. Zavedajmo se, da razdeljenost ni naravno stanje človeštva, temveč načrtna poteza za moč in kontrolo nad ljudmi. In to lahko končamo. V demokraciji imamo izbiro in dejansko lahko izberemo z odločitvijo, da na poti razdeljenosti, žaljivega in sovražnega komuniciranja v političnem prostoru ne želimo sodelovati. Gre za zavestno odločitev vsakega posameznika, vsakega politika in za odločitev družbe kot celote. Stopimo skupaj, sodelujmo, iščimo rešitve v dobro državljanov in nehajmo kot politiki razbijati že tako številčno majhen slovenski narod. Ni težko naštevati, česa vsega je dovolj, začnimo raje naštevati, kaj lahko skupaj naredimo, da bo bolje. Vendar se moramo za to najprej zavestno odločiti, da se bomo začeli med seboj pogovarjati in ne žaljivo obkladati.

Ker deklaracija izhaja iz dogodkov v zgodovini in katere sporočilo je namenjeno javnosti, ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pojasnimo naslednje. Fašizem je delal na delitvi narodov. Nacizem na delitvi ras, komunizem na delitvi družbenih razredov. Vsi so torej delili. Delitve, podpihovanje sovraštva ter žaljiva komunikacija pa nikoli in v nobenem primeru niso del rešitve, ampak vedno del problema. In tudi današnja predlagana deklaracija, čeprav ima na deklarativni ravni v svojem jedru lahko dober namen, pa izraža resne dvome o politični doslednosti in spoštovanju načela enake obravnave različnih mnenj in pogledov. Ustvarja namreč ozračje, kjer se lahko zelo lahkotno manipulira s pojmi, zaradi nejasnih definicij. Ohlapnost pojmovanj v deklaraciji ne pripomore k povezovanju, ampak razlike v prostoru le še dodatno poglablja. Če v simbolno tako pomembnih vsebinah ni jasno definiranih pojmov in zgodovinska dejstva niso objektivno prikazana, to odpira prostor zlorabam, kar pa posledično vodi v dodatno razklanost, v sovraštvo, v grozodejstva. Obenem je omenjena deklaracija ideološko enostranska. Popolnoma namreč ignorira vse pojave ekstremizmov in skrajnosti, ki prihajajo iz levega pola, kar nakazuje, da gre za čustveno manipulacijo, ki naj bi v ljudeh sprožila občutek zaznave, kdo je slab, kdo dober, kdo ravna pravilno, kdo narobe, kdo je pravi in kdo ni pravi. Deklaracija torej še dodatno poglablja dualističen način razmišljanja, ki pa ga demokrati želimo v dobro Slovenije preseči. Slovenija je namreč veliko več kot le delitev na največjo opozicijsko in največjo koalicijsko stranko, torej na tisti dve stranki, katerih izjave so bile naslovljene v uvodu. Slovenija potrebuje odmik od pretirane polarizacije in konstantnega konflikta dveh polov. Slovenija potrebuje zrelo in odgovorno politiko, ki bo v družbeni prostor prinesla ravnovesje, vizijo razvoja in ključno podstat. Ta pa je sprememba načina, ne govorimo o vrednostnem sistemu, ampak načina političnega delovanja. Premik od razdeljenosti v sodelovanje in od ideološkega boja na eni in drugi strani v politiko, ki bo iskala najboljše možne rešitve za vse Slovenke in Slovence in ne samo za vaše ali naše. ...Poslanci stranke Demokrati obsojamo vse oblike ekstremizma. Obsojamo vse politike delitev in sovraštva. Obsojamo vse totalitarne in avtoritarne režime. Poslanci stranke Demokrati ne pristajamo na žaljivo in sovražno komunikacijo. Ne podpiramo neprimernega obnašanja na funkcijah. Ne podpiramo politike manipulacij in podpihovanja za namene podžiganja političnih strasti. Ne pristajamo na politične zlorabe za ohranjanje oblasti. Ne pristajamo na takšen način delovanja v politiki, ki na primer na eni strani hiti z ustanavljanjem orožarskega holdinga, obenem pa prav nič ne hiti s pomočjo otrokom z redkimi in neozdravljivimi boleznimi. Ne pristajamo na enostransko prikazovanje situacij in dejstev, kar je žal osnovna podmena tudi danes obravnavane deklaracije. Močno pa podpiramo politiko dialoga, politiko sodelovanja, politiko spoštljive in odprte komunikacije z zavedanjem, da je družba večplastna in da je raznolikost mnenj nujna.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Skrajni čas je, da premaknemo zavest političnega delovanja v prebujenje in novo energijo, če se lahko tako izrazim. Ne s prepovedmi in onemogočanji, ampak z zgledom lahko najdemo pot ven. Vprašajmo se, kam smo z delitvami prišli v vseh teh letih samostojne države? Že 20 let in še kakšno leto več sem v Državnem zboru, ves čas sem kot poslanka aktivno zastopala svoje poglede, vendar pa sem vedno vztrajala pri spoštljivi in ne žaljivi komunikaciji. Poslanci stranke Demokrati torej obsojamo vse oblike ekstremizmov, vendar poudarjamo, da so ti prisotni tako na eni kot na drugi strani političnega spektra. In pričakovali bi, da bi predlagatelji omenjene deklaracije to tudi upoštevali, in vanjo jasno zapisali. Tako pa je izgubljena še ena priložnost po povezovanju naroda, saj je deklaracija ideološko enostranska in žal razlike tako le še poglablja, namesto da bi jih zmanjševala. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo doktor Martin Premk, izvolite.

DR. MARTIN PREMK (PS Svoboda): Hvala spoštovana podpredsednica.

Kolegice in kolegi!

Če je zaradi grozljive izkušnje z nacističnim in fašističnim režimom med drugo svetovno vojno po letu 2045 obstajal vseevropski in vse svetovni antifašistični konsenz, da fašizma in nacizma ne bi smelo biti več, se je to v zadnjih letih korenito spremenilo. Ta konsenz namreč izginja oziroma sploh ne obstaja več. In če tako neonacizmi, fašizmi, desni ekstremizmi postanejo samo še ena od političnih izbir, potem se moramo vprašati, ali smo obsojeni na ponovitev zgodovine. Nacifašizem se je že zgodil, lahko se zgodi še enkrat, ampak tega pri nas ne bomo dopustili. Ta mračni del zgodovine se ne sme ponoviti nikoli več. Preteklost sicer svari, kaj se lahko zgodi, če demokracije razpadejo in na njihovo mesto na to stopijo razno razni avtoritarni režimi, ampak kljub temu je mednarodna skupnost že kar nekaj časa kotel, v katerem vre in upamo lahko, da ta vroča zmes, ki jo kuhajo nekateri, predvsem desni ekstremisti, avtokrati in posamezniki, ki želijo vladati mimo demokracije, se ne bo razlila in pahnila sveta spet v tragedijo sovraštva, nasilja in načrtnega uničenja določenih skupin prebivalstva.

Letos obeležujemo, kot je bilo že omenjeno, okroglo obletnico od konca največje morije v zgodovini človeštva, ki je terjala milijone nedolžnih žrtev in ki sta jo povzročila ravno nacizem in fašizem, a človeštvo očitno izgublja kolektivni spomin, ne samo, da ga izgublja, nekateri želijo ta spomin ljudem celo izbrisati in zato lahko otopelo opazujemo spet vzpon skrajno desnih ideologij in nenazadnje v tem času lahko opazujemo vojne zločine in celo genocid. Prvi korak pri reševanju vsakega problema pa je spoznanje, da ta problem obstaja in dejstvo je, da neonacizem in neofašizem na stari celini še obstajata, nikoli nista niti umrla in se krepita tudi v 21. stoletju in sta še kako prisotna od zagona od konca druge svetovne vojne do danes. Zato je zadeva zaskrbljujoča in zahteva odziv.

Danes obravnavana deklaracija tudi poudarja, da vzpon skrajne desnice ni zgolj problem Evrope, ampak tudi v Sloveniji obstajajo skrajno desne ekstremistične skupine gibanja in organizacije, ki širijo sovraštvo, nasilje in tako predstavljajo tveganje za varnost, vladavino prava in demokratični ustroj družbe. Nenazadnje smo julija lani v centru Ljubljane doživeli izhod zamaskiranih desničarskih skrajnežev, ljudi so privezovali za ulične svetilke, ni nenavadno, da se v Sloveniji uporabljajo nacistične pozdrave, da se uničujejo partizanski spomeniki, celo kolegi poslanci bi izbrisali vse partizanske spomenike in kot vemo, incidenti se dogajajo tudi v naši soseščini. Na Hrvaškem Thompson skupaj z nekaterimi našimi politiki prepeva o klanu Srbov Jesenovcev, o Stari Gradiški, Italiji iz Italije imamo posnetke neofašističnih skupin, tulijo o slovenski, o italijanski Istri, italijanski Dalmaciji, ponarejajo zgodovino, na Madžarskem imamo zemljevid Velike Madžarske, ki zaseda tudi slovensko ozemlje in nenazadnje v Avstriji. Štajerska je izbrala dachsteinsko pesem za himno, ki opeva tudi naše ozemlje in nenazadnje smo imeli manifestacijo nacističnega nasilja prav letos poleti na Peršmanovi domačiji, ko je policija izvedla nasilno racijo nad antifašističnimi Slovenci. In to so nekateri desni politiki, naši celo navdušeno pozdravili. Ampak avstrijska policija ni tepla, ni aretirala teh ljudi, ker bi bili komunajzarji, protestanti, demokrati, katoliki, karkoli, homoseksualci, heteroseksualci. Avstrijci so izganjali nasilje nad tem ljudem zgolj zato, ker so bili Slovenci. In nekaterim je bilo tukaj pri nas, so bili nad tem celo navdušeni. Ker seveda v skladu z nacistično ideologijo so gospodarji in so sužnji, so manjvredni. In za tiste Slovence, tiste desničarske politike, ki so to akcijo na tem simbolnem kraju grozovitega nacističnega načina, ki so bili navdušeni nad to policijsko akcijo, smo nekateri Slovenci pač manj vredni.

In nenazadnje, saj imamo pozive, kako bi nas Slovence linčali, obešali na bencinske pumpe in kaj jaz vem kaj še vse. Zato naj bo jasno, ni noben antifašizem, ni problem, zagotovo pa je problem fašizem. In fašizem ni stvar preteklosti, fašizem je tukaj in zdaj. In očitno je antifašizem danes obravnavan kot grožnja. Tisti, ki pa so problem, ki bi širili nasilje in sovraštvo, pa so v porastu in se jih nekako sprejema. Očitno živimo v nekem norem svetu, kjer solidarnost terja pojasnila, nasilje pa dobi vsakršno opravičilo.

V današnjem vse bolj nepredvidljivem in nestrpnem svetu ni nič več samoumevno. In ne smemo si domišljati, da se kaj takega ne more ponoviti več tudi pri nas, da se ne more ponoviti fašizem in nacizem. Ampak Slovenci poznamo zgodovino zatiranja in poznamo tudi zgodovino, kaj je, če smo tiho ob takem zatiranju. Prav zato ne smemo tiho gledati, kako se strah in represija širiti v naši soseščini. In zato je čas, da povemo jasno: fašizem se ne bo ponovil, ne pod našim okriljem in ne pod našim imenom. Lahko bomo rekli vsaj to, da nekateri nismo bili tiho, če se to slučajno spet zgodi, ampak bomo naredili vse, da to tudi preprečimo. Kajti, politika je tista, ki naj ljudem zagotavlja mir, blagostanje in varnost, ne pa da je politika tista, ki širi sovraštvo, nasilje, ki prej ali slej pripeljeta do vojne, ropanja in genocida. In zato tudi v politiki ni kar nekega uravnoteževanja in enačenja vse je isto, vsi so isti. Ne, enim zadevam je treba odločno reči ne. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo doktorica Vida Čadonič Špelič, izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci.

Kljub temu, da delamo skupaj že več kot tri leta, ste nas z besedilom te deklaracije presenetili. Presenetili ste nas z delitvijo na tiste, ki so pravi in smejo misliti in na tiste, ki ne smejo misliti in izražati svojih mnenj. Namesto da bi slovenski parlament obsodil vse tri totalitarne režime in ne le fašizma in nacizma, medtem ko komunizem pravzaprav v zadnjem času kar poveličujete, se boste danes ukvarjali z novo deklaracijo, ki ima en namen, to je obsoditi in sankcionirati drugače misleče. In to, to je nevarno. Ob dejstvu, da je Slovenija edina evropska država, ki so jo tlačili vsi trije najhujši totalitarizmi. med katerimi je ravno komunizem pri nas povzročil največ gorja. Saj veste, vsi po drugi svetovni vojni. Bo sprejem Deklaracije ponovno pokazal zaslepljenost, bom pa rekla, skrajne levice, ki ne želi pogledati resnici v obraz. Nekdanji predsednik SAZU, pokojni Jože Trontelj, je rekel: "Nacizem in fašizem ne bosta nikoli oprana krivde za drugo svetovno vojno, za strahotno gorje, ki sta ga povzročila številnim narodom, za milijone žrtev, ki so padle v spopadih, bile pomorjene v taboriščih ali medvojnih likvidacijah. Dejstvo pa je, da je v vojno stopil še tretji totalitarni sistem, komunizem, z novimi grozodejstvi." Ker slovenska levica vseh teh dejstev, kljub dokumentiranim ugotovitvam ne zmore sprejeti v DZ, torej nismo sposobni tudi sprejeti deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti o totalitarizmu. Zato tudi obeležitev 23. avgusta kot vseevropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritativnih režimov v Sloveniji ostaja bolj na simbolni ravni. Slovenija doslej o teh vprašanjih ni bila sposobna opraviti temeljite razprave. Ustavno sodišče je bilo edino, ki je v letih 1992, 1995 in 1998 na deklarativni ravni jasno povedalo, da je Republika Slovenija ustavna demokracija, torej država, v kateri je ravnanje organov oblasti pravno omejeno z ustavnimi načeli ter s človekovimi pravicami in svoboščinami. A vseeno nam do danes ni uspelo pokopati mrtvih. Predloga resolucije o podpori resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti o totalitarizmu torej nismo bili zmožni sprejeti. Očitno pa boste sprejeli deklaracijo o vzponu skrajne desnice, ki namenoma govori izključno o desnem ekstremizmu, desnem populizmu in torej skrajnih desničarjih. Če bi bil vaš namen dober in pravi, bi potem morali govoriti o vse skrajnosti, torej tako o levem in o desnem ekstremizmu. Mar verjamete, da levega ekstremizma med nami danes ni? Obsodba zgolj skrajne desnice, ne pa tudi levice, pomeni še en skrajno enostranski in diskriminatorni pogled na našo postpreteklo zgodovino in navsezadnje tudi na našo sedanjost. V Sloveniji imamo vendar več primerov delovanja tudi skrajne levice, vendar o tem ne govorimo, torej je to odraz spoštovanja ustavne in parlamentarne demokracije. Ta tekst, mislim. Kulture miru, svobode, visokih standardov človekovih pravic, v čemer ali k čemur dejansko v deklaraciji pozivate.

V Sloveniji očitno nimamo skrajno levih strank, gibanj in skupin, imamo pa skrajno desne ekstremistične skupine, gibanja in organizacije, ki po ugotovitvah deklaracije pa predstavljajo tveganje za državno varnost vladavino prava. Predlog deklaracije gre tako daleč, da govori o osebni povezanosti nekaterih poslancev Državnega zbora in nekaterih slovenskih poslancev Evropskega parlamenta, s pripadniki skrajno desnih neonacističnih skupin, gibanj in organizacij. Bodite junaki in povejte tukaj na glas njihova imena. Gre za poziv torej k utišanju desnosredinskih strank in gibanj, kar je temeljno vodilo, žal, tudi vaše vlade. Namesto da bi se pred koncem mandata ukvarjali z vsakdanjimi problemi ljudi, izvajate še naprej ideološki boj in delitev naroda.

NSi smo konservativna stranka in kaj to pomeni? Mi cenimo dostojanstvo vsakega človeka, močno cenimo konservativci svojo družino, konservativci gojimo ljubezen do domovine, torej Slovenije. Cenimo človeške lastnosti, kot so delavnost, zvestoba, poštenost, vljudnost, spoštujemo zakone in red. Spoštovani, kaj je na tem slabega? Odgovorite si sami. v NSi zavračamo vse skrajnosti, torej leve in desne, ki družbo delijo in senzibilizirajo otroke in mladino za sovražni govor, grožnje in nasilje, ki ga je vse več. Zaradi tega ob vašem tekstu enostavno ne moremo biti tiho. Obsojate vse in vsakogar, ki ne misli tako kot vi. Koalicija, kdo pa ste vi, da lahko obsojate drugače misleče, da nam celo ukazujete, kaj je prav misliti in kaj ni prav misliti. Zaradi tega je besedilo te deklaracije žaljivo za vsakega dobro mislečega državljana te države. Vaš predlog torej je delitev slovenskega naroda. Predlagateljica deklaracije in koalicija, biti konservativen ne pomeni biti ekstremist. Čas je, da tudi vi to sprevidite in da prenehate deliti slovenski narod na vaše in na naše. V Novi Sloveniji zaradi tega v nadaljnji razpravi ne bomo sodelovali, predlogu deklaracije pa bomo seveda odločno nasprotovali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Malček se prosim umirite v dvorani. Vem, da zdaj temperatura malo narašča.

Sledi namreč splošna razprava poslank in poslancev o predlogu deklaracije, pa mislim, da je predlagateljica dvignila roko. Izvoli.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Ja, najlepša hvala.

V bistvu ne vem sploh, kaj naj rečem, ko sem to poslušala, ker zdaj ne vem, ali se morda oni vidijo v tem, v tej deklaraciji. Če se kdorkoli vidi v tej deklaraciji, če se kdorkoli tukaj spoznal, in to sem jaz nekako razbrala zdaj iz tega iz tega stališča Poslanske skupine Nova Slovenija, to mene zelo skrbi. Ker tak govor, kot smo ga zdaj poslušali, lahko samo pomeni, da se je nekdo noter zaznal. In to je res hudo, to je res hudo. Seveda zdaj Poslanska skupina SDS tukaj ni - kolegica me je majčkeno izzvala, da naj povem, kateri so tisti poslanci, ki sodelujejo s skrajno desnico, s skrajnimi gibanji, s skrajnimi neofašističnimi, neonacističnimi gibanji. Jaz imam tukaj en kup materiala, res tudi slikovnega in ga ne bi želela zdaj kazati, ker ni prijeten, res ni prijeten, imam pa seveda tukaj imena. In ni pa, ni pa prijetno, da bi zdaj to kazala, začenši z vrhom določenih poslanskih skupin. Zdaj, kolegica Eva Irgl je seveda predstavila stališče blazno spravljivo, blazno spoštljivo. Spoštovana kolegica je ženska - to lahko rečem, a ne? Izhaja iz vrst Poslanske skupine SDS, to tudi lahko rečem. Spoštovana kolegica Eva Irgl. Jaz se ne spomnim, da bi bila kdaj žrtev tako sramotnih osebnih opazk, kot smo bile, lahko rečem, nekatere ženske, ki sedimo tukaj, tudi ženske v koaliciji. Nikoli. Nikoli, mislim, da niti ne takrat, ko je izstopila, ni bila. In seveda zdaj to leporečenje o spoštovanju in tako naprej in sprejemanju, jaz to podpiram, spoštovanje in sprejemanje podpiram. Ampak veste kaj? Ali mi lahko spoštujemo ali pa, oziroma tako bom rekla, kako smo mi lahko strpni do skrajne nestrpnosti? To je Evropa storila med oziroma pred 2. svetovno vojno. Kolega Martin Premk, ki je zgodovinar in ki mislim, da je edini kompetenten nam tukaj razlagati, kaj točno se je vse dogajalo, bo lahko potrdil - upam, boste sami potem povedali -, kako zelo je bila Evropa, zahodna Evropa, strpna do Hitlerja. Kaj se je zgodilo? Vsi vemo, kaj se je zgodilo. Do nacizma in fašizma ni strpnosti. To je meja in te meje se ne sme nikoli več prestopiti. Nikoli, spoštovana kolegica. In jaz seveda pričakujem, da se boste tudi oglašala, ko bodo letele hude besede morda na vaše kolegice poslanke. Mi imamo tri oziroma dve sta proti, dve sta žrtvi ženski, etične postopke, ki se ne morejo končati. Etične postopke, kjer sta žrtvi ženski, ki sta bili napadeni grobo osebno, zato ker sta ženski, ki se ne morejo končati zaradi nesodelovanja opozicije na kolegiju predsednice, da bi lahko izrekli vsaj opomin. Jaz seveda pričakujem, da se boste takrat oglasili. Če se boste še kaj? Ne boste se okej, v redu. Dobro. Pa saj je v redu, glejte, jaz sprejemam tudi to, jaz pravzaprav pozdravljam to spoštovanje in sprejemanje, kot sem rekla. Žal, pri meni je pač tako, da je meja, ni spoštovanja do popolnoma nespoštljivih, ni. Ni spoštovanja do tistih, ki so zagrešili grozodejstva. Ni spoštovanja do tistih, ki še zdaj izvršujejo grozodejstva. Ni in ni pogovorov. Veste, videla sem eno, eno sporočilo naše poslanke na Facebooku, ko se je odzvala na to, da vsi poslanci potem, ko zapustimo mi to dvorano gremo skupaj na kavo in se trepljamo po ramenih. Ne, ne gremo vsi skupaj na kavo in se ne trepljamo vsi po ramenih. Je tako? Ja. Zaradi tega, ker ni spoštovanja do nespoštljivih in ni strpnosti do nestrpnosti. Zaradi tega, ker ne želimo, da se zgodi še kaj takega, še enkrat, kar se je zgodilo med II. svetovno vojno in kar se pravzaprav dogaja tudi zdaj, pred našimi očmi na telefonih. Pa imamo tukaj poslance, ki hodijo in se in se mastijo za polno mizo v Izraelu so s, kako naj rečem, posebni gostje izraelskega predsednika, ki je obtožen hudih grozodejstev proti človeštvu. Ali bomo spoštljivi ali bomo spoštljivi? Človeka, ki bi moral iti pred Mednarodno kazensko sodišče, ali spoštujemo mednarodne institucije? Spoštovana Eva Irgl, ali spoštujete mednarodne institucije, če jih spoštujete, ali spoštujete tudi tega poslanca, ki hodi k človeku, ki bi moral iti pred mednarodno sodišče? Nekaterih stvari ne morem sama, pa morda še kdo drug spoštovati. Ne morem. In ne morem biti strpna do tistih, ki so tako nestrpni, da se pogrezajo v svojo lastno greznico. Ne vem, morda je pa vseeno res. Zanimivo je recimo, da ravno tisti, ki so hudo nestrpni do vas niso. Le zakaj? Le zakaj? Ja, še nekaj bi omenila. Pravijo, da nismo v deklaracijo vključili vseh skrajnosti. Kaj pa katolicizem, ta tudi ni vključen, kriv je pa za milijone smrti, ne samo v Evropi. Kriv je za milijone smrti po celem svetu. Katolicizem, nismo ga vključili. In vseh tistih totalitarnih ideologij, ki danes, ki so živele, ampak danes neposredno še ne kažejo, vsaj pa upam, da ne bodo, še ne kažejo svojih zob tako kot se dvigata nacizem in fašizem. In ne dvigata se daleč stran od nas. Sprašujem spoštovane nepovezane poslance, kaj pa pravite o tem, da imamo v Trstu napisano smrt usranim Slovencem na našem konzulatu? Ali bomo strpni? Kaj pravite o tem, da so na Peršmanovi domačiji izvedli racijo nad antifašističnim taborom, ali bomo strpni? Kaj pravite o velikem zemljevidu Orbanove Madžarske, ali bomo strpni? Kaj pravite o obisku Thompsonovega koncerta, ali bomo strpni? Bodimo strpni. Ja, pa bomo videli, kaj se bo zgodilo. Jaz ne bom. Ja, jaz ne bom. Do takih ravnanj ne. Zakaj? Zaradi tega, ker so zavržna. Ne samo, da so zavržna, so tudi kazniva dejanja, zaradi tega, ker povzročajo, ker povzročajo posledice, ki so lahko izjemno, izjemno hude, ne samo na ravni naroda, ne samo na ravni etnične skupine, ampak na ravni človeštva, človeštva. Do nekaterih stvari se je treba opredeliti v življenju, veste. Zadnjič sem gledala oddajo, Marcel je imel nekega politika na stolu in ta politik se je kar naprej izmotaval in izmotaval, ker ni želel nič povedati, nič povedati. Najboljše je biti tak, ne opredeliti se do ničesar povedati nič naj biti všečen in se potem in potem govoriti, kako smo spoštljivi in povezovalni, vsi bomo sodelovali. Ja, jaz se strinjam s tem, ampak strinjam se s sodelovanjem s tistimi, ki so pokazali, ki so pokazali, ne samo govorili v življenju prave vrednote, prave vrednote, civilizacijske vrednote, če hočete, tiste, ki so, ki smo jih pravzaprav, ki smo jih pravzaprav si izborili skozi zgodovino. Tako da ja, Chamberlain je šel v Nemčijo, je rekel, da je zmagal, da je v bistvu pravzaprav zmagal, da je, da je pravzaprav sklenil dogovor s Hitlerjem, ne vemo, kaj se je zgodilo. Ali bomo strpni. To se naj vpraša vsak sam. Včasih je treba v življenju imeti jasna stališča. Toliko za enkrat, hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa predlagateljica.

Sedaj pa, kot rečeno, prehajamo v splošno razpravo poslank in poslancev.

Prva se je k besedi priglasila Janja Sluga, izvolite.

JANJA SLUGA (PS Svoboda): Najlepša hvala.

Veste, danes imamo ponovno na svojih klopeh temo, o kateri me veliko ljudi od časa do časa sprašuje, pa zakaj se vendarle o teh stvareh ponovno in še vedno in vsakič znova pogovarjamo. In tudi sama sem se zamislila nad tem, ali se je res treba. Pa vendarle, ko spremljamo, kaj se dogaja po svetu, ko spremljamo, kaj se dogaja v Sloveniji in ko spremljamo, kaj se dogaja v tej dvorani, v tej dvorani, tudi danes po predstavitvah stališč, si rečemo, moramo se o tem pogovarjati. Zakaj? Zato ker so te stvari izjemno nevarne, nevarne. Na dan, ko je bila na matičnem delovnem telesu današnja deklaracija potrjena, je v Celju potekal en dogodek, ki sem se ga potem v večernih urah tudi sama udeležila in to je bil dogodek ob 80. obletnici vrnitve izgnancev, celjskih izgnancev, tistih, ki so bili izgnani ob drugi svetovni vojni. In zgodbe, ki so jih pripovedovali, so bile tako pretresljive, da jih enostavno ni moč kar zlagoma sprejemati. In te zgodbe bi moral slišati vsak, ki bi moral zdajle v tem trenutku sedeti na teh praznih stolih v tej dvorani. Vsak. In tisto, kar je še posebej pretresljivo so tudi pričevanja zgodovinarjev, ko smo se prisotni na tem dogodku spraševali kako je mogoče, da je bilo toliko ljudi izgnanih v Srbijo, v Bosno, na Hrvaško, Nemčijo, vsepovsod. Veste kako? S pomočjo vohunov in s pomočjo domačih izdajalcev. S pomočjo domačih izdajalcev. Dajmo se vsi skupaj zamisliti nad temi besedami. Zato, ker to, kar vidimo danes, ta primerjanja visokih političnih predstavnikov, ki obujajo spomine, in ki poveličujejo nekatere poteze, ki so se dogajale v zgodovini, od obešanja Mussolinija do primerjanja s Hitlerjem, to je nevarno. Ta skrajna desna retorika, to v bistvu sprejemanje ali pa celo poveličevanje neonacizma, fašizma, ta splošna sprejetost fotografiranja z neonacističnimi skupinami, govorjenje o tem, da ko se o teh stvareh pogovarjamo, v bistvu omejujemo svobodo govora. Še enkrat, to je nevarno. Strinjam se s predsednico Državnega zbora, kdor se je danes v tem papirju prepoznal, ne bi smel sedeti v tej dvorani. Ne bi smel, res ne. In zaskrbljujoče je ravno to, da je tega toliko, toliko, da postaja to del našega vsakdana in del nečesa, kar je postalo normalno. Da tega niti več ne zaznavamo, če nismo posebej pozorni, da tega naši otroci ne zaznavajo zato, ker se v šoli niti o tem ne pogovarjajo več. To je zaskrbljujoče. To je zaskrbljujoče. Že samo v Celju, v Starem piskru ob teh izgnancih so se odvijale tako strašne zgodbe, ki pa jih tudi naši otroci ne poznajo. In zato je treba o tem govoriti. To, kar se danes dogaja v svetu, kjer poslušamo neke izgovore zakaj to ni genocid, zakaj je to sprejemljivo, kako bomo še dobavljali orožje tem in onim, to je nesprejemljivo. Mi smo resnično prestopili črto. Popolnoma enaki dogodki so vodili do svetovnih vojn, do množičnih pobijanj. In mi to jemljemo za normalno, ne sme biti normalno, ne sme biti. Vsak dan se moramo o tem pogovarjati, vsak dan moramo na to opozarjati, sprejemati moramo take deklaracije, kjer je treba opozoriti na to in vse, kar je v naši moči, moramo storiti, da take stvari preprečimo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Naslednja se je k besedi priglasila Andreja Rajbenšu, izvolite.

ANDREJA RAJBENŠU (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča.

Ko bom danes govorila o deklaraciji, nikoli več ne bom govorila toliko o preteklosti, ampak predvsem o prihodnosti, o tem, v kakšni Evropi, v kakšni Sloveniji želim živeti. Prav tako govorim o tem, da je demokracija krhka. In da je sovraštvo raste najbolj takrat, ko mu politiki to dopuščamo in odpiramo vrata. In to je tudi razlog, da se bom v svoji razpravi predvsem obračala na kolege iz desnice, ki pa nobenega seveda tukaj ni. Torej, kolegi iz desnice, ali se sploh zavedate, da se z vsakim vašim opravičevanjem skrajnih desnih skupin odrekate vrednotam, ki so temelj naše države. Ali resnično mislite, da je demokracija združljiva s poveličevanjem nacističnih in fašističnih simbolov? Pravite, da je antifašizem zločin. Pa kaj se vi sploh kdaj poslušate? Brez antifašizma danes ne bi bilo Slovenije takšna kot je. Brez partizanskih bojev bi danes govorili tukaj nemško ali pa italijansko. In to, kar počnete vi, je pljuvanje po grobovih lastnih prednikov. In to je resnični zločin, ne antifašizem, zločin, ker se na tak način odrekate temeljnim slovenski, torej temelj državnosti. In ali resnično mislite, da je mogoče zanikati vse grozote, ob katerih je umrlo na milijone ljudi, med njimi seveda tudi vaši predniki?

Če se ustavim malo ob sovražnem govoru in pa svobodi govora. Povejte mi v opoziciji, ko govorite o svobodi govora, ali v resnici resnično mislite svobodo govora ali svobodo žaljenja? Svobodo, da človeka označite za manj vrednega? Je to svoboda govora? In začne se vedno enako pri manjših skupinah - Romi, migranti, istospolni. In potem bo prišlo tako daleč, da bo zato nevarno za vsakogar, ki bo mislil enostavno drugače. In to ni več svoboda govora, to je normalizacija sovraštva. Kaj bi rekli, če bi bili tarča takšnega sovraštva vi ali vaša družina, kolegi iz opozicije? Če bi recimo vaš otrok bil tisti, ki bi ga v šoli zmerjali zaradi, ne vem, nacionalnosti, barve kože, jezika? En primer bom dala. Recimo, da bi živeli v Švici, bi šli tja delat vi z vašo družino zaradi česa, zaradi tega, in bi tam plačevali davke, bi se nekako integrirali. Vaš otrok bi šel v šolo in bi prišel otrok iz šole in bi rekel, mama, oče, meni so pa danes rekli Scheiss-Jugo. In seveda se zdaj vprašate zakaj Scheiss-Jugo, saj nisi niti jugo, torej Jugoslovan, niti Scheisse, torej drek. Ampak tako se govori, tako se dela. In bi takrat tudi govorili o svobodi govora, če bi bili na drugi strani? In ko vas poslušam že tri leta in pol tukaj v Državnem zboru, pri mnogih razpravah ali mnenjih, ki jih imate, se sprašujem, kje so vaše krščanske vrednote. Je poniževanje sočloveka res del vašega evangelija? So sovraštvo, manipulacije, laži nekaj, kar bi Kristus res blagoslovil? Zakaj ta dvojna morala? Ne razumem vas, zakaj ta dvojna morala.

Deklaracija Nikoli več je zame dvoje, je opomin in zaveza. Opomin, kam lahko pademo, če bomo dovolili sovraštvu, da prevlada in pa tudi zaveza, da bo strpnost, sočutje in pa sprejemanje različnosti, da bomo postavili nad delitvijo in nad nasiljem. In če danes ne bomo rekli "dovolj je", jutri mogoče ne bomo več mogli, zato je odgovor lahko samo nikoli več. In spoštovani, jaz vem, na kateri strani stojim, zato bom deklaracijo podprla. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Doktor Martin Premk, izvolite.

DR. MARTIN PREMK (PS Svoboda): Hvala lepa.

Pa najprej mogoče o tisti ogabni, že stokrat ponovljeni laži, da je komunizem Slovencev Slovencem povzročil največ gorja. Največ gorja pa seveda tudi največ človeških žrtev, sta Slovencem povzročila nacizem in fašizem. Ampak saj tudi dobro vemo, zakaj taka laž, zakaj se taka laž stokrat in stokrat ponavlja. Ker je to v bistvu cilj skrajne desnice - izenačevanje vseh teh ideologij, komunizma, nacizma in fašizma. Ah, saj vsi trije so bili enaki, ne, komunizem je bil najhujši od vseh treh ideologij in ja, saj z nacizmom in fašizmom torej sploh ni nič narobe, važno, narobe je samo nekaj s komunizmom. In kam smo danes že prišli s takimi lažmi, s takimi potvarjami? Da se zdaj že okoli govori, da je bil Hitler komunist. Ampak režimi so bili taki in drugačni in izraz "totalitarni" se uporablja za režime ne za ideologije. In ja, so bili tudi socialistični totalitarni režimi, komunistični totalitarni režimi, klerikalni totalitarni režimi, ampak mi tukaj se z našo deklaracijo nismo hoteli vračati v preteklosti, čeprav se z izkušnjami iz preteklosti, povsem iz 2. svetovne vojne, lahko učimo. Mi smo z deklaracijo želeli ostati v današnjem času in z njo omejevati ideologije, ki so sami po sebi, ki so same po sebi nasilne, zločinske in širijo sovraštvo, in to sta seveda nacizem in fašizem. Zato v deklaraciji ni ne nekega levega ekstremizma ne katoliškega ekstremizma, ne islamskega ekstremizma, ne marsikaterega drugega ekstremizma, ampak smo s konkretnim smo navedli samo ekstremizem, nacistični in fašistični ekstremizem ali skrajno desničarski ekstremizem, zato, ker že v svojih osnovah širijo nasilje sovraštvo in želijo vojno in pobijanje in ropanje in genocid. Za to smo se, za to smo se odločili, za to deklaracijo. Navedli smo vam nešteto primerov iz sedanjosti. Zakaj je taka deklaracija potrebna? Našteli ne samo iz Slovenije, tudi iz naše okolice, iz Evrope. In kot je bilo že rečeno, pred II. svetovno vojno so si nekateri zatiskali oči, čeprav so dobro vedeli, kam lahko nacistični režim pripelje. Vsaj mi tukaj si ne bomo zatiskali oči, ker kot rečeno, smo prepričani, da mora politika ljudem zagotavljati mir, varnost in blagostanje, ne pa jih voditi v nasilje, sovraštvo ali celo v vojno. In to - kolegice sicer ni več -, če nekdo odločno nasprotuje nasilju, sovraštvu ali vojni, ni, da je proti drugačnemu mišljenju, ampak ima tudi on pravico do svojega mišljenja in do svojih vrednot, da kaj takega noče dopustiti.

Pa še nekaj za na konec. Sicer tudi Nepovezanih poslancev ni več, pa sem jih hotel vprašati, ker en citat so pa pozabili. Predsednik Vlade je "opravilno nesposoben". Zdaj, ali je to sovražni govor ali je to žaljiv govor ali je to zgolj diagnoza, neka? Če je to diagnoza, bi pa prosil enkrat za pojasnilo, na kakšnih kompetencah je nastala? Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Zdaj magistra Dejana Kaloha ni v dvorani. Želi predlagateljica še kaj povedati? (Da.) Izvoli.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Ja, najlepša hvala.

Ja, dobro ste povedal, spoštovani kolega Premk. Seveda, najlažje je izpisati si nekaj dovtipov in jih potem tukaj nametati, sam pa ne znaš pred svojim pragom pomesti. In tukaj bom rekla ravno to, kar sem poslušala od skupine Nepovezanih poslancev. Ali veste, ne vem kaj je pravzaprav slabše: tisti, ki so odkriti zagovorniki tako zavržnih ideologij, kot so, kot sta nacizem in fašizem, ali tisti, ki z njima sodelujejo, odkrito ali prikrito ali pa so tiho in v imenu sodelovanja, to opravičujejo? Ponovno, ne moremo biti strpni do nestrpnosti. Ne moremo biti spoštljivi do nespoštljivosti. Strpnost, kaj pravzaprav to je? Škoda, res, da ni Nepovezanih poslancev več noter, veste. Strpnost in spoštljiv dialog ne pomeni, da se oseba, ki je osebno napadena, prav velikokrat s te strani ne more braniti. Strpnost pomeni, da ti spoštljivo lahko poslušaš argumente, ki izhajajo nekako recimo iz nekega verskega prepričanja. Argumente, ki izhajajo iz nekega drugega kulturnega razvoja, argumente, ki izhajajo iz nekega drugačnega zgodovinskega dogajanja. To pomeni, da ti kot morda zelo zaprisežen katolik lahko poslušaš argumente muslimanov. To je strpnost. Ali pa recimo ti kot nek zagovornik neke kulturno umetniške smeri lahko poslušaš nekoga iz druge smeri. To je strpnost, strpnost pomeni, da ko odpremo neko vsebinsko temo, da smo sposobni poslušati argumente in protiargumente. Zdaj, jaz vam bom povedala recimo pač tisto, kar sem v življenju največkrat videla in to so primeri iz sodišča. Strpnost pomeni, da ko prideta stranki pred sodišče, da lahko spoštljivo poslušata stališča enega in drugega pri nekem, recimo civilnem sporu, to je strpnost. Tako da malo preroško mogoče, ampak najbolj se bojim teh strpnih na naslednjih parlamentarnih volitvah. Koliko bodo strpni do izrazito nestrpnih? In tudi na tem mestu se bom navezala še na besede kolega Premka, ja, komunistični režim je bil slab, slab režim, povzročil je ogromno gorja, tudi veliko žrtev. Mislim, da ga ni sedaj v dvorani, ki ne bi obsodil komunističnih, če lahko temu tako rečem, zločinov. Večkrat je bilo že javno povedano, večkrat so bila izrečena tudi javna opravičila, jaz iz druge strani še nisem slišala opravičil. In seveda se strinjam z vami, tisto, ko ste rekli, laž ponoviš stokrat, laž ponoviš stokrat, postane resnica. Vemo kdo se je posluževal takšnih, takšnih tehnik in vemo kdo je bil utemeljitelj tega, te skrajne propagande, to je bil gospod Goebbels. Skrbi me, skrbi me, da ne bomo zmogli dovolj poguma in bomo v imenu tako imenovane strpnosti trpeli vzpon teh dveh ideologij. In ko se bomo zavedali, kaj se dogaja, bo že prepozno. Zato je toliko bolj pomembno, da neprestano opozarjamo na to in da se proti temu tudi zelo aktivno borimo. Morda se zdaj na koncu navežem še na stališče Levice, ki moram reči, osebno ga razumem, sem jih slišala in lahko razumem njihovo nekako nezadovoljstvo z Evropsko unijo in pa Zvezo Nato. Obe bi morali biti, to se pravi, obe, če bom rekla tako, pogojno instituciji bi morali biti garant miru, pa vidimo, kaj se dogaja v Evropi, ko ne zmore Evropa niti poenotiti stališč glede tragedije, ki se dogaja v Gazi in vas razumem, ampak nekako si ne znam predstavljati, kaj drugega bi pa sploh lahko bilo garant miru v Evropi. Evropska unija je zrasla s pogorišča druge svetovne vojne ravno za to, da se takšne tragedije ne bi več zgodile. Ali bo to svojo tisto prvo in osnovno nalogo opravila, ne vem, jaz si želim, da bi jo, res si želim, da bi jo. Pa morda še to, da se vrnem malenkost še k strpnosti, kaj to tudi pomeni. To pomeni, da a priori ne zavračaš nekega človeka zato, ker je migrant, zato ker je musliman, zato ker je homoseksualec, zato ker je samska ženska, ki si želi imeti otroke. To je strpnost in to je civilizirana družba.

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, zahvaljujem se vam, da ste tukaj, da ste pokazali svoj obraz in svojo hrbtenico do kolegov tukaj, ki pa puščajo vedno prazne klopi, ko pridemo do takih tem, bom pa rekla samo, če ste se spoznali v tej deklaraciji, če ste spoznali, da v vas nekako tli želja po simpatiziranju z idejami fašizma in nacizma, prosim, preberite si zgodovinske učbenike, prosim poglejte si kakšen zgodovinski dokumentarec, prosim preizprašajte svojo vest, morda še ni prepozno. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

To je bil sklepni del razprave, v katerem je dobila besedo še predstavnica predlagatelja predloga deklaracije, magistrica Urška Klakočar Zupančič.

Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika zbora morda še kdo razpravljati? (Ne.) Vidim, da interesa ni, zato zaključujem splošno razpravo.

K dopolnjenemu predlogu deklaracije ni bilo vloženih amandmajev.

Glasovanje o predlogu deklaracije v celoti bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili jutri v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo NA 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVAJANJU NAPRAV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE, v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer magistrici Tini Seršen, državni sekretarki na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, izvolite.

MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MOPE): Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred vami je novela zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Zakon, ki ne pomeni le prenosa evropske zakonodaje v naš pravni red, temveč tudi bolj odgovorno načrtovanje novih elektrarn v prihodnje. Gre za zahteve, ki jih moramo kot država članica uresničiti, a hkrati gre tudi za priložnost, da razvoj OVE projektov usmerimo premišljeno, odgovorno, v dobro ljudi in okolja. Predlog zakona v našo zakonodajo prinaša sicer le nekatere določbe novelirane evropske direktive o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, saj jo v slovenski pravni red prenašamo s kar štirimi zakoni. Zakon uvaja pomembne novosti, jasna pravila glede kartiranja območij za razvoj sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer dajemo poudarek umetnim in grajenim površinam. Pregledne postopke, kjer bo javnost vključena na vsakem koraku. Jasnejša pravila pri presojah vplivov na okolje, ki zagotavlja hitrejše postopke, a ob tem ne zmanjšujejo okoljskih standardov ali standardov vključevanja javnosti. Varovanje občutljivih območij, kot so zaprta odlagališča, kjer presoja vplivov na okolje ostaja obvezna ter širitev možnosti prostorskega umeščanja OVE naprav z elaboratom OVE na objekte, ki so namenjeni proizvodnji in oskrbi energije na splošno, ne le na objekte za proizvodnjo elektrike, kot je veljalo do sedaj.

Spoštovane poslanke in poslanci! Okoli tega zakona je bilo izrečeno veliko dvomov in neresnic, zlasti glede vključevanja javnosti in okoljskih presoj. Naj bo jasno, javnost bo vključena na vseh ključnih korakih, od kartiranja območij do priprave tematskih akcijskih programov ter sprejemanja uredb. Prav tako ne drži, da se za OVE projekte ukinja presoja vplivov na okolje, nasprotno. Za pospešena območja bo že predhodno izvedena celovita presoja vplivov, posamezni projekti pa bodo presojani glede na skladnost s sprejetimi pravili in ukrepi. Gre torej za večstopenjski transparenten proces, ki zagotavlja, da bodo OVE naprave umeščene na za to najbolj primerna območja, izven varstvenih režimov, izven Nature 2000, izven vodovarstvenih pasov ter v primerni oddaljenosti od naselij.

S tem zakonom Slovenija jasno odgovarja na očitke, da na področju vetrnih in sončnih elektrarn ni dovolj jasne usmerjevalne strategije. Vzpostavljamo jasen okvir, kjer bo država s strokovnimi podlagami in ob aktivnem sodelovanju javnosti določila najbolj ustrezne lokacije. Investitorji ne bodo več iskali rešitev sami, temveč bo vnaprej znano, kje so možnosti za izvedbo projektov največje in pogoji najustreznejši. Tistim, ki pozivajo za Slovenijo brez obnovljivih virov energije, pa odgovarjamo: OVE so za Slovenijo razvojna nujnost, omogočajo nam energetsko neodvisnost, omogočajo nam zmanjševanje odvisnosti od uvoza, prinašajo poceni elektriko za vse, prinašajo bolj zdravo okolje za vse in predvsem so pomoč planetu in del našega boja proti podnebnim spremembam. Obnovljivi viri energije so naš nacionalni interes in v korist prihodnjim generacijam.

Predlog zakona je pripravljen strokovno in temelji na evropskih pravilih, zato vas vabimo, da zakon podprete. Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Tomažu Lahu, izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Spoštovani!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval novelo zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Predstavnica predlagatelja iz obnovljivih virov.

Predstavnica predlagatelja je v uvodni obrazložitvi poudarila, da se s predlogom zakona v prvi vrsti prenašajo določbe direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, ki se nanašajo na kartiranje območij OVE, določitev območij za pospešeno uvajanje OVE, določitev posebnosti presoje vplivov na okolje in preveritev na območjih za pospešeno uvajanje OVE, ter v nadaljevanju podrobneje predstavila poglavitne rešitve po posameznih omenjenih področjih.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je med drugim opozorila, da je po njihovem mnenju direktiva prenesena mestoma selektivno in pavšalno ter ločeno od sistemske ureditve, brez ustreznih utemeljitev, kar onemogoča preglednost pravnega reda in s tem ogroža pravno varnost. Namen navedene direktive je sicer olajšati postopke umeščanja in pridobivanja dovoljenj za obnovljive vire energije, pri čemer so predvidene predvsem izjeme pri presoji sprejemljivosti na naravo in presoji vplivov na okolje. Te izjeme so določene le ob izpolnjevanju pogojev oziroma varovalk, ki jih direktiva prav tako določa, iz predlaganih rešitev predloga zakona pa ustrezna vključenost takih varovalk po mnenju ZPS ni razvidna. Izpostavila je, da je na podane pripombe predlagatelj posredoval obširna pojasnila, ki v določeni meri pojasnjujejo izpostavljene odprte dileme in služijo k boljši utemeljitvi predlaganih rešitev.

Predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je poudaril, da komisija predloga zakona ne podpira. Komisija opozarja, da predlog zakona ne naslavlja strateških opredelitev na področju energetike in ne vzpostavlja celovitega pravnega okvira za umestitev energetskih objektov v prostor, ki bi omogočil nemoten potek postopkov. Komisija meni, da je aktivno vključevanje lokalnih skupnosti v proces umeščanja energetskih objektov ključno za krepitev zaupanja in legitimnosti odločanja.

V razpravi je bilo s strani Poslanske skupine SDS izpostavljeno, da nasprotujejo predlogu zakona. Poudarili so, da so že ob sprejemanju osnovnega zakona, torej in prve novele, med drugim opozarjali, da se popolnoma izpušča pomemben del OVE, in sicer hidroenergija. S pospešenim umeščanjem v prostor se po njihovem mnenju brez soglasja lokalnih skupnosti in prebivalstva dela škoda. Podobno mnenje je bilo izraženo s strani Poslanske skupine NSi in podana ocena, da predlog zakona postavlja v ospredje interese investitorjev pred interesi lokalnih skupnosti in državljanov. S strani poslanske skupine pa je bila izražena podpora predlogu zakona in ob tem med drugim izraženo mnenje, da gre pri tem zakonu za določeno nerazumevanje nekaterih deležnikov, ki nasprotujejo njegovemu sprejetju, saj je krovni zakon, ki naslavlja OVE, to je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in torej ne Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, katerega novela je predmet obravnave sedaj. Poudarjeno je bilo, da torej ta novela zakona ustvarja podlago za nekoliko bolj definirano kartiranje ter določitev prednosti prednostnih območij za uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, torej območij, ki so v osnovi že degradirana ali na drugi način primerna za morebitno postavitev naprav iz OVE. Ob tem je bila izražena zaskrbljenost, da se o povečanju rabe električne energije in opuščanju fosilnih virov energije že v osnovi nasprotuje postavitev postavitvi naprav iz OVE, ob tem pa se ne pove, kakšne bi bile pa alternative. Na nekatere pripombe iz razprave se je odzvala predstavnica predlagatelja ter med drugim ponovno izpostavila, da je ključni cilj predloga zakona prenos direktive za spodbujanje energije iz OVE, kar pomeni, da s tem Slovenija ne uvaja nekih parcialnih rešitev, kar se tiče posegov v okolje. Omenila je, da je Slovenija znana po izredno visokih standardih, kar se tiče varovanja okolja, v okviru katerega je vključeno tudi zdravje ljudi. Poudarila je, da se je predlagatelj potrudil maksimalno upoštevati pripombe zainteresiranih deležnikov, vendar pa na nekatere pavšalne pozive, naj se prepreči praktično kakršenkoli nadaljnji razvoj OVE Sloveniji, predlagatelj ne more pristati.

Po razpravi je odbor sprejel osem amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Levica in kolegica Nataša Sukič, izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa, predsednica.

Lep pozdrav vsem skupaj! Predlog zakona, ki ga obravnavamo danes, je potreben zaradi uskladitve zakonodaje z novo direktivo glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov in v ničemer ne izključuje sodelovanja javnosti pri prostorskem umeščanju naprav za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. Tako nam je bilo razloženo ob začetku sprejemanja predloga zakona. Ko so prišle prve pripombe civilnih iniciativ, da se s tem zakonom izključuje javnost nam je bilo ponovno zagotovljeno, da se z zakonom zgolj in samo prenašajo evropske direktive in da se javnost nikakor ne izključuje, saj njeno vključenost določajo zakoni s področja urejanja prostora, varstva okolja in tako naprej. Vse, kar se z zakonom dela je, da se javnost vključuje v fazi določanja akcijskih območij in ne v projektni fazi. Potem je na zakon dala mnenje Zakonodajnopravna služba Državnega zbora, ki je zapisala, da je direktiva prenesena mestoma selektivno in pavšalno. Prenesena je ločeno od sistemske ureditve kot posebna ureditev brez posebne utemeljitve takega prenosa pri čemer gre za večje posege v zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in varstva okolja. Da iz zakona ni razvidno na kakšen način bo zagotovljeno spremljanje in nadzorovanje okoljskih vplivov izvajanja načrtov in programov. Da se med drugim dovolj zgodaj ugotovijo nepredvideni škodljivi vplivi in sprejmejo ustrezni sanacijski ukrepi. Da predlog zakona izven sistemske ureditve določi poseben način določanja kroga organov, s katerimi se je treba posvetovati, ki temelji na prostem preudarku in ne opredeli javnosti, s katero se je treba posvetovati ter ne zagotovi ustreznega dostopa do pravnega varstva. Da je sodelovanje javnosti in pridobivanjem mnenj resorjev predvideno zgolj za prenovo akcijskega programa, za potencialno prednost na območju OVE in za posodobitev kartiranja območij OVE, ne pa za njuno prvo določitev. Da predlog zakona sodelovanje javnosti pri pripravi akcijskega programa za potencialno prednost na območju OVE ureja ločeno od veljavnega sistemskega okvira, vendar brez posebne obrazložitve potrebe po takem nesistemskem urejanju in področja ne uredi celovito. Tako nista opredeljena vsebina in namen posvetovanja, niso določena merila in kriteriji za opredelitev organov, s katerimi se je treba posvetovati, temveč o tem odloča ministrstvo. Z amandmaji na odboru se je iz zakona črtala določba, da minister s seznamom določa organe in nevladne organizacije, s katerimi se posvetuje pri pripravi programa. Ni šlo za prenos direktive. Težko je tudi razumeti, da je bil namen te določbe zagotoviti večjo vključenost javnosti. Z amandmaji s sprejetimi na odboru se je ta določba črtala. Zakon pa se je tehnično izboljšal. Po obravnavi na odboru smo bili tam, kjer smo začeli. Z zakonom se prenaša evropska direktiva in javnost se ne izključuje. Samo zaradi jasnosti se z amandmaji vloženimi na sejo Državnega zbora v predlogu zakona jasno določa. Prvič, da sodelovanje javnosti in udeležencev pri urejanju prostora pri pripravi akcijskega programa za potencialno prednost na območju OVE poteka skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora v delu, ki se nanaša na pripravo in sprejetje akcijskega programa za izvajanje strategije prostorskega razvoja Slovenije. In da mora upravni organ, ki vodi postopek sprejemanja pravil in ukrepov na območjih za pospešeno uvajanje OVE, zagotoviti sodelovanje javnosti pri pripravi pravil in ukrepov, ki se uporabljajo na območjih za pospešeno uvajanje OVE z objavo osnutka predpisa ali akta, izvedbo javne razprave in omogočanjem pripomb v skladu z Zakonom o urejanju prostora. V Levici bomo amandmaje vložene na sejo Državnega zbora podprli. Samemu sprejemu zakona pa ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Naslednja je poslanska skupina Nepovezanih poslancev, v njenem imenu doktor Anže Logar, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala, predsednica.

Danes obravnavamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Novelo, ki jo predlagatelj utemeljuje predvsem z nujnostjo prenosa evropske direktive. Dovolite, da takoj na začetku pojasnim stališče poslancev stranke Demokrati. Zavedamo se nujnosti zelenega prehoda in strateškega pomena obnovljivih virov energije za prihodnost Slovenije. Podpiramo cilje, ki nas vodijo k večji energetski neodvisnosti in trajnostnemu razvoju, vendar pa pot do tega cilja ne sme biti tlakovana s slabimi, nepremišljenimi ali celo lobističnimi nameni. Poslanci stranke Demokrati se ne moremo strinjati z metodologijo in instrumenti, ki jih za dosego tega cilja ponuja predlagani zakon. Naše prepričanje je, da mora biti zakonodajni okvir za tako pomembne posege v prostor in okolje pravno dovršen, sistemsko usklajen in družbeno sprejemljiv. Ker predlog novele tem kriterijem ne zadostuje, ga v naši poslanski skupini ne bomo podprli.

Svojo odločitev utemeljujemo na treh ključnih strokovnih pomislekih. Prvič, vlada je predlog vložila po skrajšanem postopku, kar je primerno za manj zahtevne uskladitve, obravnavana materija pa to zagotovo ni. Gre za kompleksne rešitve z resnimi vplivi za pravni red, okolje in lokalno samoupravo. To potrjujejo tudi številna kritična mnenja, ki so bila predložena v postopku, od Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta do reprezentativnih združenj občin in civilne družbe. Vztrajanje pri skrajšanem postopku v luči tako obsežnih in tudi, roko na srce, utemeljenih pomislekov kaže na pomanjkanje posluha za nujnost poglobljene strokovne in javne razprave, kar pod to koalicijo ni presenečenje.

Drugič, mehanizme odprave obvezne presoje vplivov na okolje za posamezne projekte na tako imenovanih območjih za pospešeno uvajanje OVE. Predlagatelj trdi, da je varovalka zagotovljena s celovito presojo vplivov na okolje na strateški ravni, torej pri sprejemanju akcijskega programa, vendar strateška presoja težko nadomesti presojo konkretnih vplivov specifičnega projekta na točno določeni lokaciji. Zanašanje zgolj na postopek preveritve v fazi gradbenega dovoljenja je vprašljiva, še posebej, ko gledamo sago, ki se dogaja in se je dogajala z umeščanjem kanala C0 nad ljubljanski vodonosnik.

In tretjič, predlog zakona kljub nasprotnim zagotovilom predlagatelja de facto zmanjšuje vpliv lokalnih skupnosti na urejanje lastnega prostora. To je vzpostavila oziroma to je izpostavila tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je predlogu odrekla podporo. Izraženi so bili resni pomisleki, da predlagane zakonske rešitve ne vzpostavljajo ustreznega ravnovesja in bi lahko v praksi postavile interese investitorjev pred interese lokalnih skupnosti ter njihovih prebivalcev. Verjamemo, da je treba okrepiti vlogo lokalnih skupnosti in javnosti, zagotoviti visoke okoljske standarde in zaščititi javni interes. Ker predlagani zakon v svojem jedru ostaja nespremenjen, ker še vedno ogroža pravno varnost, niža okoljske standarde in postavlja interese investitorjev pred interese ljudi, ga poslanci stranke Demokrati ne moremo podpreti. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanec Teodor Uranič, izvolite.

TEODOR URANIČ (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Spoštovani!

Energetska prihodnost Slovenije temelji na trajnostnem, preglednem in učinkovitem razvoju obnovljivih virov energije. V tem kontekstu novela zakona vzpostavlja celovit in pregleden pravni okvir, ki omogoča pospešeno uvajanje novih energetskih projektov, hkrati pa zagotavlja visoke standarde varovanja okolja, pravno varstvo ter aktivno vlogo občin in javnosti v vseh fazah prostorskega načrtovanja. Uskladitev z evropskimi smernicami in standardi je ključna za uspešno energetsko tranzicijo. Z urejanjem kartiranja in določitvijo območij za pospešeno uvajanje projektov se zagotavlja, da razvoj poteka strateško učinkovito in trajnostno. Posodobitev kartiranja ob pripravi tematskega akcijskega programa zagotavlja ažurne podatke, ki so temelj za kakovostno in načrtovano uvajanje novih projektov ter omogoča, da se energetski potencial v Sloveniji razvija skladno z dolgoročnimi strateškimi cilji države. Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije so oblikovana tako, da poenostavijo postopke za projekte fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih naprav, hkrati pa ohranjajo visoko raven varstva okolja. Posegi, skladni z določenimi pravili in ukrepi, so izvzeti iz predhodne presoje vplivov, medtem ko so zaščitena območja, kot so Natura 2000 in druga ekološko pomembna območja, varovana pred posegi, razen na umetnih ali grajenih površinah, kjer vplivi niso škodljivi. Tak pristop omogoča hiter in učinkovit razvoj obnovljivih virov energije brez ogrožanja naravnega okolja, kar je ključno za trajnostni razvoj Slovenije.

Novela ohranja vsa obstoječa upravna dovoljenja in obveznosti prostorskega izvedbenega načrtovanja, tako na občinski kot državni ravni. S tem se zagotavljata stabilnost in predvidljivost za investitorje ter pravno varstvo vseh udeležencev. Hkrati zakon ohranja participativen in transparenten proces odločanja, kar omogoča, da so občine in javnost aktivno vključeni v vse faze načrtovanja in izvajanja projektov, kar krepi družbeno sprejemljivost in zaupanje v razvoj energetike.

Energetska neodvisnost Slovenije ni le strateški cilj, temveč nuja za zagotavljanje trajnostne rasti, gospodarskega razvoja in podnebne varnosti. S celovitim pristopom, ki vključuje strateško kartiranje, pospešeno uvajanje projektov in skrb za okolje, novela pomembno prispeva k doseganju teh ciljev. Omogoča hitro, učinkovito in družbeno sprejemljivo realizacijo projektov obnovljivih virov, kar bo imelo neposreden pozitiven vpliv na energetsko stabilnost države, zmanjšanje emisij in spodbujanje zelenega gospodarstva. Zaradi vseh navedenih razlogov v Poslanski skupini Svoboda v celoti podpiramo sprejetje novele zakona, saj verjamemo, da bo zakon pomembno prispeval k energetski neodvisnosti Slovenije, k trajnostnemu razvoju, izpolnjevanju evropskih podnebnih ciljev ter k hitrejši in učinkovitejši realizaciji projektov obnovljivih virov energij, kar je ključno za prihodnost naše države in za prihodnje generacije. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanec Franc Rosec, izvolite.

FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem prisotnim, spoštovani!

Pred nami je predlog zakona, ki naj bi v naš pravni red prinesel evropsko direktivo o obnovljivih virih energije.

Vlada pravi, da gre za nujnost, ker za implementacijo zamujamo. Ampak dovolite, da povem jasno, ta zakon ni tehničen, ni nedolžen in še najmanj ni takšen, da bi mu lahko rekli, da je dober.

Najprej, Zakonodajno-pravna služba, naša lastna strokovna služba je opozorila, da je prenos direktive opravljen pavšalno in selektivno, da so določbe nejasne, nedorečene in necelovite. Če že na tem mestu dobimo rdeč alarm, se moramo vprašati, kako naj potem ljudje zaupajo v tak zakon? Če je strokovna podlaga šibka, bo tudi izvajanje šibko in mi bomo imeli več sporov kot rešitev.

Drugo, lokalne skupnosti in ljudje, ta zakon jih postavlja na stranski tir. Občine bodo imele manj besede pri odločanju, prebivalci manj pravnih sredstev za zaščito svojega okolja. Svojega prostora in svojega doma. Vse to pomeni, da bodo veliki investitorji dobili odprta vrata, ljudi pa zaprta usta.

Tretje, okolje, narava, govorimo o zakonodaji, ki naj bi bila zelena, v resnici pa omogoča obvoze okrog presoje vplivov na okolje. Namesto da bi krepili varovala, jih razlahjujemo, namesto da bi vnaprej preprečili konflikte, jih ustvarjamo. To ni pot, ki bi jo Slovenija potrebovala.

Naj omenim tudi plavajoče elektrarne. Lepo se skliče plavajoče sončne elektrarne, ampak vprašajmo se, kdo bo prevzel odgovornost za vpliv na pitno vodo, na ekosisteme, na krajino. Brez jasnega soglasja lokalne skupnosti tega ne moremo in ne smemo graditi, pa tega strokovno ni. Ta zakon v praksi ne pomaga malim investitorjem, ne pomaga ljudem, ki bi radi na svoje strehe postavili panele, ne pomaga občinam, ki bi rade same vlagali obnovljive vire. Pomaga pa velikim igralcem. In to je bistvo. In ravno zato ga širša javnost ne podpira, ne podpirajo ga lokalne skupnosti, ne podpirajo ga niti civilne iniciative, ne podpirajo ga niti strokovnjaki s področja prava in okolja. Spoštovani, to ni zakon za ljudi, to ni zakon za Slovenijo, to je zakon za lobije. Slovenija potrebuje Zakon o obnovljivih virih, to je res, a potrebuje ga takšnega, ki bo zeleni prehod naredil pravičen, ki bo spoštoval prostor, naravo in ljudi, ki bo jasno napisal pravila in ne odpiral vrat pravnim luknjam, ki bo res gradil prihodnost, ne pa novih problemov.

V Slovenski demokratski stranki tega zakona ne bomo podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Sledi Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo magister Janez Žakelj, izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, gospa podpredsednica.

Spoštovani!

Danes obravnavamo zakon, s katerim želi koalicija v naš pravni red prenesti določbe evropske direktive o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Direktiva od držav članic zahteva kartiranje potencialnih območij, določitev prednostnih območij za pospešitev uvajanja naprav ove in hkrati prinaša izjeme pri presoji vplivov na okolje. Rok za prenos je 21. maj 2025, nekatere določbe pa bi morale biti prenesene že do 1. julija 2024.

Predlagane rešitve so na prvi pogled tehnične, a imajo zelo resne posledice za naše okolje, lokalne skupnosti in energetsko prihodnost Slovenije. Zakon določa, da bodo prednostna območja za pospešeno uvajanje sončnih in vetrnih elektrarn predvsem umetne in grajene površine. Postopek je zasnovan tako, da se najprej izdela kartiranje, nato akcijski program, v katerem se določi območja za pospešeno uvajanje OVE, in šele nato se preverja vpliv na okolje. Pomembno pa je, da se na teh območjih presoja vplivov na okolje v večini primerov ne bo izvajala, razen če se ob izdaji gradbenega dovoljenja ugotovi, da je to potrebno. V praksi to pomeni bistveno omejitev varovalnih mehanizmov, ki so bili do zdaj zagotovilo, da posegi v prostor in naravo ne škodujejo okolju, naravnim vrednotam in lokalnim skupnostim. Čeprav zakon izključuje območja Natura 2000 in nekatera druga varovana območja, je jasno, da se bo pritisk na prostor bistveno povečal. V Poslanski skupini Nova Slovenija menimo, da je nujno pospeševati uvajanje obnovljivih virov energije, toda ob tem ne smemo spregledati širše slike. Slovenija nikoli ne bo mogla v celoti zagotoviti zadostne količine električne energije zgolj iz sonca in vetra, zato smo že pri prejšnjih novelah opozarjali, da je napačno osredotočati se samo na ta dva vira. Slovenija ima velik, a še vedno neizkoriščen potencial v vodni energiji, pa tudi v lesni biomasi, geotermalni energiji in novih tehnologijah, ki se razvijajo. Prav tu bi morali iskati rezerve in trajnejše rešitve za stabilno in zanesljivo oskrbo z energijo, koalicija pa nam danes ponuja zgolj parcialno rešitev, ki se omejuje na sončne in vetrne naprave. To pomeni, da Slovenija energetsko prihodnost gradi na dveh virih, ki sta vremensko odvisna, nezanesljiva in v primeru vetrnic celo v precejšnjem konfliktu z javnim mnenjem in strokovnimi opozorili. Če k temu dodamo še dejstvo, da je zaupanje vlagateljev v sončne elektrarne zaradi nestabilne in nepredvidljive energetske politike te Vlade vse manjša, potem je jasno, da takšne usmeritve niso dobra podlaga za resno energetsko politiko. Finančne posledice zakona prav tako niso zanemarljive. V letih 2025 in 2026 naj bi za pripravo strokovnih podlag in akcijskih programov porabili skoraj milijon evrov iz sklada za podnebne spremembe. To je denar, ki ga bomo vsi državljani plačevali skozi prispevke. Ob tem pa zakon ne daje nikakršnega zagotovila, da bomo s tem res zagotovili večjo energetsko varnost ali konkurenčnejše cene električne energije - lahko bi rekel prej ne kot ja.

Temeljni program Nove Slovenije je jasen: naš cilj je varna oskrba z energijo, okolju prijazno pridobivanje in raba energentov ter primerne in konkurenčne cene za gospodinjstvo in gospodarstvo. To pomeni, da moramo ob sončni in vetrni energiji nujno razvijati tudi druge vire, še posebej vodno energijo, ki je v Sloveniji praktično zastonj vir, a je njen potencial še vedno premalo izkoriščen. Zavedamo se tudi pomena povezovanja ekoloških in ekonomskih interesov ter uvajanja novih tehnologij, ki bodo dolgoročno bolj stabilne in učinkovite.

Spoštovani, v Novi Sloveniji ocenjujemo, da predlagane rešitve niso uravnotežene in ne prinašajo tistega, kar Slovenija v resnici potrebuje, to je zanesljiva, trajna in raznolika energetska oskrba, zato smo do predloga zakona zadržani, predvsem pa jasno povemo, energetske prihodnosti v Sloveniji ne moremo graditi samo na soncu in vetru. Potrebujemo širši pogled, več poguma za dolgoročne rešitve in odgovorno politiko, ki ne bo prelagala teže energetske krize na ramena državljanov in občin. Poslanska skupina Nova Slovenija zato tega predloga lobističnega zakona ne bo podprla.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Jani Prednik, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Lep pozdrav vsem!

Omenjen zakon je v javni razpravi vzbudil mnogo dvomov in strahov. Obstajala je precejšnja bojazen, da pri kartiranju in umeščanju novih projektov OVE po novem ne bo več potrebno resno upoštevati želje in potrebe lokalnih skupnosti. To bi bila velika napaka in žalitev naših državljanov. Na veliko srečo lahko potrdimo, da ta zakon ni tako grob in prevzeten. Slovenija potrebuje smiselno in učinkovito umestitev ove v svoj prostor zaradi svoje energetske varnosti in zaradi poštenega prehoda v nizkoogljično družbo. Zakon uvaja kartiranje primernih območij, določitev območij za pospešeno uvajanje OVE, poenostavitev postopkov tam, kjer so tveganja majhna ter jasnejšo vlogo akcijskih programov in strateških okoljskih presoj. Vse to so koraki, v pravo smer. Hkrati pa jasno poudarjamo naša pričakovanja. Slovenija mora izkoristiti moč svoje narave, Sonce, vodo in veter, vendar ne na račun najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč, naravnih virov in zavarovanih območij. Zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo prednostno umeščanje, umeščanje na degradirane urbane in industrijske površine, strehe in parkirišča ter na obstoječe umetne grajene površine tudi znotraj varovanih območij kadar to res ne ogroža narave. Pri kmetijskih zemljiščih pričakujemo jasne varovalke, kje so agrofotovoltaike smiselne in kje niso, ter preprosta, preverljiva merila, da se rodovitnost tal ne poslabša in da je kmetijska raba resnično ohranjena. Naša usmeritev je tudi poštena porazdelitev koristi. Podpiramo rešitve, ki omogočajo skupnostne sončne elektrarne, zadružno lastništvo, lokalno samooskrbo in pravičen delež koristi za občine ter prebivalce, zlasti na območjih, ki gostijo večje projekte. Pri hitri poti na pospešenih območjih pričakujemo transparentna, vnaprej znana pravila, ki vključujejo pregled kumulativnih vplivov, jasne pragove za presojo in redno spremljanje v vplivnem obdobju. Če monitoring pokaže, da so vplivi večji od pričakovanih, morajo biti predvideni popravni ukrepi in kjer je potrebno, zaostritev pogojev. Zavedamo se tudi zmožnosti občin, zato želimo, da država občinam pri kartiranju, posvetovanjih in prilagajanju lokalnih aktov nudi konkretno pomoč, strokovne podlage, orodja in vsaj osnovno finančno razbremenitev. Na področju omrežja pričakujemo usklajeno načrtovanje, kjer se pospešeno umešča v proizvodnjo, naj se istočasno načrtujejo in izvajajo ojačitve, omrežja, pametne rešitve ter hranilniki. Skratka, podpiramo zakon in cilje, ki jih ta zasleduje, a ob tem jasno izpostavljamo našo rdečo nit: energetski prehod mora biti demokratičen, prostorsko pameten in naravi prijazen. Slovenija naj iz OVE zgradi varno in pravično prihodnost, ki spoštuje kmetijska zemljišča, naravne vire za varovana območja in zlasti ljudi, ki na teh območjih živijo.

PREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 23. 9. 2025, ki je objavljen na e-klopi.

In sicer v razpravo dajem 2. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. In sprašujem ali želi kdo razpravljati? (Da.) Ja, vidim, da interes je, zato pričenjam prijavo. Prijava poteka.

Prvi se je k besedi prijavil Tomaž Lah, izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Spoštovana, hvala za besedo.

Nekako moram najprej reči takole, ko sem zdaj poslušal tudi stališča poslanskih skupin. Po eni strani se mi zdi, da, ne vem, ali nismo pogledali kaj in kako je bilo ob sprejemanju tega zakona na samem odboru, torej Odboru za infrastrukturo. Po drugi strani se mi zdi, da so nekateri spregledali, da se ne pogovarjamo danes o krovnem Zakonu o obnovljivih virih v Sloveniji, ker krovni zakon je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov za proizvodnjo elektrike. Ta je pa samo za pospešeno uvajanje. Se pravi, bi na nek način lahko rekel s preprostimi besedami stranski zakon. V oba zakona je treba prevesti seveda in implementirati zahteve direktive. V tem zakonu o katerem se danes o njem pogovarjamo je tega precej manj, kot pa bo v krovnem zakonu, ki pa še prihaja, ki ga še nimamo v obravnavi v Državnem zboru. Se mi zdi, da je tukaj prišlo do ene precej bistvene že neke zmešnjave. In zato bi to tudi želel povedati, da bo tudi javnost vedela. To ni krovni zakon o obnovljivih virih. Tam so zajeti vsi obnovljivi viri, katerikoli so že, bom rekel, deklarirani dandanes. Tukaj je pa za pospešeno uvajanje nekaterih obnovljivih virov, zato tudi hidroenergije v tem zakonu ni. Hidroenergija v Sloveniji že precej dobro izkoriščena v primerjavi s soncem, da se v primerjavi z vetrom sploh ne pogovarjamo. Upam, da vsi se zavedamo, da trenutno stanje v Sloveniji je, da imamo tri vetrne elektrarne, tri. Ne da bi bil zdaj glih največji zagovornik vetrnih elektrarn, ampak vseeno se mi zdi, da tisto, kar me moti, mogoče bom rekel tudi kot energetika, je to, da na deklarativni ravni smo vsi Slovenci, pa tudi vse stranke izredno podpiramo obnovljive vire. Ko pa je treba v zakonih zagotoviti neke ukrepe, s katerimi bi pač do čim večjega obsega proizvodnje iz obnovljivih virov v Sloveniji prišli smo pa vsi proti ali pa jih je mnogo proti. Mislim, da je bilo jasno povedano skozi tudi postopek sprejemanja na odboru, pa tudi danes s strani predlagatelja, torej s strani Vlade oziroma predstavnice Vlade s strani državne sekretarke, kaj ta zakon dejansko zajema in da ne izpušča čisto nobenih varovalk. Iz vidika presoje, ne z vidika presoje vplivov na okolje, celovite presoje vplivov na okolje in ostalih, torej vseh postopkov preden se za neko območje izda sploh dovoljenje oziroma preden sploh nek objekt potem pride. Malo mi je tudi nenavadno, da nekateri izpostavljate investitorje. Nekdo celo omenil lobistični zakon in tako naprej. Jaz mislim, da to niti slučajno ne drži. Namreč, država mora zagotoviti normativni okvir znotraj katerega se bo lahko pospeševalo umeščanje objektov za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov v prostor. Tukaj smo v Sloveniji pač zelo šibki in imamo še marsikaj za postoriti. In ena od delnih rešitev je ravno ta zakon. Država mora spodbuditi, mislim, vzpostaviti spodbuden regulatorni okvir. Investitorji so pa potem tisti, ki pač izvajajo te projekte. Tako da tu ne vidim pa res nobenega, da bi se koga favoriziral ali karkoli, ker vsak investitor bo lahko pod temi pogoji to tudi delal.

Morda je malo prišlo tudi do težave zaradi tega, ker je tudi mogoče Zakonodajno-pravna služba malce nerodno uporabila neke izraze, mislim, o pavšalnem in selektivnem implementaciji direktive. Seveda dejansko implementacija evropske direktive o obnovljivih virih v tem zakonu je selektivna, ker samo en del sodi v ta zakon, ostali deli implementacije te direktive sodijo v drug zakon, ki sem ga na začetku povedal, torej krovni Zakon o obnovljivih virih. To je zakon, ki je bil sprejet leta 2021, že je v tem parlamentu, junija, ne, pa se sedaj dopolnjuje, spreminja, pravzaprav niti ne tako hudo vsebinsko, ampak z napredkom od leta 2021 pa do danes, pa glede na nove stvari v evropski direktivi. To je čisto preprosto. In čisto nič drugega ni tu zadaj.

Tako, da v bistvu, ko tako nekako včasih nekatere poslanske skupine zelo populistično omenjajo nekatere zadeve ali pa jih celo zdaj še vedno omenjate, pa so že bile vmes razčiščene. To me mogoče najbolj moti, ker je bilo pojasnjeno, ampak se še vedno govori, kot da ni bilo pojasnjeno. Jaz sem dobil dovolj pojasnil tekom postopka sprejemanja zakona, ne. Po drugi strani pa mislim, da tukaj v Državnem zboru moramo malo razmišljati tudi o tem kaj sprejemamo, kakšne ukrepe sprejemamo oziroma kakšen normativni okvir sprejemamo na dolgi rok. Zato, ker tisto, kar smo na drugi strani deležni, bom rekel, seveda tudi upravičeno mogoče s strani državljanov, ne želimo visokih cen energije, kaj šele elektrike, ampak če ne bomo danes poskrbeli, da bomo čez 15, 20 let imeli dovolj elektrike, potem ne bomo imeli takrat nizkih cen, ker je to nemogoče. Če bo premalo, bo draga. Kdo je za to zadolžen? Država, politika, ne, in meni se zdi pač neprimerno, da se na takih zadevah čisto populistično, bom rekel, sklicujemo na neke stvari, pa kar preslišimo tisto, kar je bilo pa v postopku sprejemanja zakona že popolnoma jasno pojasnjeno.

Torej, še enkrat, zakon ne preprečuje nobenih vplivov vseh deležnikov, civilne družbe, občin, lokalnih skupnosti, kogarkoli na postopke, na postopke sprejemanja teh aktov, ki so tudi v zakonu predvideni, uvaja pa oziroma želi pomagati v tem smislu, da bi se opredelila neka območja, recimo prednostna območja, kar mislim, da je ravno tudi v prid tudi tistim, ki so strogi pri umeščanju v prostor, e vem, od civilne družbe naprej in tako dalje, ker če se najprej en del preko tega načina ovrednoti, bo potem lažje pridobivati gradbena dovoljenja za konkretne projekte. Seveda, v tem primeru so pa postopki tudi ustrezno opredeljeni, da, če si v enem postopku že nekaj naredil, ne rabiš še v drugem enkrat ponavljati, ker se po drugi strani vsi pritožujemo, kako so naši postopki dolgi, kompleksni, kako je treba ne vem kaj vse petkrat delati in podobno, ne?

Na koncu bi še samo povedal, da so bili vloženi tudi nekateri amandmaji. V Poslanski skupini Svoboda amandmaje podpiramo in sicer s strani vseh predlagateljev, torej koalicijski amandmaji so plus en amandma SDS, vse amandmaje bomo v poslanski skupini podprli in podprli bomo seveda tudi zakon. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Andrej Hoivik, izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica.

Spoštovani kolegi in kolegice!

Torej, kot je bilo že iz stališč poslanskih skupin obrazloženo, imamo danes pred sabo novelo Zakona o umeščanju naprav, ki zagotavljajo izkoriščanje energije tako imenovanega zelenega prehoda.

In morda nadaljujem, kjer je končal kolega Lah. Prav zanimivo je, da je ta zakon pred tem krovnim zakonom v proceduri. Sicer izgovor Vlade je, da je to potrebna direktiva, zaradi katere bomo plačali penale, če jih po skrajšanem postopku ne umeščamo. Ampak vedno se lahko pogovarjamo kot članica Evropske unije, da so direktive, ko gre za takšne dikcije, nezavezujoče. To ni uredba, to je direktiva, usmeritev. In seveda, če ima Vlada oziroma če ima država sposobno vlado, lahko te direktive implementira tudi na svoj način, kar se gre ta Vlada, Golobova vlada, pa je zavestno kršenje pravic do odločanja v postopkih, ko gremo v te velike infrastrukturne projekte. To je bilo že primarno narejeno s prvim krovnim zakonom. Nenazadnje poglejmo na Družmirsko jezero, kjer ste direktno v zakon zapisali, da se fotonapetostne naprave lahko postavijo tako na Družmirskem kot Velenjskem jezeru, pred na primer štirimi leti pa plebiscitarno oziroma z veliko večino so ljudje rekli na referendumu, sicer pod neko drugo vlado: smo proti umeščanju naprav na jezera, morja in tako naprej. In poglejte, ta vaša politika, ki se je zdaj greste s to novelo, je korak v smer tistega zmanjšanja 90 odstotkov CO2 do 2040, kar pa bo propad za našo državo. To nas vodi v propad. Upam, da ste tudi iz vladne koalicije včeraj poslušali njegove nagovore v Združenih narodih, predvsem predsednika Trumpa, ki je pokazal usmeritev ZDA, ki je pokazal resnico tega, tega takšnega zelenega prehoda, ki ga vi zavestno zagovarjate. In strinjam se, kot je rekel kolega Lah, veliko ljudi podpira zeleni prehod, veliko ljudi je za obnovljive vire energije, vendar pa se ne zavedajo, da so ti potem obnovljivi viri energije lahko postavljeni pred njihovo dvorišče. In takrat pa se to navijanje za ta tako imenovani zeleni prehod konča. In v Poslanski skupini SDS seveda podpiramo debirokratizacijo, podpiramo, da se postopki čim hitreje izpeljejo, tudi včeraj smo imeli en podoben zakon, to je bil Zakon o splošnem upravnem postopku, kjer smo želeli preprečiti nadaljnjo birokratizacijo, vendar ne v smeri, kjer bodo lokalne skupnosti, občine, župani prikrajšani, da izrazijo svoje mnenje. Oziroma izrazijo ga že lahko, vendar vemo, ko imamo v zakonu zapisano, da se bo pospešeno umeščalo v prostor nek projekt, nek infrastrukturni projekt, in tukaj gre le za sončne in vetrne potenciale, potem seveda lahko župan le obmolkne, hkrati pa lahko tudi dobi od vrha vlade kakšen poziv, poglej, raje se tukaj ne vtikaj v to, če ne tvoja občina ne bo dobila nove ceste in tako naprej. To je bilo v Svobodi zdaj že večkrat tudi javno izpostavljeno, kar je zelo žalostno. In seveda, jaz sem mnenja, da moramo slediti politikam Evropske unije, ne pa mižati in kar zaradi tega, ker bomo pač sankcionirani, skozi vrata nositi takšne predloge na mizo, ki pomenijo kršitev Aarhuške konvencije, nenazadnje pomembne konvencije, ki velja tudi za Republiko Slovenijo, z omnibus zakonom, ki gre za, bom rekel tudi, kot že omenjeno prej, lobiste, ki jih trenutno tudi pooseblja sam predsednik Vlade doktor Robert Golob. Sam bom nasprotoval temu predlogu zakona, podprl bom naš amandma, ki nekako rahlja to možnost, da se bodo lahko tudi krajevne skupnosti ali pa lokalna samouprava dala v ta postopek in sprejemala svoje odločitve, ki se bodo tudi upoštevale. Seveda pa samega zakona, ki je nadgradnja tistega, primarnega zakona, ne bom podprl. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Jožef Jelen, izvolite.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem. Spoštovana državna sekretarka.

Ja, nekako smo že kar priča v tem mandatu pod vodstvom Vlade Roberta Goloba nekako favoriziranju določenega vira električne energije, v tem primeru fotovoltaike in tudi vetrnih elektrarn. Jaz bi se strinjal z mojimi razpravljavci predhodnimi, da gre tu za izredno lobistični zakon, a ne. Vemo, da je bilo tu en kup pripomb na ta zakon in ne vem sploh, kdo ga tako izrecno podpira. Podpirajo ga samo določeni lobiji in seveda predstavniki Gibanja Svoboda. Mi smo, tako kot je rekel predhodnik gospod Lah, mi smo tak stranski zakon sprejeli že leta 2023, 7. 7., na 41. izredni seji Državnega zbora, v katerem smo območja umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra, nekako tudi dorekli, na katera zemljišča, na katera območja se lahko te naprave umeščajo. To so predvsem strehe večjih objektov, urejena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območje cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolomi. Tako da tudi v tem zakonu tudi obveza, da se za te proizvodne naprave obvezno namesti že na novogradnjah, rekonstrukcijskih delih in stavbah, katere so večje od 1000 m2. Tako da jaz ne vem, kako je z realizacijo tega dela zakona, kot pravite, stranskega zakona. In zdaj greste še na kmetijska zemljišča in na jezera. Vemo, da je problem kmetijskih zemljišč v tem, da pač nekako Slovenija je še daleč od tega, da bi bila prehransko samooskrbna. Ne vemo, kakšne so posledice in vsestranske zadeve, katere pridejo iz tega, pač, če se ta agrofotovoltaika namesti na kmetijska zemljišča. Ni še bilo nekih resnih študij, nimamo raziskav in vemo, da smo pač priča tem podnebnim spremembam. Vemo, da v zadnjem času je kar nekaj teh neurij bilo, med njimi tudi toča. In vemo, kaj se je zgodilo s sončnimi elektrarnami na področju Slovenske Bistrice, kjer je bilo uničenih ogromno teh sončnih elektrarn. In lahko si predstavljate, kaj bi bilo, če bi to bilo na kmetijskih zemljiščih in vso to steklo potem na poljih, kako bi potem to sanirali.

Zdaj, kar se pa tiče tega, kot je že bilo rečeno, za Družmirsko jezero in Velenjsko jezero, tu nasprotujejo lokalne skupnosti, lokalne skupnosti in civilne iniciative, tako da gre tudi tukaj za en tak primer prakse v katerega se tudi umešča nek vir financiranja. Vemo, da na Družmirskem jezeru se pač želi ta projekt financirati pač iz teh sredstev za prestrukturiranje Savinjsko Šaleške regijske regije, te premogovne regije in se favorizira HSE, kateri bi gradil to sončno elektrarno na tem jezeru. Tako da to je bil tudi sklep Mestne občine Velenje, da temu nasprotujejo in tudi to je dokaz, da se v tem zakonu in nasploh pod to Vlado nekako ne upošteva mnenje lokalnih skupnosti.

Ne vem zakaj se tudi tako favorizira to vetrno in sončno elektrarno, ker pa vemo, da imamo strašno veliko tega vodnega potenciala, hidro potenciala. Imeli smo primer toče, imeli smo primer vseh teh dejavnikov, ki sem naštel in seveda tudi poplav. Vemo, da bi se s poplavno varnostjo oziroma z izgradnjo teh hidrocentral lahko zagotovila tudi poplavna varnost do ločenih delov. Vemo kakšen problem je bil pred leti na področju Posavja, v Krškem, pa so se tam zgradile nekaj hidroelektrarn in sedaj skoraj ne slišimo, da bi na tem področju bil kak problem. Vemo za probleme na reki Muri in tudi tam je nekako bogokletno reči, da bi se zgradila kakšna hidroelektrarna, pa vemo, da jih imajo Avstrijci okoli 30 na svojem ozemlju, v Sloveniji pa niti ene. In tako da ne vem zakaj, tako kot je že rekel moj predhodnik Andrej, zakaj je ta stranski zakon pred krovnim zakonom. To se pač gre za določen del, tako kot sem rekel, da je ta zakon. Da je ta zakon lobističen in da se pač favorizira določene določene proizvajalce oziroma določene te lobije kateri bodo pač gradili.

Bilo je rečeno tudi, da Slovenija rabi električno energijo tudi v prihodnje, ampak žal fotovoltaika pa vetrna elektrarna nista zanesljiv vir oskrbe. Zanesljiv vir oskrbe. Vemo, kaj je, v tem trenutku je najbolj zanesljiv vir oskrbe elektrika iz Krškega in tudi iz Termoelektrarne Šoštanj. Kar se tiče pa vetra in sonca, imajo pa velik problem v evropskih državah, nekaterih, vemo tudi Nemčija, kakšno elektriko mora uvažati, da lahko pač potem oskrbuje svoje svoje, svoje gospodarstvo in ljudi. Ali je ta elektrika čista ali ni, ko jo uvažajo, je pa seveda drugo, tako da jaz, da zaključim, amandma Slovenske demokratske stranke bom podprl, seveda temu zakonu, stranskemu zakonu pa bom nasprotoval. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Mislim, da se je k besedi priglasila državna sekretarka, izvolite.

MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MOPE): Najlepša hvala.

Večkrat je bilo zdaj slišati o lobističnem zakonu, pa bi želela se vsaj dve zadevi izpostaviti v zvezi s tem.

Prvo kot prvo, v preteklih letih smo večkrat poslušali pozive, da naj država usmerja investicije v nove proizvodne naprave tam, kjer je najmanj konfliktov. To je ta zakon, spoštovani poslanci, ta zakon ureja to, da se investicije usmerja in investitorje usmerja na območja, ki jim rečemo prednostna območja, kjer je najmanj konfliktov, tako z vidika narave, kot z vidika okolja, kot z vidika naselij. In tukaj je pred vami. Zelo težko je tudi poslušati očitek o lobističnem zakonu, pa za pa poslušati sklic na govor predsednika Združenih držav včeraj, ki ga ne moremo drugače razumeti kot trženje lastnih produktov, od katerih je njegova družina ali prijatelji poslovno odvisni. Seveda, da želi, da Evropa opusti podnebne cilje zaradi tega, ker vam želi prodajati svojo drago nafto in zemeljski plin zato, da Evropa ostane uvozno odvisna, zato da to zelo drago plačuje, ker in to vse seveda plačujejo državljani, da se razumemo, in kaj je alternativa, alternativa so zastonj domači viri, ki jih lahko proizvedemo sami po praktično nič ceni. Tako da sklicevati se na Trumpov nagovor včeraj v Združenih narodov je naravnost smešno. Glede na to, da vemo kakšni so njegovi poslovni interesi.

Pa poglejmo številke, kaj Amerika dela v Trumpovem letu, torej v letu 2024. Amerika je v Trumpovem letu novo na novo zgradila 42 gigavatov kapacitete vetra na Zemlji, torej on tako imenovanega ontion vetra in sončnih elektrarn. To je skoraj 5 procentov svetovne kapacitete, ki je bila lani dodana na področju vetra in skoraj 10 procentov nove kapacitete, svetovne, ki je bila lani dodana na soncu. To dela Amerika. Nekaj je kar predsednik, ki je poslovno povezan, seveda govori, vam pridiga, vi pa to vzamete naprej, pa rečete, tako mora tudi Slovenija. Nekaj drugega je pa, kaj država dejansko dela, Združene države Amerike. In Združene države Amerike na polno, na polno investirajo v obnovljive vire energije na področju sonca in vetra. To kažejo uradne statistike. Pa poglejmo še naše sosede, ker ste se spraševali, spoštovani poslanci od kod ta vnema za sonce in veter. Lanskoletne številke za Madžarsko. Lani so Madžari prebili 20 odstotkov domače proizvodnje iz sonca iz vetra, lani so Poljaki prebili 25 odstotkov domače proizvodnje iz sonca iz vetra, lani so Hrvati prebili 20 odstotkov domače proizvodnje iz sonca in vetra. Kje je Slovenija bila lani? 3,6 procenta. Samo toliko, da se razumemo, kdo zaostaja pa kdo kaj forsira, ker očitno, se pravi, smo to že večkrat poslušali, če vse vzhodne evropske države tako masovno investirajo v proizvodnjo domače elektrike in sonca in vetra, pol ne vem zakaj poslušamo še vedno po treh letih tukaj očitke o nekih lobističnih zakonih.

Čeprav zakon ničesar ne ureja v zvezi z agrofotovoltaiko, vseeno naj vas potolažim, da je v drugih evropskih državah agrofotovoltaika že več kot deset let prisotna, za to obstajajo bogate izkušnje o tem, kaj dejansko pomeni. Kar se tiče plavajoče sončne elektrarne, ki naj bi se gradila na Družmirskem jezeru, naj povem, da je bila prepoznana kot ključen razvojni projekt v strategiji o izstopu iz premoga, ki je bila sprejeta pod prejšnjo Vlado, torej pod vlado, ki jo je vodila SDS. In kar se tiče hidropotenciala lahko ponovno, kar je že sicer tudi spoštovani poslanec Lah povedal, hidropotencial je v Sloveniji skoraj v celoti popolnoma izkoriščen ali pa se nahaja na območjih z visokimi tveganji. To, kar poslušamo z vaše strani. O tem, kako bomo uničevali naravo in okolje naš neizkoriščen hidropotencial obstaja na takih območjih, ki imajo visoka tveganja. Medtem ko sončni in vetrni potencial še zdaleč v Sloveniji ni izkoriščen kar za tri Slovenije ga imamo pa, kot sem prej omenila, samo na 3,6 odstotka domače proizvodnje nam prispeva, tako da ga lahko še bistveno več izkoriščamo. Da pa smo ta mozaik različnih virov domače oskrbe in povečanja neodvisnosti že sestavili pa vam lahko tudi povem, da je vlada lani sprejela novo nacionalno energetsko in podnebno strategijo, kjer si lahko ta razmerja in prispevek posameznih domačih virov, ki nam omogoča energetsko neodvisnost v prihodnjih desetletjih tudi sestavili. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Kaj je replika? Izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala za besedo.

Poglejte, spoštovana državna sekretarka, izgleda nisem bil razumljen, ko sem citiral gospoda Trumpa, ko je včeraj imel impozanten govor. Najbrž ste ga vi vzeli iz konteksta, potem levih medijev, ki so ga nabijali, kako nasprotuje klimatskim spremembam oziroma zanikovalec. On je lepo dejal, da se gre s tem prehodom v zeleno revolucijo, da je to napačna pot. Zagotovo sam pozna tudi te podatke, ki ste jih vi navajali o več giga močeh vetrnih elektrarn, ampak poglejte ZDA, poglejte to gmoto, tudi sam sem bil na primer v Kaliforniji, v Arizoni, kjer je območje, kjer se lahko postavijo sončni paneli, pri nas pa nimamo na primer puščave. Pri nas pa moramo onesnažiti Družmirsko jezero, pa Velenjsko jezero, najbrž tudi, kjer je območje turizma, kjer je območje tudi, da lahko ljudje plavajo v teh dveh jezerih oziroma vsaj v Velenjskem jezeru in mi tam postavljamo foto napetostne naprave oziroma fotovoltaiko. In o tem sem govoril. Moramo pogledati tudi danosti. Nenazadnje tudi na Odboru za evropske zadeve velikokrat rečemo oziroma imamo poročila, da se Slovenija nadpovprečno segreva v primerjavi s preostalim svetom ali pa z Evropo. Potem pa pogledamo pač, kaj Arso v resnici napiše in napiše, zaradi svojih geografskih danosti, zaradi Alp, zaradi morja, zaradi Panonske nižine in Krasa. In te danosti moramo upoštevati, ko govorimo, potem o omnibus zakonih o umeščanju fotovoltaike in vetrnih elektrarn v Sloveniji. In najbrž je razlog, da imamo samo tri vetrne elektrarne. Če bi imeli stabilen vir vetra, če bi imeli stabilne vire, bi imeli morda že 300 vetrnih elektrarn, kot jih ima na primer Nizozemska ali pa Norveška in tako naprej. In o tem sem govoril. Torej, ne prosim zdaj zlorabljati vaših besed v to, da napadate predsednika Trumpa. Jaz sem samo dejal, kaj je on povedal, zagotovo so zadaj, tudi tega ne bom zanikal, interesi ZDA. Ampak spoštovani, sam to govorim pa kot posameznik, sem pa raje odvisen od nafte in zemeljskega plina iz ZDA kot pa od teh redkih kovin iz Kitajske, ki se bodo, zaradi tega norenja v zeleni prehod mnogokrat in veliko podražile v naslednjih letih in desetletjih in takrat pa bomo imeli velike težave, velike izzive, če bomo tako hiteli v to odvisnost tako imenovanih OVE energij.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.

Magister Janez Žakelj, izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, gospa podpredsednica.

Tako kot sem že v stališču poudaril, bi še enkrat povedal, da v Poslanski skupini Nove Slovenije menimo, da je nujno pospeševati uvajanje obnovljivih virov energije. Toda treba je pa gledati širšo sliko. In Slovenija zagotovo nikoli ne bo mogla v celoti zagotoviti svojih potreb po elektrike s sončno in vetrno energijo. Zato smo že v prejšnjih novelah opozarjali, da je napačno se osredotočiti samo na te vire, ne pa upoštevati tudi neizkoriščene potenciale, vodne vire. Tukaj govorimo tudi o črpalni elektrarni in še o drugih, pa lesno biomaso, geotermalno energijo in nove tehnologije. Tukaj gospa Tina Seršen govorite o NEPN. Glejte mi smo na celi črti oziroma koalicija. Zdaj ste na oblasti že tri leta in pol in bi pričakoval, da se boste osredotočili na tiste stvari, ki bodo dejansko zagotovile čim večjo strateško neodvisnost Slovenije od tujih virov energije. In jedrska energija. Kje je? Lahko še enkrat povem, kar sem že, da je za nas najboljša opcija glede energetske neodvisnosti doseganje podnebne nevtralnosti, varianta z OVE in jedrsko energijo. In nekje je bil omenjen primer Nemčije in Francije, Nemčija, Nemčija je vložila 700 milijard evrov v OVE in je minimalno zmanjšala CO2 izpusta in ima drago elektriko. Francija pa bistveno drugače, se pravi, veliko zmanjšanje izpustov in ugodne cene elektrike.

Jaz se zdaj ne bi osredotočil na Trumpa, z marsičem se tudi z njim ne strinjam. Lahko pa gledamo Draghijevo poročilo in zdajšnjo, pred kratkim je imel Draghi o položaju Evropske unije kar nekaj, kar nekaj besed in je povedal, inovacije v napredne tehnologije. Evropa zaostaja in ne smemo se slepiti, kar se velikokrat smo, da je Slovenija kar dobra v okviru Evrope. Ja, mogoče je dobra, ampak v okviru, če primerjamo svetovno naš položaj, položaj Evrope se slabša, je slab in se še slabša. Tukaj govorimo predvsem o Kitajski, o Ameriki, tudi Indiji in drugih, drugih velesilah.

Druga stvar je razogljičenje, ki podpira rast, ki podpira rast. Glejte, ne brezglavo razogljičenje, ampak tisto, ki bo upoštevalo vse, vse nove tehnologije in bo omogočalo tudi naši industriji, da bo na podlagi tega rasla. Ne pa recimo, kar se zdaj dogaja, da v bistvu je plin v Ameriki štirikrat cenejši, elektrika več kot dvakrat cenejša za podjetja. Mi pa pričakujemo, da bodo naša podjetja ali pa evropska podjetja širše gledano konkurenčna in da bodo konkurirala z ameriškimi in kitajskimi podjetji.

In še ena stvar, ki jo je Draghi omenil, krepitev gospodarske varnosti. In tukaj spet govorimo, povejte mi, koliko imamo surovin, ki omogočajo, ki omogočajo nadomestilo sončnih elektrarn, ne samo gradnjo, ko bo treba to razgraditi, kako bomo te stvari nadomestili? Da o vetrnih elektrarnah niti ne govorimo.

In zdaj, kolega Lah je rekel, ne pogovarjamo se o krovnem zakonu. Res je, da ne, pa se mi zdi žalostno. Po treh letih in pol se pogovarjamo ponovno in bom rekel o lobističnem zakonu, o vetru in soncu. In kolega Lah je rekel, nisem zagovornik vetrne energije. Ja, zakaj pa, zakaj pa potem sprejemate zakon, postranske zadeve s katero se ne strinjate. O drugih energijah pa ne slišimo nič. Jaz ne vem, ali se v ozadju res toliko dogaja, da bomo praktično že zdaj neodvisni ali je kakšen drug razlog in tukaj za kakšen drug razlog, veste kaj, mislim, da je to lobističen zakon, ker ne bo manjši in investitorji s tem zakonom ne bodo nič na boljšem. Gre za velike investitorje, ki imajo interes, da bodo gradili in bodo prodajali. Že zdaj pa naša omrežja pokajo po šivih.

Zdaj pa govorite, da ni - kako je že kolega Uranič govoril? - zagotavljanje visoke ravni presoje in sodelovanja lokalnih skupnosti. Ja, kje vi to vidite? Jaz vidim v skrajšanem postopku, ki je kao, se zelo mudi, vidim predvsem to kritično mnenje Državnega sveta, kritično mnenje Zakonodajno-pravne službe, kritično mnenje vseh nosilcev lokalnih funkcij, se pravi ZMOS, SOS, ZOS, vseh skupnosti občin. Lokalne skupnosti. Spoštovani kolegi iz koalicije so potisnjene na stran, so potisnjene na stran. Dobro, zdaj, če pravite, da je to demokracija, pa da bom jaz, da me boste obsodili skrajnosti, da sem skrajen, še enkrat povem. Sem za, sem za čiste vire energije, vendar tiste, ki podpirajo rast in tiste, ki jih bomo pač uskladili z lokalnimi skupnostmi. Drugače ne gre.

Zdaj pa, zmanjšuje se mehanizem presoje na okolje, ni potrebno, razen na strateški ravni. Zdaj, kolega Uranič, ne vem kje ste vi videli, da se izboljšuje te stvari, seveda se izboljšuje za investitorje in predlog definitivno zmanjšuje vlogo lokalnih skupnosti in polna usta so vas bila in so vas še, kako poslušate druge, dejstvo pa je, da skušate s tem zakonom izključiti lokalno skupnost, izključujete stroko s tem, ko skrajšujete postopke in obravnavate stvari, ki so vam v interesu, ne govorimo pa o širši sliki, ki bi dejansko zagotovila našim državljanom in podjetjem cenejšo energijo in varno energijo, dostop do energije.

Zato seveda bomo v Novi Sloveniji temu zakonu nasprotovali.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati pri tem členu in amandmaju? (Ne.) Če ni interesa, potem zaključujem razpravo.

In v razpravo dajem 3. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi tu kdo razpravljati? (Ne.) Ni interesa, potem ne bo razprave.

V razpravo dajem 4. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi tu kdo razpravljati? (Da.) Je interes, bom vseeno prosila za prijavo, prosim za prijavo. Dva prijavljena razpravljavca.

Kolega Franc Rosec, izvolite, potem dobi besedo predstavnica Vlade, izvolite.

FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsednica.

Zdaj, saj je bilo že, eden od kolegov razložil naš amandma, ampak naš amandma je bil vložen z namenom, da se prisluhne lokalnim skupnostim in pa občanom. Namreč, ta zakon, kolikor je bil v prvotni zadevi narejen oziroma je favoriziral predvsem investitorje, ni pa prisluhnil javnim interesom in pa lokalne skupnosti. Tu smo mi ta zakon vložili. Zdaj prej je gospod Lah rekel, da boste ta amandma podprli, tako da vsaj nekaj dobrega. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana državna sekretarka, izvolite, imate besedo.

MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MOPE): Ja, najlepša hvala.

Samo da bo res jasno, zakaj tudi vlada ne nasprotuje amandmaju SDS, ki je bil vložen. To je sicer drug člen, tako da mislim, da je spoštovani poslanec Rosec morda zamenjal številko amandmaja. Vi ste dodali, da naj se javnost, sodelovanje javnosti zagotovi v skladu z zakonom, ki ureja umeščanje v prostor. To je stališče, ki ga je ministrstvo oziroma Vlada cel čas zagovarjala, je bilo vedno isto. Torej, če se ne dela odstop od sistemske zakonodaje, veljajo sistemski zakoni in se tudi uporabljajo, to pomeni, da lahko v enem primeru pač uporabljaš več zakonov. In tukaj je zaradi jasnosti seveda pač dodano, da se zagotovi sodelovanje javnosti v skladu z zakonom, ki ureja umeščanje v prostor, kar je tako in tako samoumevno.

Bi pa tukaj izkoristila, ker sem že pri besedi, še gospodu Žaklju, odgovor. Trdili ste, da se izključuje javnosti, trdili ste, da se izključujejo občine. Še enkrat bom pojasnila sistem, ki ga zakon uvaja. Prvi korak je priprava strokovnih podlag, v postopku sodeluje javnost, ko gremo v javno posvetovanje, torej tudi občine, civilne iniciative, vsak, ki je zainteresiran. Drugi korak je vključitev ustreznih območij iz kartiranja območij OVE v pripravo tematskega akcijskega programa. Ta tematski akcijski program je podvržen celoviti presoji vplivov na okolje. Ponovno vsi, vsa zainteresirana javnost v okviru postopka CPVO(?) sodeluje. Tretji korak je priprava uredbe o najustreznejši varianti ali uredbe o DPN-ju. Pri sprejemanju te uredbe sodeluje javnost in izvede se postopek CPVO, šele nato pridemo do faze pridobivanja gradbenega dovoljenja. Tako da, res, ponovno vas pozivam. Ne zavajajte javnosti. V, javnost je vključena več, kot je sedaj. Zakon omogoča res odprt in transparenten proces priprave teh tako imenovanih "go to areas", kamor smo se večkrat v preteklosti strinjali, da je treba usmerjati investitorje v Sloveniji. Očitke, da je javnost izključena, omejevana ali kakorkoli, da se slabša standard kakovosti dostopa javnosti do posvetovanj, ostro zavračamo. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Ker ni interesa, zaključujem razpravo.

In v razpravo dajem 8. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ni interesa, ne bo razprave.

In v razpravo dajem 9. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Je morda tukaj interes? (Ne.) Ni interesa, ne bo razprave.

V razpravo dajem 10. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Morda tu želi kdo besedo? (Ne.) Ne, potem zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri v okviru glasovanj in s tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O GOSTINSTVU.

Državni svet je na 18. izredni seji 22. julija 2025 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o gostinstvu.

Za obrazložitev zahteve bi dala besedo predstavniku Državnega sveta, ki ga pa žal tukaj ni. In gremo naprej.

Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo in za predstavitev mnenja odbora dajem besedo podpredsedniku odbora, kolegu Juriju Lepu, izvolite.

JURIJ LEP (PS Svoboda): Hvala za besedo, gospa predsednica.

Državni sekretar z ekipo, lep pozdrav kolegice in kolegi!

Odbor za gospodarstvo je na 39. nujni seji 16. 9. 2025 kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o gostinstvu, EPA 2005-IX. Odboru je bilo posredovano gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje o zakonu in mnenje Vlade. v uvodnih predstavitvah predstavnika predlagatelja zahteve, predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter predstavnika Ministrstva za solidarno prihodnost je sledila razprava. V njej so članice in člani Odbora predstavili svoja stališča glede zahteve, razpravljavci iz vrst opozicije so izrazili podporo zahtevi zaradi nasprotovanja rešitvam iz zakona. Ob tem so izrazili prepričanje, da zakon ne bo rešil stanovanjske krize. Za uspešno reševanje slednje so predlagali: ukrepanje glede problematike praznih stanovanj, zagotavljanje pravne zaščite najemodajalcev, dostopnejše stanovanjske kredite, davčne olajšave za mlade in mlade družine, prožno spremembo namembnosti zemljišč v stavbno zemljišče, pospešitev investicij v komunalno infrastrukturo, hitrejši postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj in aktivnosti za poselitev praznih nepremičnin na podeželjih. Večina kritik je bila namenjena rešitvam zakona glede sobodajalstva, ki naj bi omejevala lastninsko pravico in svobodo gospodarsko pravico posameznika, da se sam razpolaga s svojim premoženjem. Na drugi strani so bili člani in članice iz vrst koalicije mnenja, da je zakon ustrezen. Ob tem so se strinjali z razpravljavci iz vrst opozicije, da sam zakon ne bo rešil stanovanjske problematike in opozorili, da se le šest členov od 49. na to tudi nanaša. Regulacijo področja sobodajalstva so izpostavili kot nujno na dolgi rok, saj je nekontrolirana rast te dejavnosti tesno povezana z rastjo cen nepremičnin in dolgoročnih najemnin ter negativno vpliva na kakovost bivanja lokalnega prebivalstva v večstanovanjskih stavbah. Razpravljavci iz vrst koalicije so poudarili, da zakon skupaj z ostalimi ukrepi predstavlja enega izmed korakov na poti reševanja stanovanjske problematike.

Med izzivi na tem področju so izpostavili: krepitev javnega najema stanovanj, povečanje ponudbe stanovanj, olajšave pri gradnji, ki jih prinaša ta dva zakona s tega področja, ter reševanje anomalij na področju stanovanjske problematike. Le te z rešitvami na področju sobodajalstva prinaša tudi ta zakon. V nadaljevanju so opozorili še na potrebo po uvedbi nepremičninskega davka ter na reševanje problematike praznih stanovanj. Glede prepričanja članov opozicije o gradnji novih stanovanj kot eni izmed najbolj učinkovitih rešitev stanovanjske krize, pa je bilo poudarjeno, da je bolj učinkovito ukrepanje na več področjih hkrati, kar se trenutno tudi dogaja. Opozorjeno je še bilo, da predlog zakona že v prvotni obliki potrdil Ekonomsko socialni svet. Prav tako je zakon v primerjavi s prvotnim predlogom v določbah glede avtonomije občin bistveno manj omejevalen, saj sedaj občine same odločajo o omejevanju sobodajalstva. Po razpravi je odbor glasoval o naslednjem mnenju: Zakon o gostinstvu je ustrezen. Odbor je mnenje sprejel, ker je v skladu z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije in s 84. členom Poslovnika Državnega zbora zanj glasovala večina vseh članic in članov odbora. Hvala za pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, Matevžu Frangežu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Izvolite.

MATEVŽ FRANGEŽ (državni sekretar MGTŠ): Spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Vlada Republike Slovenije vabi poslanke in poslance, da Zakon o gostinstvu podprete tudi ob zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje. Glavnina javne pozornosti v Zakonu o gostinstvu je bila posvečena regulaciji kratkotrajnega najema, čeprav z zakonom urejamo tudi bolj prilagodljiv obratovalni čas in manjše administrativne obveznosti gostincev ter hkrati ukrepe za večjo kakovost naše gostinske ponudbe. Medtem so razlogi za regulacijo jasni: živimo v času stanovanjske krize s kroničnim pomanjkanjem stanovanj. Ta ima več vzrokov. Nesporno pa je, da skokovita rast kratkotrajnega najema seli stanovanja iz trga dolgotrajnih na trg kratkotrajnih najemov. Stanovanje je postalo naložba, ta fenomen pa sili cene stanovanj in najemov navzgor. To jasno izkazujejo tudi tako mednarodni trendi kot tudi dve študiji, ki sta bili na uglednih institucijah pripravljeni kot podlaga za ta zakon. Opozorilo manchestrske Metropolitanske univerze je zgovorno. Po petkratnem povečanju kratkotrajnega najema v zadnjih desetih letih Sloveniji brez regulacije grozi nadaljnje 185 odstotno povečanje do leta 2030. Z zakonom, kot je bil sprejet v Državnem zboru, uvajamo ciljano regulacijo v mestih in krajih, kjer fenomen kratkotrajnega najema povzroča nedostopnost stanovanj. Tam bo veljala časovna omejitev, določena z zakonom, če se občina s presojo potreb svojega turističnega razvoja na eni in stanovanjske dostopnosti na drugi strani ne bo odločila za drugačno omejitev. Pri tem jim zakon omogoča široko polje avtonomnega odločanja, s tem pa tudi odgovornost.

Vlada Republike Slovenije pri tem odgovarja na očitke Državnega sveta. Naj povzamem bistvene. Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem je nastanitvena dejavnost. Zakon o gostinstvu je področni. Zakon na tem področju, ki ureja pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato je najprimernejši pravni okvir za določanje pogojev oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem torej, nastanitvene dejavnosti, ki je del gostinske dejavnosti. Možnost opravljanja nastanitvene dejavnosti v stanovanju je odklon od siceršnje sistemske ureditve na področju graditve objektov v povezavi s prostorskim urejanjem. Gostinska in druga pridobitna dejavnost se praviloma opravljata v objektih, ki so opredeljeni za ta namen z gradbenim in uporabnim dovoljenjem oziroma s predpisi o urejanju prostora in prostorskimi izvedbenimi akti. Govorimo ves čas o drobni izjemi, ki je postala velik problem. Zakon o gostinstvu še vedno ohranja možnost izvajanja nastanitvene dejavnosti v stanovanju, a slednjo regulira, upoštevajoč javno korist in ravnotežje med ustavno varovanimi vrednotami, zlasti pravico do zasebne lastnine, svobodno gospodarsko pobudo, pa tudi z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo zasebne lastnine ter pravico, ustavno varovano pravico do primernega stanovanja. OECD ugotavlja, da so se v zadnjem desetletju cene stanovanj v Sloveniji zviševale hitreje kot v drugih evropskih državah. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije cene stanovanjskih nepremičnin deset let neprekinjeno rastejo. Letna rast v minulem letu je bila 8,5 odstotna. Cene stanovanj v Sloveniji so najvišje ravno na turistično razvitih območjih, v katerih je skupaj skoraj polovica celotne ponudbe kratkotrajnega najema Ljubljana, Obala in alpsko območje. Verjamem, da smo na koncu izbrali dobro kombinacijo ukrepov, ki omogočajo dobrodošlo dopolnjevanje turistične ponudbe tam, kjer nimamo izzivov z dostopnostjo stanovanj, hkrati pa strožje omejitve s pravico in odgovornostjo občin, da te omejitve bodisi zaostrijo ali omilijo. v skladu s potrebami svojega prebivalstva in svojega razvoja. Verjamem, da je bilo v našem medsebojnem sodelovanju opravljeno veliko delo. Vabim vas, da potrdite Zakon o gostinstvu in dodate nujno potreben ukrep k celoviti prenovi stanovanjske politike, da v Sloveniji premagamo stanovanjsko krizo in ljudem, posebej pa mladim in mladim družinam zagotovimo večjo dostopnost stanovanj. Stanovanje naj bo dom in ne naložba. Vabim vas, da zakon potrdite.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Nepovezanih poslancev in doktor Anže Logar, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala lepa, predsednica.

Veto Državnega sveta na zakon o gostinstvu je bil nujen odziv na škodljiv zakon, ki namesto spodbujanja duši eno ključnih gospodarskih panog, turizem. Ta zakon ne rešuje problemov, temveč ustvarja nove, pri tem pa nesorazmerno bremeni najbolj prodoren del slovenskega turizma, male ponudnike.

Naši ključni pomisleki. Zakon rešuje napačen problem na napačnem mestu. Osrednji problem zakona je, da, kot so predlagatelji navedli v uvodnem tekstu ob predstavitvi zakona, da skuša enega največjih izzivov naše družbe, torej pomanjkanje stanovanj, reševati na plečih dejavnosti zasebnih sobodajalcev. Namesto da bi se država osredotočila na aktivacijo več kot 160000 praznih stanovanj po Sloveniji se je, kot to najbolje zna in kar ugotavljam v času tega mandata, odločila za dodatno administrativno omejitev in se z omejitvami spravila na približno 14000 nastanitvenih enot, ki jih pretežno oddajo mali ponudniki. S tem se ustvarja lažni narativ, da bo ta zakon rešil stanovanjsko krizo, kar se seveda ne bo zgodilo. Gre za napad na svobodno podjetniško pobudo. Zakon nesorazmerno bremeni sobodajalce, ki so s trdim delom in lastnimi vložki ustvarili svoje majhne, lastne, uspešne zgodbe. Ti posamezniki in družine, ki niso breme države, temveč prispevajo v proračun, so temelj naše turistične ponudbe pod geslom Turizem smo ljudje. S tem zakonom pa so postali tarča administrativnega dušenja, medtem ko je zakonodajni postopek voden brez ustreznega dialoga z njim. Seveda je to tudi lobističen zakon. Hotelirji si manejo roke. Ta zakon uveljavlja nelogičen, centralističen pristop. Namesto da bi zakon opolnomočil lokalne skupnosti, ki najbolje poznajo svoje razmere, saj se, kot vemo, potrebe v Piranu, Bohinju ali Ljubljani bistveno razlikujejo, uvaja enotno rešitev za celotno državo. Logika omejimo vse na to, pa naj občine popravljajo, je zgrešena in v nasprotju s sodobnimi praksami v Evropi, kjer to počnejo in urejajo mesta sama ali regije. Tudi ne poznamo nobene države Evropske unije, ki bi imela takšen lobističen birokratski zakon na nacionalni ravni za omejevanje nastanitvenih kapacitet. Državni svet je zato jasno opozoril, stanovanjske politike se ne rešuje z uničevanjem turizma na podeželju, rešitve so drugje. Tam pa zmanjka očitno idej.

Spoštovani, danes imamo priložnost popraviti napako. Poslanci Socialne demokrati tega zakona ne bomo podprli. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Aleksander Prosen Kralj bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda, izvolite.

ALEKSANDER PROSEN KRALJ (PS Svoboda): Dober dan.

Hvala za besedo, predsednica.

Pozdravljeni na ministrstvu vsi lepo skupaj, ter Državni zbor!

Zakon o gostinstvu, ki ga danes še enkrat potrjujemo, ne pomeni konec turizma in svobodne gospodarske pobude, kot to slikajo nekateri njegovi nasprotniki, ampak je začetek nove faze odgovornega sobivanja med prebivalci, gostitelji, turisti in predvsem skupnostjo. Drugi del kritikov pa je v javnosti napačno predstavljal, da naj bi bil zakon v parlamentarnem procesu, da naj bi zakon v parlamentarnem procesu razvodenel, pa naj bi, da naj bi postal praznina, se pravi prazna lupina. A tudi to ne drži. Resnica je, da je zakon danes bolj ciljno usmerjen, bolj sorazmeren in predvsem bolj izvedljiv, še vedno pa ohranja vse ključne varovalke in stroge pogoje za urejanje tistega dela trga, ki vpliva na stanovanjsko dostopnost in kakovost bivanja. Prvič doslej imamo celovito zakonsko ureditev kratkotrajnega najema stanovanj. Vsi sobodajalci bodo morali opraviti vpis v register, pridobiti identifikacijsko številko, spoštovati omejitve števila dni oddajanja, pridobiti soglasja sosedov, stanovanje označiti s standardizirano nalepko in, kar je ključno, podvrženi bodo nadzoru in tudi sankcijam. Zakon tudi priznava in navaja resnico, ki je dolgo časa nismo izrekli na glas: namenska uporaba stanovanja za kratkotrajni turistični najem je v bistvu odmik od sistema prostorske zakonodaje. Stanovanja niso bila zgrajena z namenom izvajanja turistične dejavnosti, temveč za dolgoročno bivanje. In to je bistvo. Zato imamo tudi kot družba pravico in dolžnost, da če ta odmik povzroča škodo skupnosti, posamezne primere pravno uredimo, zamejimo in uravnotežimo. Gospodarska svoboda v Sloveniji ostaja neokrnjena, nihče nikomur ne prepoveduje, da s svojim premoženjem gospodari, a tako kot pri vseh pravicah svoboda posameznika ni neomejena, ko trči ob temeljne pravice drugih - pravico do bivanja, pravico do mirnega okolja, do skupnega upravljanja večstanovanjske stavbe, do varnega in vzdržljivega razvoja skupnosti. Zakon zato ne posega povsod, temveč ciljno naslavlja tista okolja, kjer so stanovanja izrinjena s trga zaradi dobičkonosnega turističnega oddajanja, tam, kjer družine ne morejo več najti stanovanj, kjer so cene nerazumno poskočile v stavbah, kjer se opravlja oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem. V nasprotju z željami stalnih prebivalcev stanovalcev občine dobivajo v roke orodja za ukrepanje. Če ne ukrepajo same, velja avtomatična omejitev 60 dni. Če pa želijo, lahko obdobje same prilagodijo od 30 pa vse do 270 dni glede na razmere na stanovanjskem trgu, stanje infrastrukture, javni najemni sektor in vplive turizma. To ni centralistično vmešavanje, kot smo danes že slišali, to je decentralizirana, pametna regulacija.

Spoštovani. Ta zakon ne ogroža turizma, ga pa usmerja in ne posega tam, kjer ni težav. Predvsem kjer sobivanje stanovalcev in turistov poteka brez zapletov, zakon omogoča oddajanje do 365 dni na leto. To je prilagodljiv in premišljen okvir, ne pa vsiljen ukrep. Hkrati je ta zakon del širšega paketa, katerega srce je največja javna stanovanjska investicijska shema po osamosvojitvi naše države - 1 milijarda evrov v desetih letih za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Vemo pa, da bodo nova stanovanja na voljo šele čez nekaj let in zato potrebujemo ukrepe že danes, da preprečimo nadaljnje razslojevanje trga in socialno stisko. Zakon o gostinstvu prinaša red, pravno varnost, večjo preglednost in močno podporo lokalnim skupnostim. Prinaša tudi pomemben premik, da sobodajalstvo ni več divje področje med črnim trgom in neurejenim oglaševanjem, temveč ureja dejavnost v službi skupnosti. Na koncu pa bi rad še to poudaril; to ni zakon proti podjetništvu, to je zakon za skupnost, to ni zakon proti turizmu, to je zakon za stanovalce, gostitelje in obiskovalce, ki si želijo pravičnih, jasnih in stabilnih pravil. Zato ga bomo tudi v poslanski skupini podprli, ker verjamemo, da je moč trajnostnega turizma v njegovem sobivanju z ljudmi, ki na istem prostoru tudi živijo. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je naslednja, v njenem imenu kolega Andrej Kosi. Izvolite.

Ja, hvala spoštovana predsednica za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Gostinstvo je panoga, katero si v družbi ne moremo predstavljati in pravzaprav je tudi panoga, ki živi in nas spremlja v družbi že več kot 2 tisoč let. In gostinstvo ni samo panoga, kjer imamo ljudje možnost, da nekaj dobrega, kaj dobrega pojesti in spit, ampak tudi nudi storitev, storitev nastanitve in prebivanja. In pravzaprav je zaradi tega tudi gostinstvo temelj turizma in njegovega razvoja. Seveda je pa turizem tudi zelo pomembna in strateška gospodarska dejavnost v Sloveniji in zato je potrebno sprejemati ukrepe za njegov razvoj. In čeprav je Zakon o gostinstvu temeljni področni zakon, ki ureja gostinsko dejavnost in predpisuje pogoje, ki jih pač morajo izpolnjevati za izvajanje določene gostinske dejavnosti, je prav v sprejemu tega zakona, čeprav so nekatere dobre rešitve, največ polemik in nezadovoljstvo prav na tem, na tem delu, glede omejitve sobodajalstva in tudi prav na tem delu, čeprav so bile nekatere spremembe, niso bile te spremembe take, ki bi reševale to tematiko.

In zato tudi menimo, da je bil veto Državnega sveta upravičen. Kajti, z omejitvijo kljub številnim nasprotovanjem in nezadovoljstvom, še vedno posegamo v ustavno zagotovljene pravice do zasebne lastnine. Prav tako s tem omejitvijo ne rešujemo temelje, torej stanovanjske problematike in pravzaprav, kajti prav dvoličnost, je tudi izraža(?) dvoličnost Vlade, ki je najprej sprejela višji davek na najem stanovanj, sedaj pa z omejitvijo sobodajalstva nekako rešuje to stanovanjsko problematiko. In tudi smo mnenja, da bo prav zaradi te časovne omejitve močno prizadetih kar 90 odstotkov ponudnikov, ki predstavljajo 25 odstotkov vseh kapacitet v Sloveniji. Predvsem pa bo močno, zelo močno prizadeto podeželje, kajti podeželje je tisto, ki se najbolj ubada s pomanjkanjem, kratkotrajne sobodajalstva, kratkotrajne ponudbe.

In v kolikor so določene težave določenih področjih, po vseh v večstanovanjskih objektih v mestu, je potrebno to reševati na drugačen način. In kljub temu, da smo dali občinam možnost, da lahko nekako omeji kratkoročno oddajanje tudi v razponu 270 dni, menimo, da bi občina morala imeti možnost, da lahko tudi na določenih področjih, kjer ta problematika ni tako velika, omogoči najem tudi do 365 dni na leto. Predvsem je tudi tu problematika najem sobodajalstva v enostanovanjskih stavbah, ki ni tako pereča. Veliko ljudi na podeželju je obnovilo določene stare objekte in dalo novo življenje prav za namen sobodajalstva. In danes prav zaradi te omejitve, v kolikor bo ta zakon ponovno seveda sprejet, bo to onemogočeno. In že to, da je ključno vlogo pri tem zakonu odigralo tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, je jasno, da gre bolj za politično agendo kot dejansko namen reševanja te problematike.

In prav zato, ker v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da določena časovna(?) omejitev najema za celotno območje Slovenije ne sledi cilju zmanjšanja stanovanjske problematike, ampak celo škoduje turizmu, predvsem pa podeželju in tisti, ki so v svoji hiši uredili turistično nastanitev in marsikatero stavbo rešili pred propadanjem, tega zakona ne bomo podprli. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Franc Medic bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati, izvolite.

FRANC MEDIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Predstavniki ministrstev, lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi!

Naj najprej izrazim naše nasprotovanje kršitvi Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da morajo poslanci odločati o vetu Državnega sveta na prvi naslednji seji. Ta seja se je zgodila že zdavnaj, odločanja o vetu pa takrat enostavno ni bilo. Državni zbor torej ni ravnal skladno s 148. členom Poslovnika. Sicer smo v opoziciji že navajeni na sistematične kršitve Poslovnika v tem mandatu, tako da nas to niti ne preseneča več.

V Poslanski skupini Nova Slovenija smo skozi celoten zakonodajni postopek obravnave Zakona o gostinstvu opozarjali na številne probleme, ki jih zakon prinaša ljudem. Zahvaljujem se Državnemu svetu, da je z vložitvijo veta prepoznal vse težave tega predloga zakona, ki posega v zasebno lastnino in otežuje življenje številnih naših državljanov. Naj poleg vsega, kar smo že povedali v zvezi s tem predlogom zakona izpostavim zgolj še nekatera opozorila Združenja sobodajalcev, ki so po našem mnenju utemeljena. Zakon vnaša določilo, ki je svojevrsten unikum v našem pravnem redu in sicer časovno omejevanje dejavnosti. Tako isti zakon, ki določa, da mora imeti izvajalec registrirano dejavnost in zaradi oglaševanja dejavnost tudi vseskozi aktivno, hkrati pa na podlagi nekih podzakonskih aktov določa časovno omejevanje dejavnosti, privzeto na 60, lahko pa tudi celo na samo 30 dni. Tu se odpirajo tudi čisto praktične ekonomske dileme vzdržnosti celotnega plačevanja prispevkov. Medtem ko mu bo dejavnost na trgu administrativno omejena zgolj na mesec ali dva. V turističnih občinah so poglavitni razlogi za rast cen nepremičnin investicijski nakup oziroma nakupi za namen uporabe kot sekundarno bivališče oziroma po domače vikendi. Ob tem zelo majhen delež nepremičnin konča v ponudbi kratkotrajnih najemov, veliko teh nepremičnin ostaja praznih ali pa si jih lastniki pridržijo za lastno občasno uporabo. Časovno omejevanje dejavnosti samo po sebi ne more biti ukrep za zagotavljanje dolgoročnega bivanja, saj tega ni moč zagotavljati zgolj 305 ali 335 dni na leto. Tudi drugod po svetu se zgolj časovno omejevanje ponudnikov zasebnih nastanitev ni izkazalo kot ukrep stanovanjske politike, ampak kvečjemu protekcionistični ukrep v prid hotelirskega segmenta nastanitev. Vlada zasleduje cilj, da bi s sistematičnim dušenjem zakonite dejavnosti ponudnike prisilila k odpuščanju dejavnosti, preusmeritvi uporabe teh nepremičnin v dolgoročni najem, čeprav po sobodajalskem barometru 2025 združenja sobodajalcev kar 85 anketirancev pravi, da tega ne bi storili. Že samo izpostavljenost tveganja tako radikalnih sprememb časovnih pogojev prinaša veliko prepreko za vlaganja in pričakovanja donose iz dejavnosti, povsem nesprejemljiva je pa časovnica oblikovanja omejitev, saj rok 31. oktober za izdajo občinskega odloka pomeni, da bo ponudnik za pogoje opravljanja dejavnosti v prihodnjem letu izvedel šele dva meseca pred njegovim koledarskim začetkom. Za raziskovalne novinarje pa bi bilo zanimivo raziskati tudi povezave med tako imenovanimi nevladnimi organizacijami in predstavniki vlade, ki so bili ključni za oblikovanje določb tega zakona, ki se spravljajo na zasebno lastnino. Primer tega zakona je jasen znak, da so številne nevladne organizacije v Sloveniji samo podaljšek Vlade, tako kadrovsko kot tudi finančno. Ker zakon nesorazmerno grobo posega v pravico do razpolaganja zasebno lastnino, mu bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija - Krščanski demokrati tudi pri ponovnem glasovanju nasprotovali.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Socialnih demokratov, naslednja, v njenem imenu kolega Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala za besedo predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli Zakon o gostinstvu in se zavzeli za njegovo uveljavitev kljub izglasovanemu vetu. Prepričani smo, da zakon prinaša pomembne in dolgoročno koristne rešitve na področju kratkotrajnega oddajanja stanovanj, ki v zadnjih letih vse bolj vpliva na dostopnost stanovanj in kakovost bivanja v številnih slovenskih mestih ter turistično najbolj obremenjenih občinah. Izkušnje iz Ljubljane, Pirana, Maribora in drugih okolij jasno kažejo, da kratkoročno oddajanje, če ni ustrezno urejeno, spodbuja rast najemnin, zmanjšuje število dostopnih stanovanj za dolgoročne najemnike in spreminja vsakdanje življenje v soseskah. S tem zakonom, spoštovane in spoštovani predvsem postavljamo jasna pravila. Najemodajalci, ki želijo stanovanje oddajati prek spletnih platform, bodo morali dejavnost vpisati v register, pridobiti identifikacijsko številko in spoštovati časovne omejitve, ki jih zakon določa. To ni zgolj drobna sprememba, to je jasno sporočilo, da stanovanja niso luksuzna dobrina, s katero se brez omejitev trguje temveč predvsem dom. Dom, kjer ljudje živimo, kjer ustvarjamo družine, gradimo spomine in tkemo občutek varnosti. Pomemben del zakona je tudi določilo, da se za kratkoročno oddajanje v večstanovanjskih stavbah zahteva soglasje etažnih lastnikov. To razumemo kot nujno varovalo za ohranitev kakovosti bivanja in miru v soseskah. Nihče si ne želi, da bi mu na drugi strani stene vsak teden menjavali goste, ki prihajajo in odhajajo ob vseh urah, pogosto brez občutka za sosede in skupna pravila. Zato je prav, da imajo etažni lastniki možnost odločanja, da se zahteva soglasje večine ter posebej soglasje tistih, ki živijo v obmejnih stanovanjih. To je vprašanje osnovnega spoštovanja sosedov in skupne lastnine. Seveda se zavedamo kritik, da zakon omejuje pravico do zasebne lastnine in gospodarske pobude, a treba je jasno povedati, Ustava ščiti lastnino in podjetništvo, hkrati pa določa, da se pravice uresničuje v skladu z javno koristjo. Pravica posameznika do zaslužka ne more in ne sme prevladati nad pravico soseda do mirnega doma ali nad pravico mladih do dostopnega stanovanja. Gre torej za tehtanje dveh legitimnih pravic, pri čemer smo Socialni demokrati prepričani, da zakon ravnotežje postavlja na pravi način. Dopušča kratkoročno oddajanje, a ga omejuje tako, da ne ogroža temeljev skupnega bivanja. Velika prednost zakona je tudi v tem, da daje glas lokalnim skupnostim. Občine bodo lahko same določile časovna obdobja, v katerih bo kratkoročno oddajanje dovoljeno, saj najbolje poznajo razmere na svojem območju in potrebe prebivalcev. Nekatere občine se soočajo z izrazitim pomanjkanjem stanovanj, druge z močnim turističnim pritiskom, tretje pa z drugačnimi izzivi. Prav je, da se ob državnem okviru upošteva tudi glas lokalnega okolja. Vemo, da zakon prinaša spremembe in bo zahteval prilagoditev tako od posameznikov kot od občin. Za to so predvidena predhodna obdobja in prehodna obdobja in mehanizmi za postopno uveljavitev rešitev. Pričakujemo tudi, da bo Vlada skrbno spremljala izvajanje zakona in po potrebi predlagala dodatne prilagoditve. A ključno je, da zakon kot celota začne veljati. Le enotna državna ureditev zagotavlja jasna pravila za vse, hkrati pa občinam omogoča, da jih prilagodijo svojim potrebam. V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da kratkoročno oddajanje stanovanj samo po sebi ni grožnja, temveč lahko predstavlja priložnost za turizem in dodatni zaslužek posameznikov. Toda to mora biti urejeno tako, da ne škodi skupnosti. Turizem se mora razvijati v sozvočju z lokalnim okoljem in ne na račun prebivalcev, ki tam živijo. Zato zakon, ki uvaja register, časovne omejitve, soglasje etažnih lastnikov in pravico občin do določenega trajanja dajanja pomeni pomemben korak k trajnostnemu in uravnoteženemu razvoju. Spoštovane kolegice in kolegi, veto na ta zakon po našem mnenju ni upravičen. Z njim bi ljudem odvzeli varovalke, ki ščitijo njihov dom, dostopnost stanovanj in kakovost življenja v skupnosti. Še posebej pa nas žalosti, da je prišlo do veta, saj je zakon podprl tudi Ekonomsko socialni svet, kar daje njegovi ureditvi dodatno težo. Socialni demokrati zato nasprotujemo vetu in bomo podprli zakon v obliki, kot je bil sprejet. Glasovali bomo za zakon in s tem zaščitili pravice do doma, mirnega bivanja in dostopnih stanovanj ter omogočili, da se tudi turizem razvija na urejen, pravičen in trajnosten način. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

In še Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolegica Nataša Sukič, izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala predsednica.

Lep pozdrav!

Stanovanje je osnovna človeška dobrina, zagotavljanje vseh vsem dostopnih javnih neprofitnih stanovanj pa javni interes, ki ne bi smel biti podrejen logiki dobička. Žal se je zlasti z razmahom spletnih platform za kratkoročno oddajo stanovanj pri nas zgodilo ravno to. Stanovanja, ki bi sicer morala služiti kot topel dom za lokalno prebivalstvo so se spremenila v kvazi hotele, namenjene nastanitvam turistov. Stanovanja so postala naložba, ki ustvarja profit za lastnike, medtem ko za lokalno prebivalstvo ustvarjajo vse bolj nestabilne stanovanjske razmere. Dvigujejo cene stanovanj in najemnine tržnih stanovanj in s tem krčijo dostop do bivališča za vse družbene skupine razen za najpremožnejše. Zlasti pa to prizadene socialno najranljivejše. Ti so se primorani seliti vse bolj na obrobja mest in naprej na podeželje, od koder se nato vsakodnevno vozijo v mesto na delo ali pa so prisiljeni v tržne najeme, kjer plačujejo oderuške najemnine za pogosto neprimerna in človeku nevredna bivališča. Profiti, ustvarjeni s kratkoročno oddajo stanovanj, so tako visoki, da jih lastniki pogosto reinvestirajo v nova stanovanja za kratkoročno oddajo. Desetletje popolne neregulacije tega področja je po eni strani pripeljalo do tega, da se v središčih mest celotna stanovanjska poslopja gradijo izključno za kratkoročno oddajo turistom.

Eden glavnih namenov novega zakona o gostinstvu je bil, da se kratkoročno oddajanje stanovanj začne regulirati in omeji do te mere, da se prepreči negativne vplive te dejavnosti na dostopnost stanovanj v mestih ter na gentrifikacijo in turistifikacijo slovenskih mest in vasi. S predlogom zakona se je prvotno predlagala omejitev dajanja nepremičnine v kratkoročni najem, ki bo 60 dni v letu za stanovanja v večstanovanjskih stavbah in 150 dni v letu za stanovanja v eno ali dvostanovanjskih stavbah. Občine bi lahko z občinskimi odloki čas oddaje podaljšale še za dodatnih 30 dni. Šlo je za ambiciozno ureditev, za katero v Levici menimo, da bi ob izvajanju ustreznih nadzorov dosegla zastavljene cilje. Z amandmaji sprejetimi tekom obravnave zakona pa so te določbe uperjene proti kratkotrajnemu najemu stanovanj močno razvodenele. Ne toliko zaradi tega, ker se bo regulacija kratkotrajnega najema izvajala samo v nekaterih občinah, ki se bodo znašle na vladnem seznamu občin, kjer je problem z dostopnostjo stanovanj, ki je povezan s tem številom turističnih nočitev v tej občini. Ampak zato, ker tudi v primeru, da občine pridejo na ta seznam, lahko od regulacije odstopijo za 270 dni na leto. Pri vsej zgodbi je najbolj absurdno to, da se je kot izgovor za določbe, s katerimi se celoten sistem regulacije kratkoročnega najema skoraj v celoti zaobide, navajalo ravno primere občin, kjer so učinki kratkoročnega najema že pripeljani do skrajnosti. To so občine, katerih jedra so skoraj v celoti izpraznjena. To so občine, kjer so nekateri premožnejši posamezniki pokupili celotne večstanovanjske hiše, kjer v enem stanovanju živijo, vsa ostala pa so namenjena kratkoročni oddaji, turistom. To so vasi in mesta, ki niso več toliko namenjena bivanju in življenju lokalnega prebivalstva, kolikor so namenjena dobičkarstvu z oddajo stanovanj Airbnb in servisiranju potreb turistov. Vendar tudi ta izvotlitev ni bila dovolj. Da že tako razvodenela regulacija kratkoročnega najema ne bi prišla v veljavo, so skupine, ki jim je v interesu nadaljnje ohranjanje statusa quo preko Državnega sveta, dosegle še odložilni veto. V Levici smo bili na koncu zakonodajnega postopka edini, ki smo še zagovarjali ostrejšo regulacijo. Zakon, ki je bil sprejet v tretji obravnavi, je žal največ, kolikor se v dani konstelaciji političnih sil danes da doseči. Čeprav je zakon senca prvotnega predloga, vseeno predstavlja vsaj minimalno možnost regulacije kratkoročnega najema, odsotnost katere je že več kot desetletje v javnosti prepoznana kot resen problem v tej državi s hudimi negativnimi učinki na dostopnost stanovanj. Zato bomo v Levici tudi v ponovnem odločanju zakon podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ponovno odločanje o Zakonu o gostinstvu pa bomo opravili jutri v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku Vlade, Matevžu Frangežu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, izvolite.

MATEVŽ FRANGEŽ (državni sekretar MGTŠ): Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

V predhodnih razpravah so nekateri poslanci omenjali Maria Draghija in njegovo poročilo o evropski konkurenčnosti. Kot veste, je Mario Draghi podal celo vrsto horizontalnih, kot tudi sektorskih priporočil za to, da Evropa ujame in nadoknadi inovacijski razkorak, poveča konkurenčnost svojih industrij in hkrati pospeši razogljičenje industrij ter poveča svojo gospodarsko varnost in zmanjša strateške odvisnosti. Pomemben del njegovih priporočil se nanaša na zmanjšanje administrativnih bremen.

In zato je pred vami novela Zakona o gospodarskih družbah. S to novelo usklajujemo nacionalno z evropsko zakonodajo. Predvsem prenašamo evropsko direktivo glede datumov, do katerih morajo države članice uporabljati zahteve glede poročanja podjetij o trajnostnosti in skrbnih pregledov v podjetjih glede trajnostnosti. Ta je bila objavljena 16. aprila letos, v nacionalni pravni red pa jo je potrebno prenesti do konca letošnjega leta. Cilj predloga zakona je razbremenitev gospodarskih družb regulativnih bremen tako, da se jim omogoči dovolj časa za prilagoditev in pripravo na obveznosti glede poročanja o trajnostnosti. Zato se s predlogom novele Zakona o gospodarskih družbah predlaga podaljšanje rokov za uveljavitev teh zahtev za dve leti. Rok za uveljavitev zahtev glede poročanja o trajnostnosti se iz poslovnega leta, ki se začne letos, podaljšuje na leto 2027 za velike družbe, razen subjektov javnega interesa, s povprečnim številom zaposlenih v poslovnem letu na bilančni presečni dan, večjim od 500, ki so bili zavezani k poročanju o trajnostnosti v prvi skupini družb za poslovno leto, ki se je začelo v lanskem letu. Ocena števila teh zavezancev za poročanje o trajnostnosti v tej drugi skupini družb je približno 240 velikih družb. Rok za uveljavitev zahtev glede poročanja o trajnostnosti se iz poslovnega leta, ki se začne v letu 2026, podaljšuje na leto 2028 tudi za vse srednje in majhne javne družbe, s katerimi, s katerimi vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu; ocenjujemo, da je takšnih zavezancev za poročanje v Sloveniji šest. Podaljšanje rokov za izvajanje navedenih obveznosti je potrebno tudi zaradi priprave in sprejetja uravnoteženih, sorazmernih in utemeljenih vsebinskih poenostavitev zakonodaje, torej direktive o poročanju o trajnostnosti, direktive o skrbnem pregledu in uredbe o taksonomiji. Za ureditev omenjenih poenostavitev je Evropska komisija pripravila ločen zakonodajni predlog. Izvajanje zahtev trajnostnega pregleda v novih in težkih razmerah je ob vseh izzivih, s katerimi se soočajo gospodarske družbe, za njih izjemno stroškovno in administrativno obremenjujoče. Prizadeta je namreč konkurenčnost gospodarstva pod pritiskom zaradi visokih cen energije, tehnoloških novosti in naraščanja geopolitičnih napetosti, vključno s trgovinskimi vojnami. Zaradi zaščite konkurenčnega gospodarstva je zato potrebno prilagoditi zakonodajni okvir v smeri poenostavitev in razbremenitev gospodarskih družb.

Spoštovane poslanke in poslanci, predlagamo, da predlagani zakon podprete, s tem zagotovite pravno varnost, večjo predvidljivost in razbremenitev gospodarskih družb regulativnih bremen tako, da se jim bo omogočilo dovolj časa za prilagoditev in pripravo na obveznosti glede poročanja o trajnostnosti. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, kolegu Juriju Lepu, izvolite.

JURIJ LEP (PS Svoboda): Hvala za besedo, gospa predsednica.

Državni sekretar, kolegice in kolegi, lep dober dan še enkrat!

Odbor za gospodarstvo je na 38. nujni seji 4. 9. 2025 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, nujni postopek, EPA 2271/9. Odboru je bilo poleg predloga zakona posredovano še gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

V uvodni predstavitvi predstavnika predlagatelja je predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, da k predlogu zakona nima pripomb, predstavnica Državnega sveta pa je izpostavila ključne poudarke razprave državnih svetnic in svetnikov iz pisnega mnenja komisije ter povedala, da komisija predlog zakona podpira.

Razprave v nadaljevanju ni bil zato je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh členih predloga zakona skupaj in ju tudi sprejel. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu amandmaji niso bili sprejeti. Odbor Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah sprejme v predloženem besedilu. Hvala za pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda in kolega Jurij Lep, ki je že pred govornico. Izvolite.

JURIJ LEP (PS Svoboda): Ponovno hvala za besedo.

Spoštovani!

S spremembami Zakona o gospodarskih družbah, ki ga danes obravnavamo, Slovenija sledi eni najpomembnejših evropskih zavez na področju trajnostnega poročanja, a hkrati ravna pametno, odgovorno in sorazmerno. Evropska unija se je v zadnjih letih zavezala k prehodu v zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost. Eden ključnih korakov na tej poti je bil sprejem direktive o poročanju podjetij glede trajnosti. S to direktivo so bile v evropski zakonodaji prvič določene obveznosti za sistematično poročanje podjetij o vplivih na okolje, družbo in upravljanje s ciljem večje preglednosti in odgovornosti v samem poslovanju družb. A dejstvo je, da se, da se je od časa priprave te direktive svet bistveno spremenil. Geopolitična negotovost, vojna v Ukrajini, trgovinske napetosti, inflacijski pritiski, energetska kriza, Vse to vpliva na evropska podjetja in njihove zmožnosti. Za hitro prilagajanje novim regulativnim zahtevam. Temu se ni mogoče izogniti in odgovorna politika mora to tudi prepoznati. Zato je Evropska komisija v začetku letošnjega leta predlagala novo direktivo, ki ni namenjena opustitvi trajnostnih ciljev, temveč njihovi racionalizaciji, in prav v tem duhu je pripravljen predlog sprememb Zakona o gospodarskih družbah, ki ga danes obravnavamo. Gre za preudaren, tehnično natančen in vsebinsko pomemben ukrep, s katerim se za velika podjetja zamakne rok za prvo poročanje iz leta 2025 na 2027 in za srednje in manjše javne družbe pa iz leta 2026 na leto 2028. S tem dajemo gospodarstvu čas za prilagoditev, državi pa čas za uskladitve z evropsko zakonodajo, ki še nastaja. Ne gre za opustitev ciljev, temveč za razumno upravljanje z njihovim uresničevanjem.

V Gibanju Svoboda si prizadevamo za celovit pristop, verjamemo v trajnostno preobrazbo gospodarstva, a hkrati vemo, da moramo upoštevati tudi realne zmožnosti podjetij. Dilema ni gospodarska rast ali varstvo okolja, temveč kako omogočiti oboje hkrati. Zamik, ki ga predlagamo je odraz odgovornega ravnanja, ne pomeni opustitve okoljskih ciljev, temveč daje Evropski komisiji državam članicam, vključno s Slovenijo dodaten čas, da opravijo naslednje. Poenostavimo obstoječe standarde, izboljšamo podporno infrastrukturo, izdelamo jasne, sorazmerne in izvedljive smernice in predvsem s tem ne obremenimo podjetja, ki že danes delujejo v kompleksnem in zelo zahtevnem okolju. To je pametna poteza, ki ohranja strateško usmeritev Evropske unije, obenem pa zagotavlja prožnost in zmožnost prilagajanja. Zato bomo v Poslanski skupini Svoboda zakon podprli. Naj bo to še en korak na poti v zeleno, a hkrati pametno prihodnost. Prihodnost, ker podjetja ne bodo izčrpana. Zaradi preobsežne birokracije, ampak opolnomočena za dejanske trajnostne premike v družbi. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je naslednja, v njenem imenu kolega Franc Rosec, izvolite.

FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani!

Gre za kratek tehnični ukrep, ki preprečuje dodatno administrativno breme za več sto slovenskih podjetij. Zakon podaljšuje predhodno obdobje za prenos dveh evropskih direktiv v času, ko na ravni EU potekajo intenzivna usklajevanja v okviru tako imenovanega omnibus zakonodaje za razbremenitev gospodarstva. To ni odlašanje, temveč nujna prilagoditev, ki podjetjem omogoča večjo pravno varnost in predvidljivost. Slovenija mora tu delovati usklajeno z Evropsko unijo. Ob tem pa v Slovenski demokratski stranki pričakujemo, da bo Vlada nadaljnje evropske zakonodajne pakete, ki bodo sledili, pravočasno in transparentno pripravljala. Spremljali bomo, ali bodo napovedane razbremenitve resnično dosegli podjetja, predvsem mala in srednja, kjer so učinki najbolj občutni, Zakon podpiramo, a z jasno zahtevo po odgovornem in pravočasnem delovanju v prihodnje.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati je naslednja, v njenem imenu kolega Franc Medic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednica.

Ponovno pozdravljeni državni sekretar!

Direktiva 2022/2474 Evropska unija je bila v slovenski pravni red delno prenesena z novelo ZGD1M z dne 3. decembra 2024. V slovenski pravni red je bil prenesen 5. člen direktive, ki določa začetek uporabe obveznosti glede poročanja o trajnosti, ki določa obveznosti različno velikih gospodarskih družb, da pripravijo poročila o trajnosti. Predlog je takrat za gospodarske družbe prinesel več novih obveznosti glede priprave poročil. Ob tem je zelo povedno, da direktiva, ki je uvedla zeleno poročanje, v številnih državah še ni začela veljati, kar postavlja slovensko podjetje v slabši položaj. Cilj predloga zakona je torej podjetjem zagotoviti več časa in jim olajšati prilagajanje novim obveznostim glede poročanja o trajnosti. V Novi Sloveniji smo na strani vseh tistih, ki delajo in ustvarjajo. Dovolj je cepljenja za Ameriko in Kitajsko. Potrebno je odpraviti nesmiselne birokratske ovire in vrniti evropska podjetja med zmagovalce. S tem se strinja tudi Mario Draghi, ki mu je Evropska komisija naložila pripravo poročila o konkurenčnosti Evropske unije, ki pravi, da Evropa potrebuje veliko bolj usklajeno industrijsko politiko, hitrejše ukrepanje in obsežne naložbe, če želi držati korak z ZDA in Kitajsko. Močno gospodarstvo potrebuje privlačno poslovno okolje. Ta vlada pa s svojimi ukrepi počne ravno nasprotno, zato je nujno potrebno pregled celotnega zakonodajnega okvira doma in v Evropski uniji. Celotna Evropska unija se trenutno sooča s padanjem gospodarske moči in selitvijo industrijske proizvodnje v države tretjega sveta. Pretirana birokracija in nespodbudno davčno okolje zavirata naš razvoj. Zeleno poročanje ne prinaša nobene rešitve, ki bi bila usmerjena v olajšanje poslovanja družb in izboljšanje poslovnega okolja. Uvaja skoraj izključno samo nove administrativne obremenitve ter različne nove zahteve za gospodarske družbe. Zdi se, da takrat, sprejete spremembe upoštevajo načelo Amerika je novela, Kitajska kopira, Evropa regulira. Zaradi trenutnih težkih razmer, kot so visoke cene energije, močna konkurenca in geopolitične napetosti, so podjetja strokovno in z administrativo močno obremenjena. Evropska komisija je zato aktivno pristopila k zmanjševanju administrativnih bremen za podjetja z direktivo 2025/794, zato predstavlja rok za prvo poročanje o trajnosti ob tem naj izpostavim še krščansko demokratsko jo subsidiarnosti, ki nas spodbuja k našim stališčem na tem področju. Subsidiarnost je v naših očeh poglavitno načelo reda družbe, ki se ga gradi od spodaj navzgor, kar lahko državljani rešijo sami v okviru družine, prostovoljnega sodelovanja, bolje ali enako dobro kot višje instance. Mejo ostanejo v pristojnosti državljanov. Država in občine ter tudi birokrati Evropske unije za reševanje težav le takrat, kadar jih posameznik ali manjše skupnosti niso sposobni rešiti sami. Subsidiarno zahteva, da večje skupnosti tudi na državni ravni začnejo ukrepati, kadar družbeno politične okoliščine presegajo zmožnosti posameznika ali manjših skupnosti. Menimo, da bi moralo od Evropske unije pričakovati samo tisto, česar posameznik, podjetje, skupnost ali država članica ne more sama dobro opraviti. Zamik obveznosti poročanja je sicer dober, še boljši bi bila pa odprava celotnega koncepta zelenega poročanja. Vlada priznava, da direktiva v številnih državah še ni začela veljati, torej države sploh še niso implementirale direktive. Naša vlada pa je že lani jeseni pohitela in naložila našim podjetjem, zelena poročila. Toliko o odnosu naše vlade do slovenskega gospodarstva. Poslanska skupina Nova Slovenija je kot edina poslanska skupina takrat glasovala proti. Sedaj svojo zmoto ugotavlja tako Evropska komisija kot posledično tudi Vlada. Tako kot že velikokrat se je tudi tokrat izkazalo, da bi morali poslušati Novo Slovenijo. Kljub temu, da gre zgolj za predstavitev oziroma za umik poročanja bomo v Poslanski skupini Nove Slovenije predlog podprli. Bolje to kot nič.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

In še Soniboj Knežak, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani!

V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo ob obravnavi predloga sprememb Zakona o gospodarskih družbah 1M izhajali iz dveh preprostih načel, ki sta tako temelj našega programa kot koalicijske pogodbe. Prvi je pravna, jasno, za podjetja, drugi ohranitev ciljev trajnostnega poročanja. Predlog zakona pred nami krepi obe vrednoti. Predlog v slovenski pravni red usklajuje z direktivo 2025/794, torej podjetjem, ki še niso v prvem valu omogočili(?) dodatni čas, da se na nove obveznosti pripravijo kakovostno in z manj administrativnih stroškov. Gre za premišljeno tehnično prilagoditev, ne za vsebinski odmik od evropskih standardov trajnostnega poročanja. Zakonodajno-pravna služba je predlog temeljito proučila z vidika skladnosti z Ustavo ter nanj nima pripomb. To nam daje pomembno zagotovilo, da je rešitev natančno oblikovana in normativno čista.

Kaj to pomeni v praksi? Podjetja iz druge in tretje skupine bodo poročala po novih pravilih dve leti pozneje, za poslovna leta od 2027 oziroma od 2028 naprej, prvi val zavezancev pa ostaja v veljavi. To ustvarja enakomernejši prehod, čas za prilagoditev informacijskih sistemov in notranjih kontrol ter zmanjša tveganje površnih ali formalističnih poročil, ki so bila doslej velikokrat prepogosta. S tem se slovensko gospodarstvo usklajuje tudi z evropskim naporom za znižanje administrativnih bremen in večjo predvidljivostjo za MSP. Socialni demokrati smo v tej tematiki dosledni, podpiramo transparentnost, primerljivost in odgovornost podjetij do zaposlenih, okolja in skupnosti, hkrati pa vztrajamo pri sorazmernosti obveznosti in realnih časovnicah, zato bomo Socialni demokrati predlog podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker tudi amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili jutri v okviru glasovanj in s tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Sedaj pa zaradi nepredvidenih in objektivnih okoliščin prekinjam tudi sejo Državnega zbora. Sejo bomo nadaljevali ob 13. uri in 30 minut, ob 13. uri in 30 minut.