Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 115. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 115. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 3. oktobra, s sklicem. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je, navzočih je 74 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 54, proti pa 18.

(Za je glasovalo 54.)(Proti 18.)

Ugotavljam, da je dnevni red 115. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2026-2027, NA PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027.

Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanja predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2027 v Državnem zboru. Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik vlade in minister za finance predstavila proračunski memorandum 2026-2027, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027. O tej predstavitvi ni razprave.

Besedo dajem najprej predsedniku Vlade, doktorju Robertu Golobu, da predstavi navedene proračunske dokumente. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci.

Naj začnem z dobro novico tega vikenda. Čez vikend je bonitetna agencija Fitch ponovno dvignila oceno, bonitetno oceno Republike Slovenije in to iz A na A+. Zakaj je to pomembno? Pomembno je zaradi tega, ker bonitetne ocene, ki v mandatu te Vlade ves čas rastejo in imajo tudi stabilne obete, povedo več o stanju naših javnih financ kot karkoli drugega. Te ocene ne temeljijo na politični pripadnosti stranki ali ideologiji, te ocene ne temeljijo na medijski všečnosti za slovensko javnost, ampak temeljijo na realnih podatkih, realnih podatkih, ki jih je v resnici napovedala že predsednica Evropske centralne banke ob svojem obisku v Sloveniji in ki se danes kažejo tudi kot konkreten rezultat. Na čem temeljijo te ocene? Te ocene temeljijo na tem, da tuje bonitetne agencije ocenjujejo, da ima Slovenija vzdržno javnofinančno politiko, da ima delujoče gospodarstvo z rekordno nizko brezposelnostjo in da je Slovenija v mandatu te vlade resno zakorakala na pot strukturnih sprememb. Strukturnih sprememb, ki ne izboljšujejo samo stanja javnih financ v tem mandatu, ampak predvsem bistveno izboljšujejo stanje javnih financ v bodoče. Ta vlada je posegla na področja, ki ne dajejo všečnih rezultatov v tem mandatu, mogoče dajejo pa vzdržno javnofinančno sliko za naslednji mandat, dva ali tri. In to je tisto, na čemer temeljijo te odlične ocene, ki jih dobivamo iz tujine. Samo za primerjavo, ocena A plus pomeni, da postavi Slovenijo na nivo Francije in Belgije pri stroških zadolževanja. In tudi zato, so stroški zadolževanja, ki jih vsako leto damo iz proračuna, lahko ustrezno nižji. Drugi parameter, ki se mi zdi pomemben pri javno proračunski debati je pa naslednji. Kako se to pozna v proračunu, kako proračun za prihodnji dve leti leto 2026 in 2027 sledi tej isti, če hočete vzdržnosti, dolgoročni vzdržnosti in kje se to vidi? Vsa leta do zdaj v mandatu te vlade in tudi v proračunih 2026 in 2027 slovenska vlada sledi temeljnemu fiskalnemu pravilu; to je, da je naš primanjkljaj v nobenem letu ne presega 3 odstotke. To je bistveno manj, tako realizacija kot tudi projekcije za naprej, kot je povprečje držav članic Evropske unije. Po primanjkljaju smo bistveno boljši od povprečja, ves čas. Zato tudi smo dobili soglasje Evropske komisije brez pridržka na naše projekcije bodočih proračunskih tokov.

In drugo, v vsem tem obdobju celotnega mandata je uspelo zmanjševati javni dolg v odstotku BDP. Po domače, javni dolg je sicer nominalno nekoliko zrasel, a rasel je počasneje od gospodarske rasti, primanjkljaj je bil manjši od realne gospodarske rasti. Zato smo uspeli javni dolg vsako leto zniževati in danes je približno 15 odstotnih točk nižji od povprečja EU. Povprečje EU je nekje nad 80 odstotki, naše v lanskem letu je bil nekje pod 67 odstotki. Ko smo prevzeli to vlado, je bil seveda bistveno višji in je bil v bližini 80. Ampak poanta ni v tem, kaj smo prevzeli, poanta je, kaj smo naredili in poanta je, kaj nam priznavajo najuglednejše tuje inštitucije glede tega, kar počnemo. In jaz mislim, da je prav, da si včasih tega tudi sami o tem spregovorimo naglas.

Kar se tiče proračunskih prioritet, cel mandat ostajamo zvesti temu, kar napovedujemo tudi za naslednji; štirje stebri, na katerih gradimo od začetka mandata in bomo gradili tudi v naslednjem. Prvi steber je socialna država po meri Slovenk in Slovencev. Jaz trdno verjamem, da je socialna država samo tista država, ki krepi javno dobro. Nihče me ne more prepričati, in vsi podatki, tudi v Sloveniji, kažejo, da takrat, ko skrb za javno dobro prepustimo zasebnemu interesu, pač ima druge cilje in ne javno blaginjo. In krepitev javnega dobra v socialni državi je prva prioriteta tudi proračunov za leto 2026 in 2027. Govorim konkretno o krepitvi javnega zdravstva. Govorim o implementaciji končno sistema dolgotrajne oskrbe. Govorim o prevzemanju obveznosti do upokojenk in upokojencev, vključno z zimskim dodatkom ali božičnico za upokojence, ki je tudi vkalkulirana. Govorim o tem, da na področju sociale bomo ves čas zagovarjali, da je na državi, da zagotovi sredstva in sisteme, v katerih se bodo socialne storitve izvajale. Druga prioriteta je zdravje, je znanje. Od prvega dne poudarjamo potrebo po vlaganju v znanje, v inovacije. V tem mandatu smo podvojili sredstva in tudi sedanji proračun z enakim trendom povečuje sredstva v kreiranje znanja. Znanje je edina, edino naravno bogastvo. Ki ga Slovenci imamo, da smo lahko konkurenčni v širokem in velikem svetu. Želimo ostati odprta družba, odprta ekonomija. Edina prednost, ki jo imamo pred ostalimi narodi, je naše znanje, zato smo tako povečali vlaganja in zato nadaljujemo s povečevanjem vlaganj tudi v letih 2026 in 2027. Med drugim, ker je bila o tem večkrat razprava v Državnem zboru, ja, tudi investicija, ki že teče, v superračunalnik in tovarno umetne inteligence in podatkovni center je v proračunu v celoti zajeta, tako evropski del kot tudi nacionalni del, ker bo znotraj tega teh dveh proračunov tudi zaključena ta investicija. Če želimo, da se znanje prelije v gospodarstvo, ni dovolj samo, da spodbujamo inovacije, poskrbeti moramo še za dve, najmanj dve prvini. In prva je zagotovo spodbujanje novih investicij v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. Če kaj, je za to Vlado značilno to, da to počnemo od prvega dne mandata in bomo še pred zaključkom mandata tudi videli konkretne prve rezultate. Znotraj enega mandata bomo imeli tako pritegnitev tujih investicij kot tudi zagon proizvodnje in konkretne izdelke na svetovnem trgu, vse v enem mandatu, ker verjamemo, da je konkurenčno gospodarstvo tisto, ki temelji na znanju in na visoki dodani vrednosti. In to ne verjamemo samo mi, to verjamejo tudi tuji investitorji, med drugim najbolj prednjači, ker sem imel spet to priložnost, Švica. Ob vsaki priložnosti, ko se srečam z njihovimi predstavniki vlade, države, se pogovarjamo o tem, kako je Sloveniji uspelo, da je postala tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Švice. Tretja od vseh na svetu. Uspelo nam je izključno zaradi slovenskega znanja in okolja, ki je pomagalo, da je pritegnil švicarski kapital, da je tu v Sloveniji, našel svojo priložnost za prihodnje projekte. In delovanje Vlade je eden od treh kriterijev, po katerem so ocenjevali, kje bodo izvajali svojo prihodnost, in tudi zaradi delovanja te Vlade so se odločili, da bodo svojo prihodnost gradili v Sloveniji. Pa ne samo oni, še marsikatero drugo podjetje in drugi vlagatelj.

Na četrtem mestu odpornost, varnost, obramba. Žal ne živimo v svetu, ki bi nas navdajal z občutkom varnosti ali miru, pa si kljub temu za tak svet neumorno na vse načine prizadevamo v svoji zunanji politiki, prizadevamo si tako na področju Bližnjega vzhoda, prizadevamo si v Ukrajini, prizadevamo si drugod po svetu. Naše delovanje v Varnostnem svetu je odraz tega. Ne glede na to ostajamo trdni in zanesljivi zavezniki v zvezi NATO in zato se obrambni izdatki konstantno oziroma s približno 0,2 odstotka letno povečujejo tudi pri nas. 0,2, da ne bo nesporazuma. Zelo jasno je razvidno, da ne stavimo naše varnosti samo na obrambnih izdatkih, ravno obratno, verjamemo, da bomo varni kot družba takrat, ko bomo poleg obrambe vlagali tudi v varnost in predvsem v odpornost. Odpornost pomeni odziv, našo sposobnost odzivati se na tudi naravne katastrofe, če do njih pride, in odzivati se tudi na naravne katastrofe v naši soseščini in jim pomagati takrat, ko do tega pride. Žal nas narava ves čas in tudi čez vikend nas je ponovno opozarjala, da nesreča nikoli ne počiva takrat, ko človek na to ni pripravljen. In sredstva za odpornost bodo naraščala hitreje kot kje drugje. Ena od takih elementov je tudi sklad za popoplavno obnovo. Na to temo je dosti takih in drugačnih informacij, nekatere ni nujno, da so najbolj resnične, pa vendar naj ponovim, odzvali smo se hitro in odločno, nismo naslovili samo potreb prebivalcev, ki so izgubili svoje domove, nismo naslovili samo potreb po urejanju vodotokov, ki so bili zanemarjeni dolga desetletja. Na prvo mesto smo dali potrebe gospodarstva in jaz sem neizmerno vesel, da bom jutri lahko obiskal nekatere od teh gospodarskih subjektov, ki bodo sami spregovorili o resnici popoplavne obnove brez nepotrebnih vmesnikov in brez politizacije vprašanja, ali je vlada uspešno in hitro priskočila na pomoč gospodarstvu po poplavah. Naj oni spregovorijo o tem. In tako kot smo pri popoplavni obnovi zastavili sistem, ki je javno finančno vzdržen na dolgi rok, na enak način postopamo tudi drugje. Zato, ker verjamemo, da je lahko uspešna na dolgi rok le tista družba, ki uspe uravnovesiti na eni strani ukrepe za varnost, konkurenčnost in pa socialno blaginjo ljudi. In samo s takim ravnotežjem lahko Slovenija ostane tam, kjer je kraj, v katerem živijo zadovoljni ljudje, v katerem živijo predani ljudje in ljudje, ki tukaj vidijo tudi svojo prihodnost. Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, najlepša hvala.

Besedo dajem sedaj ministru za finance Klemnu Boštjančiču za dodatno predstavitev proračunskega memoranduma 2026-2027, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2027. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjeni državljani.

Dovolite mi, da vam predstavim predlog sprememb proračuna za leto 2026 in predlog proračuna za leto 2027. Pred nami je razprava o dokumentih, ki niso le računovodsko premetavanje številk, temveč odražajo prioritete in usmeritve naše vlade za vse nas, hkrati seveda pa imamo pred očmi tudi vzdržnost javnih financ. Poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije 2025 do 2028, smo pri pripravi sprememb proračuna za leto 2026 in predloga proračuna za leto 2027 upoštevali tudi izhodišča iz Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2025, napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike in večletnega finančnega okvira za obdobje 2021 do 2027 ter drugih evropskih sredstev. Z Umarjevo jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2025, s katero se za Slovenijo predvideva zmernejša gospodarska rast, ki bo letos predvidoma znašala 0,8 odstotka, ostaja srednjeročna perspektiva Stabilna rast naj bi v letu 2026 dosegla 2,1, v letu 2027 pa 2,2 odstotka. Glavni razlog za letošnjo umiritev gospodarske aktivnosti je začasna šibkost izvoza predvsem zaradi izzivov v evropski industriji, v katero je Slovenija močno vpeta. Ob letošnji zmerni rasti investicij v osnovna sredstva ocenjeni na 0,8 odstotka, se v prihodnjih dveh letih pričakuje postopno intenziviranje investicijskih aktivnosti. V letu 2026 naj bi rast dosegla 3 odstotke, v letu 2027 pa 2,5 odstotka. Trg dela bo po napovedih v prihodnjih dveh letih ostal stabilen, za plače pa se pričakuje nekoliko zmernejša nominalna rast in sicer 5,5 odstotka v letu 2026 ali 5,3 odstotka v letu 2027. V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,6 milijard evrov prihodkov in 17,7 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je ocenjen v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotkov BDP. V predlogu proračuna za leto 2027 načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotka ali 410 milijonov evrov. S predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov, načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma dva cela 8 odstotka BDP. Kot finančni minister bi si seveda želel, da bi bil primanjkljaj nižji. Za to bo zniževanje primanjkljaja ključna naloga, vendar ne za ceno razvoja, socialne kohezije in varnosti. Želim si finančno stabilne države, ki je hkrati socialna, varna in usmerjena v prihodnost. Hkrati pa je pomembno poudariti, da bodo proračunska sredstva v naslednjih dveh letih usmerjena v izobraževanje, znanost in raziskave, kar predstavlja investicijo v prihodnost, za katero se verjetno vsi strinjamo, da je ključna. V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost.

Naj spomnim, da Vlada izvaja oziroma pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov. Ob tem bi rad poudaril, da smo v pripravi proračunov v vsakem letu sredstva, ki so bila prvotno predvidena za Ministrstvo za obrambo, za obrambo, znižali za 110 milijonov evrov. Ta sredstva smo nato preusmerili na druge resorje, kjer bodo porabljena za projekte z dvojno rabo oziroma dual use, za katere verjamem, da bodo pomembna za krepitev odpornosti naše države.

Glede prihodkov; v letu 2026 pričakujemo upad prihodkov za 2,1 odstotka oziroma za 341 milijonov evrov glede na sprejeti proračun leta 2026, predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov, in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Upad iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb je posledica nižjega neto poračuna v letu 2025 ter s tem posledično nižje osnove za leto 2026. Ocena prihodka davka od dohodkov pravnih oseb temelji na obračunu dobičkov podjetij v letu 2025, ki so osnova za določitev akontacij v letu 2026. Na skupne nižje prihodke od dohodnine, ki pripada davčnemu državnemu proračunu, pa najbolj vpliva znesek dohodnine, ki pripada občinam. Poleg tega pa se z novelo zakona o financiranju občin v letu 2026 namenja dodatnih 1,5 odstotka vplačane dohodnine v predpreteklem letu. Ta je namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. Glede davka na dodano vrednost pa ocenjujemo, da bo le ta nižji zaradi nižjih prihodkov davka na dodano vrednost od uvoza ter nižjih, na nižje napovedane zasebne potrošnje.

V letu 2027, se glede(?) na 2026, največ zvišujejo davčni prihodki, in sicer predvsem zaradi davka na dodano vrednost za 286 milijonov evrov, iz naslova davka na dodano vrednost po obračunu dohodnine za 216 milijonov evrov, predvsem zaradi akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki je v največji meri odvisna od gibanja rasti oziroma mase plač in davka od dohodkov pravnih oseb za 111 milijonov evrov, zaradi predvidenih višjih dobičkov podjetij v letu 2026, ki so osnova za določitev akontacije v letu 2027. V davku od dohodkov pravnih oseb je vključeno tudi začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, kar je bilo uvedeno kot eden od odgovorov na največjo naravno nesrečo leta 2023. Znižujejo se predvsem prihodki iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost, saj se aktivnosti iz tega naslova zaključujejo v letu 2026. Odhodki. Glede na sprejeti proračun za leto 2026 se odhodke v letu 2026 načrtuje višje za 500 milijonov evrov. Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna se namenja 2,1 milijarde evrov, kar predstavlja povišanje za dobrih 84 milijonov evrov glede na sprejeti proračun za leto 2026. Na višje stroške dela vplivajo učinki plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu. V letu 2026 je za izdatke za blago in storitve predvidenih 1,4 milijarde evrov, od tega največ za vzdrževanje železniške, cestne in vodne infrastrukture. Financiranje projektov, finančne perspektive za obdobje 2021-2027. Gre predvsem za projekte, namenjene prilagajanju podnebnim spremembam, zagotavljanju socialne vključenosti ter izboljšanju dostopa do zaposlitve ter za stroške, povezane z modernizacijo in opremljanjem enot Slovenske vojske. Za plačilo obresti je v letu 2026 predvidenih 903 milijone evrov, kar je za 20 milijonov evrov manj, kot je v sprejetem proračunu za leto 2026. Za rezerve je načrtovanih 0,9 milijarde evrov, pri čemer največji delež, in sicer 335 milijonov evrov, za izločanje na sklad za obnovo, 303 milijone evrov pa namenjamo za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost. Preostala sredstva so namenjena predvsem za izločanje na podnebni sklad, sklad za vode ter za financiranje štipendij iz koncesijskih dajatev. Načrtovane subvencije, ki so večinoma namenjene privatnim podjetjem in zasebnikom, so višje za 19 milijonov kot v sprejetem proračunu za leto 2026 in znašajo 517 milijonov evrov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je namenjenih 2,1 milijarde evrov. Največji delež gre za družinske prejemke s starševskimi nadomestili, sledijo transferji za zagotavljanje socialne varnosti, drugi transferji posameznikom. Predvsem gre za gospodarsko javno službo v linijskem prometu, brezplačni vrtec in regresirana prehrana učencev ter transferji nezaposlenim.

Za tekoče transfere. Občinam so v letu 2026 načrtovana sredstva v višini 138 milijonov evrov, največji del je namenjen za uravnoteženje razvitosti občin. Ki jih občine prejmejo na podlagi Zakona o finančni razbremenitvi občin. Za tekoče transferje v sklade socialnega zavarovanja sta za leto 2026 načrtovani 2,2 milijardi evrov. Največji delež se namenja za financiranje obveznosti države do zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej gre za tekoče in dodatne obveznosti države do ZPIZ, za transfer v ZPIZ se v letu 2026 iz državnega proračuna namenja 1,6 milijarde evrov večinoma za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne. Preostala sredstva so namenjena predvsem za transfer v ZZZS, največji del tega za stabilizacijo financiranja zdravstva, in sicer v višini 420 milijonov evrov. Za tekoče transfere v javne zavode je v letu 2026 predvidenih 3,5 milijarde evrov, glavnina se namenja za izobraževanje, in sicer osnovno šolstvo, srednje splošno in poklicno šolstvo ter višje in visokošolsko izobraževanje in del plačne reforme, kar precejšen del se odraža tudi v tem namenu. Investicijski izdatki se glede na realizacijo v letu 2024 zvišujejo za 821 milijonov evrov in se v letu 2026 načrtujejo v višini 2,3 milijarde evrov. Približno tretjina sredstev se namenja za promet in prometno infrastrukturo, glavnina je za železniški in cestni promet ter infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito, glavnina, namenjena opremljenosti vojske in infrastrukturo, sledijo sredstva, namenjena zdravstvu, izobraževanju in športu. Plačila sredstev v proračun EU vključujejo plačila tradicionalnih lastnih sredstev, torej carinske dajatve pri uvozu davka na dodano vrednost, bruto nacionalnega dohodka, nereciklirane plastične embalaže in bruto znižanja prispevka iz naslova BND v korist nekaterih držav. Za plačilo sredstev v proračun Unije se v letu 2026 predvideva približno 734 milijonov evrov.

Glede na predlog sprememb proračuna za leto 2026 je v predlogu proračuna za leto 2027 načrtovana rast odhodkov predvsem zaradi stroškov dela, plačila obresti, zaradi višjih stroškov novega zadolževanja, transferov posameznikom in gospodinjstev v predlogu proračuna glede na jesensko napoved gospodarske / nerazumljivo/ načrtovana 2,3 odstotna uskladitev transfera v ZPIZ predvidenih 122 milijonov evrov več kot v letu 2026 in navedene obveznosti so namenjene predvsem pokrivanju razlike med prihodki ZPIZ in iz prispevkov in drugih virov ter njihovimi odhodki. s tem pa se iz državnega proračuna zagotavljajo manjkajoča sredstva za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter rasti obrambnih izdatkov. V letu 2026, torej zaradi tistega že omenjenega prenosa sredstev za Dulis na druge resorje, je neposredno na obrambnem resorju v letu 2026 1,71 odstotkov BDP, v letu 2027 1,83 odstotkov BDP in kot rečeno, v ta odstotek niso vključena sredstva drugih resorjev.

V zvezi s financiranjem obveznih nalog občin je potrebno povedati, da še potekajo pogovori z reprezentativnimi združenji občin za določitev višine povprečnine za leti 2026 in 2027. Trenutno je v ZIPRS 2026-2027 predlagana višina povprečnine 810 evrov za prihodnji dve leti, kar je 5 odstotkov več kot bodo občine prejele za leto 2025. Poleg povprečnine bodo občine prejele še že omenjenih 1,5 odstotka vplačane dohodnine, kar pomeni približno dodatnih 54 milijonov evrov dodatnih sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. Iz proračuna RS pa bodo prejeli tudi sto milijonov evrov sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih lahko namenijo za lastni razvoj.

Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah, od 160 evrov do 470 evrov. Predlog predvideva tudi uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2026 v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij 2025 glede na junij 2024. S socialnimi partnerji se bomo o tem še pogovarjali in če bo dosežen drugačen dogovor o uskladitvi, bo zakon prilagojen v postopku sprejemanja v Državnem zboru.

V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu sprememb proračuna 2026 prejemki načrtovani v višini 13 milijonov evrov, izdatki pa v višini 468 milijonov evrov. V letu 2027 so prejemki načrtovani v višini 11 milijonov evrov, izdatki pa v višini 627 milijonov evrov. Na tem mestu bi posebej izpostavil stanovanjsko politiko, katere cilj je prispevati h gradnji javnih najemnih stanovanj. Predlog proračuna za vsako posamezno leto iz tega naslova namenja 75 milijonov evrov. V računu financiranja se v predlogu sprememb proračuna 2026 načrtuje 3,1 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2027 pa 3,7 milijarde evrov odplačil. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna v letu 2026 bruto zadolžitev v višini 5,3 milijarde evrov, v letu 2027 pa 6,5 milijarde evrov. Poleg državnega proračuna so pomemben vir financiranja različnih projektov in ukrepov tudi proračunski skladi. V upravljanju imamo 11 proračunskih skladov, katerih razpoložljivo stanje na dan 30. 9. znaša 1,7 milijarde evrov. Največ od tega je na voljo v skladu za obnovo, podnebnem skladu in v skladu po Zakonu o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021-2031.

Spoštovani, vabim vas k odgovorni razpravi in konstruktivnemu sodelovanju. Samo skupaj lahko zagotovimo, da bo Slovenija tudi v prihodnje država, ki skrbi za svoje ljudi in gradi varno in uspešno prihodnost. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

S tem je predstavitev proračunskega memoranduma 2026-2027, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2027 končana. Predsedniku Vlade doktorju Robertu Golobu in ministru za finance Klemnu Boštjančiču se zahvaljujem za predstavitvi.

Z današnjo predstavitvijo prične teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2027. Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 vložijo najkasneje ... / nemir v dvorani/ Morda bi bilo dobro, da poslušate, tudi Vlada, da ne bo potem kakšnih zamud. Torej vložijo najkasneje 3 dni pred sejo državnega zbora, na kateri bo predlog sprememb proračuna obravnavan. K predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2027 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 16. oktobra 2025.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 115. izredno sejo Državnega zbora in vas obveščam, da se ob 14.30. uri začne 114. izredna seja Državnega zbora. Hvala lepa.